1. No category

Lewis Carroll
Aličine dogodivščine v
Čudežni deželi
Poustvarjanje po knjigi Lewisa Carrolla,
Aličine dogodivščine v Čudežni deželi
nastalo v sodelovanju z Mladinsko knjigo v okviru izdaje anotirane knjige
za šolsko branje v zbirki Knjiga pred nosom. Didaktični instrumentarij in
ostalo spremljevalno besedilo je pripravil Miha Mohor. V knjigo so
vključeni otroški kreativni prispevki in mnenja o prebranem.
Učenke 6. razreda Osnovne šole Kapela, Kapelski Vrh:
Ema Dobrovski, Nika Plohl, Viktorija Šafarič, Laura Marinič, Anja Kovačič,
Lara Klemenčič
Mentorica Živana Safran
Na Kapelskem Vrhu, januar 2011
2
Aličine dogodivščine so moja najljubša knjiga
PREBIVALCI ČUDEŽNE DEŽELE
Navidezna želva je zelo žalostna in tudi zelo osamljena. Vedno smrka in joka. Govori počasi.
Ko Alici pripoveduje zgodbo, tudi pohvali njihovo šolo. Vedno hoče imeti tišino, ko o čem
pripoveduje.
Nika Plohl
Kraljica je zelo stroga in razdražljiva. Rada se jezi in kriči. Pri vsem je rada glavna in rada
ima red. Najraje od vsega pa seka glave in to mi pri njej ni najbolj všeč, čeprav še nikomur
tega ni storila. Je prijazna z Alico in zato mi je všeč. Zanimivo pa se mi zdi, kako rada igra
kroket.
Ema Dubrovski
Modra gosenica rada kadi vodno pipo in skoraj nikoli ni pri volji za pogovor. Tvori zelo
odrezave stavke ter besede in to Alico tudi najbolj jezi. Modra gosenica včasih tudi z
besedami marsikoga užali.
Anja Kovačič
Polh je zelo len, saj cel dan samo spi. Med spanjem včasih govori, kar je slišal. Rad
pripoveduje zgodbe.
Viktorija Šafarič
Mačka režalka se je zmeraj smejala,zato je tudi dobila takšno ime. Ko se pogovarja z Alico,
rada izgine. Včasih ji pomaga, ko je v težavah. Mački režalki so hoteli odsekati glavo, a niso
mogli, ker je bila brez trupa.
Lara Klemenčič
3
MOJA SANJSKA DEŽELA
Zdrsnila sem v luknjo in padala in padala.
Pristala sem v velikem kupu slame in mehkega perja. Skobacala sem se iz njega in ob meni se
je znašel črni muc. Podoben je bil mačku Muriju iz knjige. To je bilo hecno! Nato sem
zagledala tri prašičke in Sneguljčico s svojim princem. Na trenutku se mi je zazdelo, da bi to
lahko bila knjižna dežela, saj sem se znašla sredi pravljic, ki jim nisem poznala konca. Tu so
bile zbrane Pepelke, Trnjulčice,… in sedem kozličkov in volk. Od veselja sem kar vzkliknila!
Bila sem radovedna, koga bom še srečala in napotila sem se naprej. Naenkrat je pred mano
stala Snežna kraljica. Bala sem se, da bo tudi meni zaledenela srce. Tam pod drevesom pa je
počival mali srnjaček Bambi. Tiho sem šla mimo njega, da ga ne bi zbudila.
»Slap, kaj pa če je to slap želja!?« sem si mislila. Poškropila sem se z vodo in si zaželela, da
bi sem prišla moja najboljša prijateljica. Počakala sem na čudež, a izkazalo se je, da voda ni
čarobna. Drobtinice so me vodile dalje in zagledala sem hišico iz sladkarij, v kateri sta živela
Janko in Metka. Pomahala sta mi, mi ponudila kolačke, čokoladne bonbone in velikansko
liziko. Ker pa sem se bala čarovnice, pomagati pa jima nisem znala, sem ju hitro zapustila in
prestopila mejo Oza in obiskala čarovnika. Bil je zelo prijazen in obljubil mi je, da mi bo
pomagal priti domov. Zamahnil je s čarobno paličico in v valu svetlečih se zvezdic sem
poletela domov. Znašla sem se mehki postelji v moji sobi.
So bile to le sanje!?
Ema Dubrovski
MOJA SANJSKA DEŽELA
Bil je topel, poleten dan. Sonce je sijalo. Sedela sem na klopci in opazovala naravo.
Nenadoma sem se začela spuščati po krtovi luknji.
Padala sem in padala. Okoli mene zemlja, zgoraj pa je bila še čisto majhna luknja. Nenadoma
sem padla, ampak ne na trdo, ampak na mehko seno in travo. Vstala sem in pogledala okrog
sebe. Vsepovsod so bili prehodi. Šla sem k prvemu in daleč vstran sem videla krtovo gnezdo.
V njem je ležala deklica z zlatimi lasmi. Zbudila se je. Zelo se me je ustrašila. Rekla sem ji,
da mi je ime Lara. Ugotovila sem pa, da je njej ime Alica. Vstala je in dolgo sva se
4
pogovarjali. Odpravili sva se na sprehod. Srečali sva krtove mladičke, ki so se igrali človek,
ne jezi se.
Odpravili sva se skozi mavrični prehod. Tam je tekla reka z limonado, ob njej so se šopirila
drevesa s čokolado in sladkarijami. Utrgali sva si nekaj bonbonov in koščkov čokolade. Popili
sva kar tri kozarce okusne limonade.
S polnimi trebuščki sva zavili v pravljični predor. Krasile so ga sličice Pepelke, Sneguljčice
in Palčice. Skozi okno nama je pomahala princesa in naju povabila, da vstopiva. Midve pa sva
raje skočili na belega konja, ki se je pasel na grajskem dvorišču in ga zajahali. na hrbtu naju je
odnesel v temno noč.
Še sama ne vem kako, sem pristala v svoji topli in mehki postelji. V žepih pa sem imela
sladkarije in bonbone.
Lara Klemenčič
MOJA SANJSKA DEŽELA
S sestro sem se igrala na travniku, ko me je zagrnila tema in začela sem drseti navzdol.
Končno sem se ustavila. Pristala sem na kupu listja.
Zagledala sem grm, na katerem so viseli bonboni, čokolade, torte in še polno sladkarij.
Utrgala sem si en bonbon in na tistem mestu je takoj zrasel nov. Utrgala sem si še enega in
spet je zrasel nov. Nabrala sem si polno košaro dobrot. Odpravila sem se dalje in zagledala
reko. Bila sem zelo žejna in sem popila. Kako je bila voda dobra! Spila sem je lahko toliko,
kolikor sem je želela. Napolnila sem si steklenico, ki se je čudežno znašla zraven mene. Nato
sem odšla dalje. Kako sem uživala! Sprehajala sem se in občudovala naravo, kar naenkrat pa
me je nekaj zadelo v glavo. Pogledala sem navzgor in stala sem pod čudovitim drevesom. Na
mojo glavo pa je padla mandarina, ki je rasla na tem drevesu. Drevo je bilo polno
najrazličnejših sadežev. Trgala sem jagode, maline, breskve, lubenice in se sladkala z njimi.
Mandarine so bile še posebej dobre. Nabrala sem polno košaro sadja in se odpravila dalje.
Bilo je vroče, zato sem se hotela okopati v jezeru. Dišalo je po limonadi. Stopila sem bliže.
Prst sem pomočila v toplo vodo in ga približala ustom. Saj to je limonada! sem vzkliknila. Še
nikoli nisem pila okusnejše. Toda glej ga zlomka, ko sem se nagnila, da bi še pila, sem se
5
naenkrat znašla v senci drevesa v bližini doma. Obmeni je ležala sestra in brala knjigo. Ob
njej je na travi ležala steklenica limonade. Nasmehnila sem se.
Nika Plohl
MOJA SANJSKA DEŽELA
Končno sem pristala na mehki jasi s prelepimi cvetlicami. Krošnje dreves so bile polne
pojočih ptic in pisanih metuljev. Izza grma se je prikazala mama muca in zanjo so stopicale
majhne mucke. Znašla sem se v Deželi živali. Tukaj je tako lepo, da bi ostala kar za zmeraj.
Še se bom vračala.
Anja Kovačič
NA ČAJANKI
Kako sem bila vesela, da sem bila povabljena na čajanko! Ves dan sem razmišljala, kaj naj
oblečem in obujem. Nisem vedela, kako se oblačijo v tisti deželi tam doli in ali me bodo zelo
čudno gledali, če bom prišla v majici in kavbojkah. V moji omari pa tako ni drugih reči in
izbire nimam.
Ko sem prišla, so me najprej pozdravili Klobučar, Marčni zajec in Polh, ki pa je v hipu zaspal.
Stopila sem do mize in vprašala, če se lahko prisedem. Nato je prišla še Alica. Zajčeva
kuharica nas je postregla s čajem in Alica jo je prosila, če bi prinesla še piškote, da se bomo
posladkali. Klobučar je vstal in samo zame in za Alico zapel pesem Iskri se netopirček mlad.
Lepo je pel. Bilo mi je kar nerodno, saj so se vse oči uprle v naju. Ko je končal, je od nekod
še vedno zvenela ista pesem. Polh jo je pel v spanju in vsi smo se zasmejali. Smeh ga je
prebudil in začudeno nas je gledal.
Pojedli in popili smo vse in čas je že bil, da se poslovim.
Viktorija Šafarič, 11 let
6
V STUDENCU
(Novo poglavje Aličinih dogodivščin v Čudežni deželi)
Alica je po čajanki ostala sama in bilo ji je dolgčas. Ozirala se je okrog in gledala, kam bi se
napotila. Zagledala je studenec. Pogledala je, če je v njem kakšno vedro, da bi si zajela vodo.
Preveč se je nagnila, takrat pa ji je spodrsnilo in padla je v globino. Padala, padala in padala
je, konca pa še ni in ni bilo. Po dolgem padanju je končno štrbunknila v vodo, vendar se ni
potopila. Lepo je zaplavala. Na nosu je imela kapljico. Obrisala jo je s prstom, ga obliznila in
ugotovila, da ima okus po sirupu. Tudi barva je bila oranžna. Alica je plavala v pomarančnem
sirupu.
»To pa je podobno kot v zgodbi, ki jo je pripovedoval Polh,« je pomislila. Sirup je bil okusen,
zato ga je še malo popila, vendar jo je začenjalo skrbeti, kako bo prišla iz studenca. Takrat pa
je mimo priplavala lepa škatla z rdečo pentljo. Alica jo je takoj pograbila in odprla. Notri je
bil kolač. Brez obotavljanja ga je poskusila. Upala je, da se bo kaj zgodilo, da bo lahko prišla
iz studenca. In res - čez čas so se ji roke začele daljšati. Telo je ostalo majhno, roke pa so
postale tako dolge, da jih ni imela kam dati. Tedaj se je spomnila, da jih zdaj lahko pomoli iz
studenca. Roke so bile res dovolj dolge, da se je lahko prijela drevesa, ki je stalo blizu, in ven
potegnila še ostalo telo.
»Končno sem zunaj,« si je dejala Alica. Toda roke so ji bile sedaj hudo v napoto in hotela je,
da bi bile spet takšne kot prej. Ozrla se je naokrog. Po dolgem iskanju je pod listjem zagledala
stekleničko. Popila je ves sok, ki je bil v njej. Roke so se ji začele krajšati. Končno so bile
spet primerno velike. Alica je bila sedaj zadovoljna in se je odpravila dalje.
Nika Plohl, 11 let
ZAPRTA V JEČI
(Dodatno 13. poglavje)
Ko so Alico zasule karte in je bila čisto prekrita z njimi, so se ji pred očmi začele risati čudne
slike. Pripovedovale so o vseh dogodkih njenega čudežnega potovanja. Narisala se ji je slika
Mačke Režalke pa miši in kako jo je užalila z mačko in psom, spomnila se je vseh prijateljev,
ki so ji pomagali, da se je posušila, ko se je rešila iz mlake svojih solz. Spomnila se je, kako je
Zajček ubogega malega Billa poslal v žerjavico. Ubogi Bill… Tako so se ji po glavi pletli tudi
7
dogodki s čajanke s Klobučarjem, Marčnim zajcem in Polhom in pa s kraljičinega igrišča za
kroket. Ko pa je pomislila na karte, je zaslišala kraljičin vzklik: »Dovolj bo, karte, odstranite
se!«
Karte so se ubogljivo zbirale nazaj v kupčke in uboga Alica je lahko spet globoko zadihala,
saj se je skoraj zadušila pod njimi. Kar hlastala je po zraku. Toda piki, srca, asi in desetke so
jo spet obkrožili kot plen. Slišala je spregovoriti kraljico: »Vrzite jo v ječo, v najglobljo
luknjo v tem kraljestvu!« Zdaj je Alico zares zaskrbelo.
Zgrabili so jo za roke in jo odpeljali. Neusmiljeno so jo vrgli za zapahe. Obsedela je na
majhni klopci, nekaj časa gledala v desno steno, nato v levo, potem pa je nemo buljila v tla.
Pogledala je še v strop in zagledala bleščeč kamen. Tako zelo jo je zanimalo, kaj je to, da si je
spet zaželela, bi lahko čudežno zrasla, čeprav se je že zdavnaj odločila, da bo nehala
neprestano rasti in se manjšati. Nato pa se je spomnila, da ima v žepu še nekaj gobe. Pojedla
je še zadnji košček, a na žalost ni zrasla, ampak se je samo še pomanjšala. Usedla se je na tla
in začela jokati. Čez nekaj časa je imela solz do gležnjev in k njej je priplula ladjica, v njej pa
je bil kolaček, na katerem je pisalo: »Pojej me!« Pojedla ga je in zares je zrasla. Dosegla je
kamenček na stropu in ga povlekla. Nekaj časa je počakala, toda nič se ni zgodilo. Kar
naenkrat pa se je ječa začela manjšati in manjšati, dokler se ni skrčila v majhno škatlico.
Takrat pa se je Alica zbudila v sestrinem naročju.
Ema Dubrovski, 11 let
ALIČINE DOGODIVŠČINE V ČUDEŽNI DEŽELI
Pravila za družabno igro s kocko
1. Ko vržeš 6, padeš v vodnjak in se z Alico odpraviš v Čudežno deželo.
2. Padla si v mlako solz. Nekaj časa potrebuješ, da se posušiš. Zato naslednjič ne smeš
metati kocke.
3. Znašla si se v hiši Belega Zajca. Zrasla si in zato se napotiš h Gosenici po nasvet. Pomakni
se na Goseničino polje.
4. Slediš lakaju Ribi, ki te bo naučil pravil lepega vedenja. Napreduj za 2 polji.
5. Si v Vojvodinjini hiši in zaradi popra začneš kihati. Vrni se 3 polja nazaj.
8
6. Si že videla muca brez trupa? Če prebereš Aličine dogodivščine, boš srečala Mačko
Režalko. Pozorno si jo oglej, jo opiši in pojdi 4 polja naprej.
7. Dimniki so v obliki uhljev, streha prekrita s krznom. Tu je doma prismuknjeni Marčni
zajec. Pojdi naravnost do njegove hiše, sedi na prag in počakaj, da te sotekmovalci
prehitijo.
8. Si na čajanki. Polh pripoveduje zgodbico o treh sestricah. Dvakrat ne smeš metati kocke.
Če želiš izvedeti kaj več o Polhovi zgodbici, jo preberi v knjigi.
9. Prišla si do Kraljičinega igrišča za kroket. Kaj misliš, kako se igra ta igra? Nauči se pravila
te igre in s Kraljico odigraj eno tekmo. Pot lahko nadaljuješ, ko ti kocka pokaže enico.
10. Kraljica te je napotila k Ponarejeni želvi. Pospremi naj te igralec, ki je na tvoji levi
strani. Počakajta en krog. Kdor prvi vrže številko 3, gre 5 polj naprej.
11. Zdaj si na sodišču. V knjigi poišči, kaj je bilo ukradeno. Pojdi do cilja.
12. Sedaj se je tvoje potovanje končalo. Upam, da se boš tudi sama kdaj znašla v čarobnem
svetu pravljic.
Laura Marinič, 11 let
Založba Mladinska knjiga se za sodelovanje zahvaljuje učencem Osnovne šole Kapela s
Kapelskega Vrha in mentorici Živani Safran.
9
10