Ikar - interno glasilo ZPLS za jadralne padalce in zmajarje IKAR januar 2014 Januar 2014 1 Ikar - interno glasilo ZPLS za jadralne padalce in zmajarje JADRALNA PADALA: -Kimfly -Icaro -Triple seven - Independence -Skyman -Krilo RE[EVALNA PADALA LETALNI SEDE@I: -SupAir -Charly -Kimfly -Independence ^ELADE: -Icaro -Charly INSTRUMENTI: -Bräuninger -Skytraxx TEHNI^NI PREGLEDI PRELAGANJA RE[EVALNIH PADAL WWW.KIMFLY.SI Pot na ^rno 28, VODICE 041 677 595 Za ZPLS glasilo izdaja: Maks Humar, Zgo{a 24f, 4275 Begunje Prispevke po{ljite po e-po{ti: @ siol.net paramax@ Informacije: 041735832 2 Januar 2014 Ikar - interno glasilo ZPLS za jadralne padalce in zmajarje NOVICE, PORO^ILA, KOLEDAR TEKMOVANJ ... Iz ZPLS Ob prvi leto{nji {tevilki na{ega glasila Ikar se spominjamo lanske sezone; letenja, sre~anj, tekmovanj in dogodkov, ki so zaznamovali {e eno zelo pestro sezono. Glede na velikost na{e dr`avice in majhno {tevilo prostih letalcev v primerjavi z letalnimi velesilami se lahko pohvalimo, da smo zelo dobro organizirani, ~eprav ve~ina dela temelji na amaterski in volonterski osnovi. Registracija in urejanje vzleti{~ in pristankov, spletno tekmovanje, razvijanje programov za pomo~ pri letenju, interno glasilo Ikar, spletna stran, finan~na pomo~ dru{tvom, zavarovanje AVP postaj, zavarovanje odgovornosti proti tretji osebi, UKW frekvenca, prireditve, podelitve pokalov najbolj{im tekmovalcem, podelitve priznanj – vse to je le nekaj od tega, kar se dogaja preko celega leta. Vseeno bi za lansko leto izpostavili pred- vsem dogodke ob koncu leta, ki so pripomogli k sre~evanju in dru`enju tudi izven letalnih terenov: Razvrstitev najbolj{ih zmajarjev za leto 2013 na tekmovanjih / {teje tudi za reprezentanco - Na Frankolovem je v novembru dru{tvo DJP Kajuh Frankolovo proslavilo 10. letnico delovanja. Proslava je bila na visokem nivoju, s predstavitvijo zgodovine in delovanja dru{tva ter z veliko vmesnimi kulturnimi in glasbenimi to~kami. Dogodka se je udele`ilo veliko krajanov in tudi pilotov, ~lanov sosednjih dru{tev. Za jubilej smo dru{tvu podelili priznanje ZPLS za uspe{no desetletno delo na podro~ju jadralnega padalstva. Popravljeni rezultati: 1 Franc Peternel 2 Iztok Jarc 3 Alan Sattler 4 Primo` Gri~ar 5 Jo`a Frim 6 Matja` Klemen~i~ 7 Stanislav Galovec 8 Marjan Brglez 9 Marko ^ampa 10 Andrej Mravlje 11 Janez Grm 12 Ivan Brov~ 13 Miro Pergar 14 Peter Kej`ar 15 Roman Colner 16 Severin Luiza 17 Polona Je`ek 18 Pero Veki~ 19 Matja` Valjavec 20 Marjan Primc 21 Tone Mravinc 22 Primo` Trunti~ Januar 2014 425,401391 412,024293 391,678689 380,674832 348,044764 338,964041 221,071017 160,666176 131,384621 126,565275 106,700429 105,598719 86,465506 53,190476 32,285714 15,476190 7,411904 5,047619 4,313492 3,829059 3,470085 0 - Na Tolminskem se je v zadnjih letih v septembru po zaslugi Ga{perja Prevca in njegove ekipe »udoma~il« Serial Cup. Poleg rekreativno-tekmovalnega dela je poudarek predvsem na razli~nih predavanjih ter na posredovanju izku{enj vrhunskih pilotov manj izku{enim. - V Kranju je ekipa dru{tva JPK Orli v novembru pripravila zaklju~no prireditev ZPLS z veliko vsebinami. V organizacijo je bilo vlo`eno ogromno dela, najlep{a nagrada za njihov trud pa je bilo {tevilo obiskovalcev, ~lanov ZPLS, ki se nas je zbralo okoli 400. Podeljena so bila tudi priznanja za tekmovalne dose`ke, eti~ne nagrade in priznanja za dolgoletno delo v ZPLS, dru{tvu organizatorju pa priznanje za odli~no izvedeno organizacijo. - DJP Lintvar je ob koncu leta pripravil nekaj zanimivih strokovnih predavanj, kjer se je vsakokrat zbralo veliko poslu{alcev, predvsem iz osrednjega in vzhodnega dela Slovenije. Preko leta je bilo {e nekaj manj{ih, manj odmevnih dogodkov, ki so pripomogli k dru`enju, varnosti in izobra`evanju. Vse to ka`e na povezanost dru{tev in na{ega celotnega ~lanstva. Vsem navedenim dru{tvom in tudi ostalim ~estitamo za njihovo delo. Hkrati napro{amo ~lanstvo, da uredite pravo~asno ~lanarine za leto{nje leto, da lahko tudi zveza uredi vse obveznosti in deluje v skladu s sprejetim finan~nim planom. V sezoni 2014 `elimo vsem ~lanom lepo in varno letenje. Prihaja zopet spomladansko obdobje, v katerem smo imeli `e nekajkrat probleme z neupo{tevanjem predpisov s strani posameznikov. Zavedati se moramo, da smo udele`enci v zra~nem prometu, ki se odvija po predpisanih pravilih, in da moramo skrbeti za svojo varnost, kakor tudi za varnost vseh ostalih udele`encev v zraku, zato z upo{tevanjem tega poskrbimo, da nam bo {e vnaprej omogo~eno u`ivati v na{em »hobiju«. za UO ZPLS Sre~ko Jo{t ^lanarina ZPLS za leto 2014 Sprejet je bil sklep upravnega odbora ZPLS, da se vi{ina ~lanarine za leto{nje leto ne spremeni. ^lanarina posameznega dru{tva za leto 2014 zna{a: {tevilo ~lanov dru{tva x 20 EUR. Zastopnike dru{tev prosimo, da to~ne podatke o dru{tvu s seznamom vseh ~lanov po{ljejo na elektronski naslov: [email protected] Seznam izpolnite na Excelovem obrazcu, ki je bil poslan vsem dru{tvom in je tudi objavljen na spletni strani ZPLS. ^lanarina mora biti pla~ana do 28.2.2014. Ugodnosti ~lanov ZPLS so: - zavarovanje odgovornosti proti tretji osebi (skupinsko) - uporaba vseh vzleti{~ po Sloveniji (za nekomercialno letenje) - uporaba UKW frekvence 147.800 MHz brez izpita za radioamaterje - interno glasilo Ikar - delujo~a spletna stran - mo`nost pridobitve IPPI licence - organizirani dnevi ZPLS - zavarovanje avtomatskih vremenskih postaj - 10% popust na kartico ZPLS v vseh trgovinah Iglu {port - 50% popust pri nakupu programa za planiranje in analizo letov SeeYou 3 Ikar - interno glasilo ZPLS za jadralne padalce in zmajarje Koledar tekmovanj in prireditev v 2014 Pripravil : Sre~ko Jo{t JADRALNO PADALSTVO Datum FEBRUAR 01 Feb - 08 Feb 2014 01 Feb - 08 Feb 2014 15 Feb - 16 Feb 2014 15 Feb - 22 Feb 2014 16 Feb - 22 Feb 2014 21 Feb - 01 Mar 2014 26 Feb - 05 Mar 2014 MAREC 02 Mar - 08 Mar 2014 07 Mar - 09 Mar 2014 08 Mar - 09 Mar 2014 12 Mar - 14 Mar 2014 15 Mar - 16 Mar 2014 26 Mar - 30 Mar 2014 29 Mar - 30 Mar 2014 APRIL 02 Apr - 06 Apr 2014 04 Apr - 06 Apr 2014 17 Apr - 21 Apr 2014 25 Apr - 27 Apr 2014 26 Apr - 27 Apr 2014 26 Apr - 03 Maj 2014 27 Apr - 03 Maj 2014 MAJ 01 Maj - 04 Maj 2014 01 Maj - 04 Maj 2014 01 Maj - 04 Maj 2014 01 Maj - 04 Maj 2014 09 Maj - 11 Maj 2014 10 Maj - 11 Maj 2014 10 Maj - 11 Maj 2014 11 Maj - 17 Maj 2014 15 Maj - 18 Maj 2014 16 Maj - 18 Maj 2014 23 Maj - 25 Maj 2014 24 Maj - 31 Maj 2014 29 Maj - 01 Jun 2014 31 Maj - 07 Jun 2014 JUNIJ 01 Jun - 02 Jun 2014 03 Jun - 09 Jun 2014 07 Jun - 09 Jun 2014 08 Jun - 15 Jun 2014 14 Jun - 15 Jun 2014 14 Jun - 15 Jun 2014 15 Jun - 20 Jun 2014 19 Jun - 22 Jun 2014 21 Jun - 28 Jun 2014 22 Jun - 28 Jun 2014 27 Jun - 29 Jun 2014 27 Jun - 04 Jul 2014 28 Jun - 29 Jun 2014 30 Jun - 06 Jul 2014 JULIJ 04 Jul - 06 Jul 2014 05 Jul - 06 Jul 2014 05 Jul - 06 Jul 2014 4 Ime dogodka Kraj (dr`ava) Manilla XC Camp World Cup Mexico PGA-Lithuaian Open Ozone Corryong Open Western Cape Open New Zealand PG Open Nepal Open Cup Manilla, NSW (Avstralija) Valle de Bravo (Mehika) Trakai (Litva) Corryong (Avstralija) Porterville (Ju`noafr{ka republika) Rotoura (Nova Zelandija) Pokhara (Nepal) World Cup Argentina Stubai Cup PGA-SLO, CRO Open PGA-2.nd Asian Championship PGA-SLO, CRO Open (rezervni termin) Paragliding Winter Cup Hohe Wand Pokal Mina Clavero Cordoba (Argentina) Stubaital (Avstrija) Radoboj (Hrva{ka) Ranau (Malezija) Radoboj (Hrva{ka) Nova Gorica (Slovenija) Hohe Wand (Avstrija) Paragliding Winter Cup (rezervni termin) Vr{ac Open-SRB liga Trofeo Montegrappa Para{tajerka-SLO liga Ov~ar mountain league-SRB liga WPS Dobrostan Valadares International Open Nova Gorica (Slovenija) Vr{ac (Srbija) Bassano del Grappa (Italija) Frankolovo (Slovenija) ^a~ak (Srbija) Asenovgrad (Bolgarija) Governador (Brazilija) So~a Open Valley Greda Cup XC Open Mosel Open PGA World Cup Thailand ParaSmuk-SLO liga Knja`evac Open-SRB liga Staufen Cup Dutch Open 31.st Guardnieri International Trophy ParaSmuk-SLO liga (rezervni termin) Para{tajerka-SLO liga (rezervni termin) World Cup France Super paragliding testival British Open Tolmin (Slovenija) Hrvace (Hrva{ka) Mosel River Site (Nem~ija) (Tajska) Semi~ (Slovenija) Knja`evac (Srbija) Andelsbuch (Avstrija) Greinfenburg (Avstrija) Feltre (Italija) Semi~ (Slovenija) Frankolovo (Slovenija) Chambery (Francija) Kössen (Avstrija) Meduno (Italija) Soko Banja Open-SRB liga Swiss Open PGA World Cup Germany Polish Open Flying days PGA-British Open Belgian open Ratitovec open World Cup Portugal Rat Race Paragliding Competition Si~evo Open-SRB liga Ozone Chabre Open Alpenrosen Cup Spanish Open Soko Banja (Srbija) Engelberg ([vica) (Nem~ija) Tolmin (Slovenija) Goldeck (Avstrija) Shropshire (Wales) Kobarid (Slovenija) @elezniki (Slovenija) Celorico de Beira (Portugalska) Ruch, Oregon (ZDA) Si~evo (Srbija) Laragne (Francija) Westendorf (Avstrija) Piedrahita ([panija) Adrenalin-SLO liga Parababa Zillertal Open Kobarid (Slovenija) Kupres (BIH) Mayrhofen (Avstrija) Januar 2014 Ikar - interno glasilo ZPLS za jadralne padalce in zmajarje 05 Jul - 13 Jul 2014 06 Jul - 12 Jul 2014 07 Jul - 13 Jul 2014 10 Jul - 13 Jul 2014 13 Jul - 18 Jul 2014 19 Jul - 26 Jul 2014 27 Jul - 02 Avg 2014 AVGUST 01 Avg - 3 Avg 2014 03 Avg - 16 Avg 2014 11 Avg - 17 Avg 2014 17 Avg - 23 Avg 2014 22 Avg - 24 Avg 2014 25 Avg - 30 Avg 2014 29 Avg - 31 Avg 2014 31 Avg - 07 Sep 2014 SEPTEMBER 05 Sep - 07 Sep 2014 06 Sep - 13 Sep 2014 18 Sep - 21 Sep 2014 25 Sep - 28 Sep 2014 OKTOBER 24 Okt - 26 Okt 2014 NOVEMBER 01 Nov - 10 Nov 2014 Trofeo Parco del 100 Laghi-Campionati Italiani Chelan Flats Nationals Nordic Paragliding Open Greifenburg Open Disentis Open World Cup Macedonia SLO, CRO, BIH, Srbija Open Parma (Italija) Chelan Butte, WA (ZDA) Pedro Bernardo ([panija) Greinfenburg (Avstrija) Disentis ([vica) Kru{evo (Makedonija) Ra{ka (Srbija) Para Lisca Lisca (Slovenija) 13.th European Paragliding Championship Ra{ka (Srbija) Junior & Ladies Challenge Greinfenburg (Avstrija) TransBalkan - hike & fly Sopot (Bolgarija) Aleksandar Lepir Cup-SRB liga Kraljevo (Srbija) German Open Tolmin (Slovenija) Aleksandar Lepir Cup-SRB liga (rezervni termin)Kraljevo (Srbija) PGA-4th European Paragliding Championship Vr{ac (Srbija) Serial Cup Adrenalin-SLO liga (rezervni termin) Gin Wide Open Coupe Icare PGA World Cup Indonesia Tolmin (Slovenija) Kobarid (Slovenija) Ager ([panija) Saint Hilaire du Touvet (Francija) Puncak (Indonezija) PGA World Cup Turkey Air Games (Tur~ija) Oludeniz (Tur~ija 2.nd Pan-American Paragliding Championship Tucuman (Argentina) JADRALNO ZMAJARSTVO Datum FEBRUAR 09 Feb - 15 Feb 2014 16 Feb - 22 Feb 2014 27 Feb - 08 Mar 2014 MAREC 12 Mar - 23 Mar 2014 APRIL 06 Apr - 12 Apr 2014 17 Apr - 21 Apr 2014 25 Apr - 27 Apr 2014 MAJ 08 Maj - 11 Maj 2014 08 Maj - 11 Maj 2014 17 Maj - 18 Maj 2014 18 Maj - 24 Maj 2014 23 Maj - 28 Maj 2014 JUNIJ 01 Jun - 07 Jun 2014 06 Jun - 09 Jun 2014 07 Jun - 08 Jun 2014 21 Jun - 05 Jul 2014 JULIJ 08 Jul - 20 Jul 2014 20 Jul - 26 Jul 2013 23 Jul - 28 Jul 2014 28 Jul - 03 Avg 2014 29 Jul - 03 Avg 2014 AVGUST 03 Avg - 09 Avg 2014 10 Avg - 16 Avg 2014 SEPTEMBER 14 Sep - 20 Sep 2014 18 Sep - 21 Sep 2014 Januar 2014 Ime dogodka Kraj (dr`ava) Ibituruna Open Manilla NSW Hang Gliding State Titles Hang Gliding Pre World Championships Governador Valadares (Brazilija) Manilla, NSW (Avstralija) Valle de Bravo (Mehika) Aeros Winter Race Ajdov{~ina (Slovenija) Dalby Big Air Trofeo Montegrappa Trofeo Valerio Albrizio Dalby Airport (Avstralija) Bassano del Grappa (Italija) Laveno (Italija) St. Andre Open Bayerische Meisterschaft Trofeo Zanchetlin Flytec Americus Cup German Open Saint Andre les Alpes (Francija) (Nem~ija) Capella Maggiore (Italija) Americus, Georgia (ZDA) Greinfenburg (Avstrija) East Coast Hang Gliding Championship Swiss Delta Championship Trofeo S. Elisabetta World Hang Gliding Championship Ridgely, Maryland (ZDA) Courtemelon ([vica) Cuorgne (Italija) Annecy (Francija) Spanish Hang Gliding Championship Paragliding & Hand Gliding Challenge Kobala Open German Open Kobala Open (rezervni termin) Lumbier ([panija) Greinfenburg (Avstrija) Tolmin (Slovenija) Niedergoersdorf (Nem~ija) Tolmin (Slovenija) Big Spring nationals British Hang Gliding Nationals Kru{evo Open Big Spring, Texas (ZDA) Laragne (Francija) Kru{evo (Makedonija) Santa Cruz Flats Coupe Icare Casa Grande, Arizona (ZDA) Saint Hilaire du Touvet (Francija) 5 Ikar - interno glasilo ZPLS za jadralne padalce in zmajarje Vzleti{~e Lijak - piloti, ki uporabljajo kamenje za balast, naj ga ne pu{~ajo po pristajalnem prostoru. Odlo`ite ga lahko pri gugalnici ob topolu Malo je pilotov, ki ne bi poznali vzleti{~a Lijak, zato ga ne bom opisoval. Zaradi velike frekvence vzletov je potrebno stalno vzdr`evanje, da ne bi bilo tako enostavno, pa nad nami vedno bedijo lastniki, agencija za okolje in prostor in agencija za ohranjanje kulturne dedi{~ine. Najve~ja obnovitvena dela so bila izvedena leta 2001 pred svetovnim prvenstvom v natan~nem pristajanju. Takrat smo na vzleti{~e pripeljali preko dvajset tovornjakov zemlje, za izravnavo terena in zatravitev vzleti{~a. Za vzdr`evanje vsako leto porabimo ve~ kot 100 ur prostovoljnega dela. Dalj{a su{na obdobja in ve~ja erozija sta vzleti{~e dodobra na~ela. Dolgo smo modrovali, kako utrditi vzletno povr{ino, da bi ohranjali pora{~eno vzleti{~e. Delo je bilo zahtevno, zaradi neugodnega vremena so dela potekala po~asi, v petih delavnih sobotah smo poravnali {est tovornjakov zemlje, posejali avtohtono odporno travo, za{~itili s kokosovo in `elezno mre`o ter vrhnji del prekrili s senom. Obnovljeni del je vidno ozna~en s trakovi. VZLETANJE IZ OBNOVLJENEGA DELA VZLETI[^A JE PREPOVEDANO DO 30.6.2014. Uporaba vzleti{~a je na lastno odgovornost. Za vzleti{~e veljajo splo{na pravila, ki so navedena na informativni tabli. Vseeno bi rad opozoril na: - smeti, ~e je le mogo~e jih odnesite s seboj v dolino - ~e vidite, da kdo pozabi plastenko na vzleti{~u ali pristanku, ga opozorite - da svoje biolo{ke potrebe pred vzletom opravite na primerni razdalji od vzleti{~a, za`elena je uporaba vzhodnega dela gozda. Uporaba zahodnega dela med obra~ali{~em in vzleti{~em je prepovedana - nabava vinjet na pristanku pred letenjem, prodaja vinjet na vzleti{~u bo dra`ja - predhodna najava komercialnih dejavnosti - ~e peljete potnika v tandemu brezpla~no, {e ne pomeni, da je opro{~en pla~ilu vzleti{~a V imenu dru{tva Polet se zahvaljujem vsem, ki `e sedaj smeti odna{ate s seboj v dolino in jih odlo`ite, kamor spadajo. Hvala vsem, ki ste se udele`ili delovnih akcij ali kakorkoli sodelovali z dru{tvom Polet v 2013 in z va{o pomo~jo uspe{no oblikujemo lep in varen vzletno-pristajalni prostor. @elim vam veliko lepih letalnih dni, ne glede na to, kje letite. 6 Pripravil: Damjan Pregelj Liga 2013 za jadralne padalce Rezultati: Serijski razred 1 Toma` Er`en 2 Du{an Oro` 3 Bojan Gaber{ek 4 Miha Slami~ 5 Marko Novak 6 Jo`e Molek 7* Primo` Su{a 8 Stojan Kranjc 9 Jo{t Napret 10 Simon Konavec 11* Damjan Lotri~ 12 Rok Dolin{ek 13 Miran Fridau 14 Igor Er`en 15 Stane Jakopi~ 16 Alja` Vali~ 17 Toma` Toplak *….ni ~lan ZPLS OZONE ENZO OZONE ENZO NIVIUK ICEPEAK 6 NIVIUK ICEPEAK 6 OZONE ENZO OZONE ENZO OZONE ENZO TRIPLE SEVEN QUEEN NIVIUK ICEPEAK 6 Nova Mentor 3 OZONE MANTRA M4 NIVIUK ICEPEAK 6 NIVIUK ARTIK 3 MAC-PARA MARVEL OZONE DELTA 2 TRIPLE SEVEN QUEEN NIVIUK ICEPEAK 6 KJP Krokar @elezniki Polet Nova Gorica KL Vrhnika Polet Nova Gorica KL Vrhnika DJP Cumulus Semi~ KL Vrhnika DJP Kovk Ajdov{~ina DJP Metulj R. Toplice Adrenalin KJP Krokar @elezniki KL Vrhnika Lintvar KJP Krokar @elezniki DJP Metulj R. Toplice DJP Kovk Ajdov{~ina KL Vrhnika 9711 9568 9560 8614 8079 7589 7371 6994 6990 5069 5054 4963 4621 4458 4310 4137 4091 [portni razred 1 Stojan Kranjc 3 Simon Konavec 4 Miran Fridau 5 Igor Er`en 6 Stane Jakopi~ 7 Alja` Vali~ 8 Du{an Durkovi~ 9 Urban Vali~ 10 Mojca Pi{ek 11 Sandi Kristi~ 12 Grega Rutar 13 Damjan ^retnik 14 Toni Pljakoski 15 Miha Senica TRIPLE SEVEN QUEEN Nova Mentor 3 NIVIUK ARTIK 3 MAC-PARA MARVEL OZONE DELTA 2 TRIPLE SEVEN QUEEN NOVA MENTOR 3 TRIPLE SEVEN QUEEN NIVIUK ARTIK 3 OZONE DELTA M OZONE DELTA 2 NIVIUK ARTIK 3 25 OZONE DELTA 2 Nova Factor 2 DJP Kovk Ajdov{~ina Adrenalin Lintvar KJP Krokar @elezniki DJP Metulj R. Toplice DJP Kovk Ajdov{~ina DJP Metulj R. Toplice DJP Kovk Ajdov{~ina Lintvar KJP Krokar @elezniki DPL Poso~je Lintvar DJP Kovk Ajdov{~ina DJP Metulj R. Toplice 6028 5069 4621 4458 4310 4137 3910 3887 3782 3478 2873 2849 2653 2555 Klubska razvrstitev: 1 KL Vrhnika 2 KJP Krokar 3 Polet NG 4 DJP Kovk 5 DJP Metulj 6 Lintvar 7 Adrenalin 8 DJP Cumulus 9 DPL Poso~je 10 EOL Celje 29897 25560 18888 18195 16176 13114 9385 9383 5880 4135 Januar 2014 Ikar - interno glasilo ZPLS za jadralne padalce in zmajarje OBNOVITVENI SEMINAR ZA U^ITELJE IN PILOTE TANDEMOV BO V FEBRUARJU. INFORMACIJE: Sandi Marin~i~, 041 677 595 Nova pala~inka za nove podvige V leto{njem letu smo uspeli v sodelovanju Letalske zveze Slovenije in Zveze za prosto letenje Slovenije nabaviti novo merilno napravo. Obe zvezi sta prisluhnili na{im pro{njam po nabavi nove merilne naprave, saj je bila stara `e dotrajana in se je ve~krat pokvarila. Merilna naprava naj bi se nahajala v prostorih LZS, pravico do uporabe pa naj bi imeli vsi klubi, ki so ~lani LZS in ZPLS. Dolo~iti je potrebno {e pravila uporabe in vzdr`evanja. Prepri~ani smo, da se bo z uporabo pala~inke na internih klubskih tekmah, na treningih reprezentance in posameznih reprezentantov dvignila kvaliteteta preciznih skokov. Nenazadnje z natan~nostjo pristanka pripomoremo v ve~ini primerov tudi k ve~ji varnosti. Pala~inka ustreza novim smernicam in pravilnikom v jadralno-padalskem {portu in ima nulo premera 2 cm. Pala~inki pripada tudi sodoben prikazovalnik rezultatov, dvignjen nad povr{ino. Prepri~an sem, da bodo vsi uporabniki skrbeli za dobro delovanje in da nam bo dobro slu`ila v tekmovalne, rekreativne in klubske namene. [e enkrat: HVALA ZPLS IN LZS! Pripravil: Franc Unuk Vzleti{~e Kopitnik Jadralno padalstvo je z vidika pogojev, ki jih potrebujemo za vzletanje in pristajanje, dokaj nezahtevna panoga. Potrebujemo nekaj kvadratov o~i{~ene klan~ine za vzleti{~e in prav tako je s pristankom. A kljub temu, da do tega pridemo, je treba prijeti za kak{no te`je orodje in teren pripraviti, ob tem pa se seveda pojavijo tudi stro{ki. Tako nam je ZPLS letos bila pripravljena pomagati in smo la`je izvedli potrebna vzdr`evalna dela na vzleti{~u Kopitnik, priljubljeno vzleti{~e v Rimskih Tolicah, ki je zelo ugodno za severovzhodne smeri vetra. Namre~ v spodnjem delu vzleti{~a je bila podrast `e zelo razra{~ena, potrebna je bila konkretna delovna Januar 2014 akcija, prav tako je start dobil tri nove kovinske klopi, za makadamsko pot do vzleti{~a pa smo v za~etku leta naro~ili tovornjak peska. ^lani DJP Metulja se zvezi iskreno zahvaljujemo. Miha Senica DJP Metulj Rimske Toplice Najbolj{i ZPLS piloti v 2013 Podelitev pokalov na zaklju~ni prireditvi ZPLS ZPLS – preleti liga –JP (serijski razred) 1. Toma` Er`en 2. Du{an Oro` 3. Bojan Gaber{ek KJP Krokar @elezniki DJP Polet Nova Gorica KL Vrhnika ZPLS – preleti liga –JP ({portni razred) 1. Stojan Kranjc 2. Simon Konavec 3. Miran Fridau DJP Kovk Ajdov{~ina Adrenalin Gor. Poso~je DJP Lintvar [entjur ZPLS – preleti liga –JZ 1. Franc Peternel 2. Iztok Jarc 3. Alan Sattler DPL Let [kofja Loka DPL Poso~je Tolmin DPL Poso~je Tolmin ZPLS – preleti XC Globe –JP 1. Nicole Fedele 2. Uro{ Bergant 3. Andrej Pi{kur Adrenalin Gor. Poso~je JPK Kri{ka gora JPK Kri{ka gora Dru{tva: 1. JPK Kri{ka gora ZPLS – preleti XC Globe –JZ 1. Matja` Klemen~i~ DPL Poso~je Tolmin 2. Peter Kej`ar DPL Let [kofja Loka 3. Alan Sattler DPL Poso~je Tolmin Dru{tva: 1. DPL Poso~je Tolmin ZPLS – to~nost pristajanja –JP 1.-2. Matja` Ferari~ 1.-2. Jaka Gorenc 3. Matja` Sluga ^uk Dravograd KPL Kanja Dol. Toplice DJP Zlatorog La{ko Podelitev priznanj na zaklju~ni prireditvi ZPLS Aljo{a ^oh – za postavitev in ve~letno vodenje XC Globe – OLC Maks Humar – za dolgoletno urejanje in izdajanje revije Ikar Rok Golob – za ve~letno urejanje spletne strani ZPLS Brigita Jarc – za ve~letno administrativno delo v ZPLS Damjan Pregelj – za ve~letno delo v ZPLS in organizacijo pri registraciji vzleti{~ Jo`ef [tucin – za 50 let aktivnega letenja z letalnimi napravami Boris ^ebulj, Sebastjan Podbregar, Stane Bajt, Boris Delux, Ale{ Mohori~ in Gorska re{evalna slu`ba Slovenije – priznanja in nagrade za eti~no potezo - nesebi~no pomo~ pri re{evanju po{kodovancev Alojz Turk – za osve{~anje in opozarjanje na kr{itve pri letenju JPK Orli Kranj – za odli~no organizacijo in izvedbo zaklju~ne prireditve ZPLS 7 Ikar - interno glasilo ZPLS za jadralne padalce in zmajarje JPK ORLI KRANJ Zaklju~na prireditev ZPLS Leto{nja zaklju~na prireditev ZPLS se je pod organizacijsko taktirko JPK Orli Kranj odvijala v prireditvenem prostoru Bazen na Savskem otoku v Kranju. Ideja, da bi letos prevzeli organizacijo v na{em klubu, se nam je porodila po vedno bolj pogostih pogovorih o tem, kako se v na{ih letalskih krogih nekaj izgublja. Nekaj, zaradi ~esar smo vsi za~eli leteti in zaradi ~esar smo se veselili vsakega prostega popoldneva, ki smo ga lahko pre`iveli v dru`bi ptic. Tistih s pravimi krili in tistih z malo manj pravimi. Zdelo se nam je, da so se prave vrednote nekoliko izgubile. Izgubila, ~eprav ne popolnoma izginila, je tudi medsebojna povezanost in nesebi~nost, predvsem pa se izgublja to, zaradi ~esar se nas je ve~ina odlo~ila, da postanemo ~lani te pisane dru{~ine. U`ivanje v letenju in v letalski dru`bi. Nevidnih vezi, ki smo jih ~utili {e nekaj let nazaj med kolegi piloti, pa ~eprav nepoznanimi, marsikdo danes ne ~uti ve~. 8 Povezanost, ki smo jo `eleli obuditi. In resni~ne vrednote, ki se nam zdijo pomembne. Zato smo se odlo~ili, da poskusimo te vrednote znova postaviti na prvo mesto, da na novo stkemo nevidne vezi in da opozorimo na stvari, ki se nam zdijo bolj pomembne od tekmovanj, to~k in kilometrov. Tako se je porodila ideja o eti~nih nagradah, nagradah za nesebi~ne poteze posameznikov, ki je bila povod za odlo~itev o organizaciji tega dogodka. Te nagrade so se nam zdele prav tako, ~e ne {e bolj pomembne kot uradne nagrade. Bile so gonilna sila, ki nas je dr`ala pokonci skozi celotno organizacijo dogodka. Pozitivni pristop je povzro~il, da so ideje kar de`evale, ugotavljali smo, ~esa pri nas {e ni bilo in ~esa si vsi `elimo, kako bi vse te ideje strnili v eno celoto. @eleli smo tudi opozoriti na probleme, ki nastajajo na varnostnem podro~ju glede re{evanja ob nesre~ah, obiska tujih {ol in s tem povezanih problemov, kr{enja pravil in kratkih stikov med re{evalci in piloti ter predvsem vzpodbuditi razmi{ljanje o re{evanju teh problemov in pomagati k bolj{i pripravljenosti vsakega posameznika. Iz vsega tega je nastal dogodek, ki je imel zna~ilnosti manj{ega festivala z vsebinami, ki jih v na{em prostoru manjka in jih predvsem {e nikoli ni bilo zbranih na enem mestu. Vsi slovenski proizvajalci in prodajalci opreme s testivalom sede`ev, izobra`evalni del s predavanji, filmski festival, podelitev nagrad, potopisna predavanja, bol{ji sejem, zabavni in kulinari~ni program, vse na enem dogodku. To je bila na{a `elja. Predvsem pa ~im ve~ udele`encev. Moramo priznati, da je obisk in odziv presegel vsa na{a pri~akovanja. Dogodka se je udele`ilo ve~ kot {tiristo obiskovalcev, od tega okoli tristo ~lanov ZPLS. Mislimo, da nam je uspelo izpolniti zas- Januar 2014 Ikar - interno glasilo ZPLS za jadralne padalce in zmajarje tavljeni cilj, ki nam je bil najbolj pomemben – da se obudijo pozabljene vezi, stkejo nova poznanstva in da se znova zavemo, zakaj letimo in kaj je najbolj pomembno. Lepo je bilo videti veselje v o~eh starej{ih pilotov, ki so po ve~ letih sre~ali stare prijatelje, lepo je bilo videti mlade pilote in te~ajnike, ki so `eljni znanja poslu{ali napotke izku{enej{ih in predavateljev, najlep{e pa je bilo videti ganjene pilote po vsej dvorani in solze v o~eh ob podelitvi nagrad Roka Roki. Dokaz, da vrednote niso umrle, samo zbuditi jih je bilo treba. Zahvaljujemo se: - ZPLS za finan~no podporo in popu{~anje pri odstopanjih od ustaljene rutine prireditve. Upamo, da smo kljub nekonvencionalni organizaciji zadostili va{im pri~akovanjem; - vsem sponzorjem in donatorjem za finan~na in materialna sredstva, ki so nam omogo~ila, da smo lahko izvedli dogodek v takem obsegu in hkrat razveselili nagrajence s prakti~nimi darili; - vsem predavateljem, ki so se odzvali na{emu vabilu in bili pripravljeni prispevati k izbolj{anju razmer na podro~ju prostega letenja; - filmskim ustvarjalcem, ki so nam odobrili predvajanje svojih filmov; - vsem razstavljavcem, ki so prispevali k temu, da je bilo na enem mestu zbranih najve~je {tevilo sede`ev do sedaj, poleg dodatne opreme, opreme za varno letenje in pomo~ v nesre~ah, priro~nikov in obla~il; - Nikolaju in Mihu za izdelavo eti~nih nagrad; - dru{tvu Bazen za uporabo prostora; - Predvsem pa se zahvaljujemo vsem obiskovalcem, ki ste nam zaupali in se udele`ili dogodka. Va{e pohvale, zahvale in zadovoljni obrazi so najve~je pla~ilo za na{e delo, ki smo si ga lahko `eleli. Upamo, da vam bo ta zaklju~ek ostal v lepem spominu in da se vidimo naslednje leto v kak{nem drugem kraju. Letite? Letimo! Skupaj. JPK Orli Kranj Fotografije dogodka si lahko ogledate na straneh: https://www.facebook.com/JpkOrliKranj http://www.jpklub-orli.si/ http://www.bazen-kranj.si/ Foto: Alenka Srakar Januar 2014 9 Ikar - interno glasilo ZPLS za jadralne padalce in zmajarje DRU@ABNI DOGODEK Zaklju~ek sezone 2013 pri Kanji Tako kot vsako leto doslej smo tudi letos ~lani KPL Kanja poskrbeli, da smo se ob koncu pika{ke sezone zbrali vsi tisti, ki tekmujemo v natan~nosti pristajanja. Povabili smo tudi ostale jadralne padalce. Udele`ba je bila zaradi enkratnega vremena na zavidljivi ravni. Pri{li so z dru`inami in prijatelji, ki podpirajo jadralno padalstvo v Sloveniji. Zbrali smo se v soboto, 19.10.2013, ob 10. uri na pristajali{~u v Podturnu pod Pogorelcem. ^lanice Kanje so poskrbele za jutranje dobrote in kavo. Odpravili smo se na Pogorelec. Padalci smo leteli, ostali pa so u`ivali v jesenskem pohodu. Izvedli smo eno tekmovalno serijo v natan~nosti pristajanja, ki pa je dala presenetljive rezultate, glede na to, da sta tekmovala dva svetovna prvaka, evropski prvak in dvakratni zmagovalec svetovne- ga pokala ter ~lani reprezentance Slovenije. Po pika tekmi smo se malo okrep~ali in od{li na vzleti{~e Peter na Stra{ki hrib, ki je v bli`ini. Pet te~ajnikov je opravilo zaklju~ni let, ostali pa so jadrali, kolikor se je dalo. Po povratku z letenja smo okusili slastna odojka, ki ju je vrhunsko pripravil in spekel na{ ~lan Jo`e iz Bele Krajine. Za otroke smo poskrbeli z igrami, ostali pa smo se udele`ili {e kvadratlona. Letos so bile discipline malo prirejene za vse tekmovalce – od 12 do 92 let. Tekmovalci so nastopili v lokostrelstvu, ko{arki, metanju balin~kov v cilj ter v u`ivanju pe~enih odojkov. Takoj po kon~anem tekmovanju smo izvedli podelitev, kjer je vsak tekmovalec dobil prakti~no nagrado, prvi trije v pika tekmi pa pokale. V kvadratlonu pa so bile s pokali nagrajene tudi prve tri ekipe. Imeli smo ~ast, da nam je pokale podelil `upan Dolenjskih Toplic, za kar se mu {e posebej zahvaljujemo. Po kon~ani slovesnosti in zahvalnem govoru predsednika KPL Kanja smo bili slo`ni in smo pojedli {e pe~enega jagenj~ka. Tekom celega dneva smo pekli kostanj in klobase. Vina, piva, mo{ta in soka ni zmanjkalo, tako je bilo tudi obljubljeno. Da je vsakoletna jesenska prireditev Kanje vrhunec dru`abnosti v sezoni, so se ob odhodu v ve~ernih urah zahvaljevali skoraj vsi udele`enci. Zahvala vsem, ki ste se {e posebej trudili “na zemlji”, da smo se lahko ostali imenitno zabavali v zraku in na tleh, pa vsem prijateljem, ki ste popestrili sre~anje pri KANJAH v Dolenjskih Toplicah. Taka sre~anja so “biseri” v `ivljenju. Pripravil: Du{an Gorenc Poldi Slika levo: zmagovalci pika tekme - Radko [tritof, Poldi in Sa{o Slabanja Slika spodaj: zmagovalec dneva Poldi na skrajni levi Rezultati kvadratlona: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 6. 8. 9. 10 Ekipa Kanja – Matija Novak, Darko Bobnar in Poldi Letnik 70 – Jo`e Fabijan, Toma` Strni{a in Matja` Turk Šampioni – Matej Poga~nik, Jaka Gorenc in Tine Gorenc Gamsi – Radko [tritof, Rok Dobravc in Miran Mikec Punce – Ana [tritof, Manca [tritof in Mojca Jenko Naturisti – Jo`e Brada~, Tatjana Kolenc in Du{an [etina Kavka – Andrej Pu{nik, Janez Cirar in Jerica ^rebin{ek Te~ajniki mladi – Mario Krape`, Karmen Krape` in Sa{o Slabajna Te~ajniki stari – Miro Gerdin, Ga{per Stani{a in Martin Petkov{ek 280 to~k 264 to~k 229 to~k 225 to~k 221 to~k 197 to~k 197 to~k 188 to~k 187 to~k Rezultati pika tekme: 1. mesto: Du{an Gorenc - Poldi 3 cm 2. mesto: Radko [tritof 7 cm 3. mesto: Sa{o Slabajna 15 cm 4. mesto: Jaka Gorenc 58 cm 5. mesto: Andrej Pu{nik 230 cm 6. mesto: Du{an [etina 332 cm 7. mesto: Viki Rataj 360 cm 8. mesto: Tone Svolj{ak 936 cm 9. mesto: Janez Cirar 1000 cm 9. mesto: Janez Kova~ 1000 cm 9. mesto: Rok Dobravc 1000 cm Januar 2014 Ikar - interno glasilo ZPLS za jadralne padalce in zmajarje DRU@ABNI DOGODEK Zmajarji letijo z nebes Najvi{ji vrh v ob~ini [entrupert so Nebesa z nadmorsko vi{ino 602 m. Nebesa so zaselek vasi Hom, od koder se`e nebe{ki razgled na Mirensko dolino, vidijo pa se tudi vrhovi ju`ne Slovenije: Gorjanci s Trdinovim vrhom, Ga~e, vrh Trebnje in celo Sne`nik. Nebesa pa so tudi doma~e vzleti{~e zmajarskega dru{tva Prelet [entrupert, kjer zdaj `e tretje leto prirejamo prireditev “ZMAJI LETIJO Z NEBES’’. Prireditev je bila v osnovi zastavljena kot dru`abni konec sezone jadralnih zmajarjev iz celotne Slovenije, prerasla pa je v dru`abni dogodek, kjer se sre~ujejo tako zmajarji kot tudi ostali obiskovalci. nosti in zajadrali vse tja do 20 min, kar je tisti dan zadostovalo za prva tri mesta. Po kon~ani tekmi smo na pristanku za kar nekaj ~asa pustili na{e “ptice’’ na razstavi ter se posvetili razli~nim debatam ob mrzlem pivu. Ker v dobri dru`bi ~as {e kako prehitro te~e, smo se {e pred no~jo odpravili nazaj v Nebesa, kjer je sledila razglasitev rezultatov. Po kon~ani razglasitvi je sledil dru`abni ve~er ob `ivi glasbi, dolenjski kapljici in dobri hrani. Sre~anje je pustilo pozitiven pe~at na prav vsakega od nas. Mislim, da se v dana{njem ~asu premalo posve~amo takim dogodkom in prireditvam, kjer se lahko ~lani in simpatizerji tega {porta skupaj dru`imo, poveselimo, pogovorimo. Zato se ~lani Preleta zahvaljujemo vsem, ki ste se sre~anja udele`ili. Ostale pa vabimo, da se nam pridru`ite naslednje leto, prvo soboto v septembru, kjer bodo zmaji zopet leteli z Nebes. Pripravil: Zupan Denis, tajnik dru{tva Prelet [entrupert Tako kot vsako leto je sre~anje potekalo prvo soboto v septembru. Prireditve se je udele`ilo nekaj ~ez 30 zmajarjev iz celotne Slovenije. Vreme, ki je bilo za ostale obiskovalce krasno, je za zmajarje bilo ugodno, vendar ne idealno. Smer vetra, temperatura, vzleti{~e vse je bilo odli~no, le oblaki so ponagajali do te mere, da se nam je verjetno termika skrila na drugo stran Mirenske doline. Temu primerno smo tudi dolo~ili disciplino prijateljske tekme, ki je bila dolo~ena na najdalj{i ~as leta, ~eprav tudi speedgliding ne bi bila slaba opcija. Glede na vremenske razmere so se nekateri takti~no odlo~ili, da se prelevijo v gledalce in so namesto speedbara prejeli v roke kaj bolj mrzlega. Kljub temu je na startni listi seznam kazal 20 prijavljenih tekmovalcev. Jadranje v Nebesih je ob pravih pogojih v~asih ve~ji u`itek kot marsikje drugje po Sloveniji, saj letimo nad zelo razgibanim terenom vinogradov, zidanic, kozolcev ... Kljub sorazmerno majhni vi{inski razliki starta in pristanka cca 300 m, so pogoji v~asih idealni tudi za kak{en dalj{i prelet. Vendar so bili na dan tekme pogoji okrnjeni do te mere, da so omogo~ali ve~ino ~asa navaden spust v dolino, ki ob normalnem letu traja cca 4-5 minut, kar je bil tudi povpre~ni ~as ve~ine tekmovalcev. So pa svoje ve{~ine ter vztrajnost pokazali prvi trije na tekmi (Janez Grm, Ale{ Megli~ ter Stanislav Galovec), ki so tisto malo termike izkoristili do popolJanuar 2014 11 Ikar - interno glasilo ZPLS za jadralne padalce in zmajarje TEHNIKA LETENJA Aktivno letenje Jadralno padalo je zelo nenavadna letalna naprava, tako nenavadna, da aerodinami~ni zakoni, ki obi~ajno veljajo za letalne naprave, ne pojasnijo ~isto vsega, kar se lahko zgodi s padalom. Gre namre~ za letalno napravo, katere te`i{~e se nahaja sedem do osem metrov ni`je in neprestano oscilira naprej in nazaj – te oscilacije okoli ravnovesne lege je nemogo~e pojasniti zgolj s klasi~nimi pravili aerodinamike. Za razliko od skoraj vseh ostalih letalnih naprav so jadralna padala aerodinami~no nestabilna. Povsem stabilnemu letenju (kadar so vse zunanje sile v ravnovesju) smo pri~a le v izjemno mirnem ozra~ju (in nekaterih ekstremnih situacijah, kot je prevle~en let ali stabilna spirala), toda v trenutku, ko vremenske razmere niso ve~ idealne, ima padalo povsem svojevrsten na~in delovanja. Nizko te`i{~e izbolj{a stabilnost le do neke mere. Nihanje pilota in padala se posku{a ustaviti v ravnovesni legi, kar pa v razbitem ozra~ju ni vedno mogo~e. V najslab{em primeru se lahko nihaji stopnjujejo in zaradi aerodinami~nih lastnosti padala relativno hitro narastejo do nevarnih kotov, kjer je reakcija pilota kriti~nega pomena. V grobem bi lahko rekli, da se padalo v turbulencah obna{a kot ladja, ki jo krmari pijan kapitan. ^e bi {li na ulico in vzeli 100 ljudi, bi jih bilo 95 sigurno sposobnih leteti z jadralnim padalom. Leteti z jadralnim padalom v idealnih razmerah je prav sme{no enos- tavno. Toda v trenutku, ko govorimo o letenju v termiki, turbulencah in mo~nem vetru, se {tevilo ljudi, sposobnih varnega letenja, drasti~no zmanj{a. Poleg obi~ajnega krmarjenja levo in desno mora pilot v tej situaciji ogromno pozornost posve~ati tudi vpadnemu kotu letenja (ali s tujko »angle of attack«). Z uporabo zavor in prenosom te`e se mora pilot ves ~as prilagajati pritisku na komandah in ob~utkom, ki mu jih padalo sporo~a preko sede`a. Tak{no aktivno letenje zahteva ogromno vaje in je potreben predpogoj za varnost v ozra~ju, ki ni idealno mirno. Nekateri piloti imajo tako popolno kontrolo nad padalom, da se njihova kupola le malo premika in je bolj ali manj vas ~as mirno tik nad njihovo glavo. Za opazovalca s tal izgleda, kot da so vremenske razmere povsem neproblemati~ne – veliko neizku{enih pilotov se je tako zna{lo v precej mo~nej{ih vremenskih razmerah, kot so pri~akovali in kot so za njih varne. NORMALNO LETENJE Aktivno letenje pri normalnem letenju pomeni, da ne prekora~imo varne meje nihaja padala in se, ~e je le mogo~e, ves ~as trudimo obdr`ati kupolo tik nad glavo. Premikajo~i se zrak okoli nas pogosto zaznamo prav preko nihaja in to ponavadi na neprijeten na~in. Pri letenju proti vetru smo najve~krat pri~a nihajem padala za pilota, vpadni kot padala se pove~a in lahko mo~no pribli`a meji za odtrganje vzgona. Pri letenju z vetrom lahko pri~akujemo nihaj naprej, vpadni kot se zmanj{a, s tem pa se tudi pove~a mo`nost deformacije kupole. Oboje se lahko zgodi na obeh straneh simetri~no ali povsem asimetri~no - samo na eni strani. NADZIRANJE VPADNEGA KOTA LETENJA Prepogosto opazimo pilote, ki med letenjem neprestano opazujejo svojo kupolo. S tega zornega kota je nemogo~e kontrolirati vpadni kot letenja. Informacije o trenutni poziciji kupole, ki jih dobite tako, da gledate v kupolo, so nenatan~ne, prepozne in pogosto celo napa~ne, ker pilot nima referen~ne to~ke. Poleg tega je tak pilot tudi precej omejen na dojemanje dogajanja v svoji okolici. Nadziranje vpadnega kota letenja z gledanjem v kupolo je neu~inkovito in se ga morate za vsako ceno izogibati! Nasvet 1: Glejte v smeri letenja Spremembe v polo`aju horizonta dajejo zelo dragocene informacije o trenutni poziciji kupole in hkrati tudi o vseh njenih premikih. Pri gledanju v smeri letenja se bo horizont dvignil, ~e bo kupola zanihala nazaj, in padel, ~e bo kupola zanihala naprej. Le v primeru, ko boste ohranjali svoj pogled v smeri letenja, boste lahko u~inkovito in pravilno ocenili trenutno stanje kupole nad glavo. To velja bolj ali manj v vseh situacijah in je eno izmed temeljnih pravil jadralnega padalstva, s katerim bi moral biti seznanjen vsak pilot `e v {oli jadralnega padalstva. Mimogrede: bolj kot je pilot pokon~no name{~en v sede`u, bolj je stvar zares u~inkovita. Nasvet 2: Nihaj padala nazaj – NE zaviraj! Nihaj naprej – OBVEZNO zaviraj! Pri nihaju kupole pred pilota se vpadni kot padala zmanj{a. V primeru velikih nihajev obstaja, zaradi nezadostnega vpadnega kota, velika nevarnost nastanka deformacije. Posredovanje pilota je torej nujno - zaustavitev nihaja s simetri~nim 12 Januar 2014 Ikar - interno glasilo ZPLS za jadralne padalce in zmajarje potegom obeh zavor. Obratno, vpadni kot padala se pove~a pri nihaju za pilota, npr. vhod v termi~ni steber. Kupola je v tej poziciji blizu to~ke odtrganja vzgona in napa~na reakcija pilota na zavorah lahko vodi do negativnega zavoja ali celo popolnega odtrganja vzgona. Ko padalo zaniha nazaj, mora pilot obvezno sprostiti zavore. Nasvet 3: Letenjem s konstantnim pritiskom na zavorah Vse spremembe vpadnega kota v trenutku vodijo do spremembe trdote zavor. Pri letenju z rahlo napetimi zavorami lahko na ta na~in zelo hitro prejmemo pomembne informacije o spremembi vpadnega kota in posledi~no o tem, kaj se dogaja s kupolo, oziroma o tem, kaj se bo kmalu zgodilo. Nihaj naprej -> vpadni kot zmanj{an -> manj{i pritisk na zavorah Kupola tik pred deformacijo -> vpadni kot mo~no pove~an -> manj{i pritisk na zavorah Nihaj nazaj -> vpadni kot pove~an -> pritisk na zavorah se pove~a Primerno napete zavore so pribli`no med to~ko najbolj{e finese in to~ko minimalnega propadanja. Trik vsega tega je seveda obdr`ati to konstantno napetost zavor, ki je obi~ajno pribli`no 2-3 kg. ^e se kontrolni pritisk na zavorah zmanj{a, morate ustrezno podalj{ati va{ poteg zavor, da se vrnete v znano obmo~je kontrolnega pritiska. ^e se kontrolni pritisk pove~a, morate ustrezno popustiti zavore, da se vrnete v znano obmo~je kontrolnega pritiska. konstantne samo v primeru stacionarnega leta naravnost, v splo{nem pa se spreminjajo odvisno od vpadnega kota kupole. Majhen vpadni kot (kupola v nihaju naprej ali tik pred deformacijo) -> kontrolna razdalja zavor se pove~a Pri nihaju padala pred pilota (majhen vpadni kot) se kontrolna razdalja zavor pove~a. Potrebno se je zavedati, da se pove~a tudi tako imenovani »mrtvi hod«, zato je lahko va{ poteg v primeru velikega nihaja znatno ve~ji kot v primeru manj{ih nihajev. Veliki vpadni koti (kupola v nihaju nazaj) -> kontrolna razdalja se zmanj{a Pri nihaju kupole za pilota (veliki vpadni koti) se kontrolna razdalja zmanj{a. Nevtralni oziroma mrtvi hod zavor se zmanj{a, kar pomeni, da se bodo vse va{e reakcije na komandah, tudi tiste najmanj{e, v trenutku poznale tudi na padalu. ^e se vrnemo nazaj k ideji aktivnega letenja, to pomeni: navadite se kontrolnega pritiska in naj to postane va{a nevtralna pozicija komand med letenjem. Roke vedno zadr`ujte v podro~ju blizu kontrolnega pritiska, ne glede na to, v kolik{ni meri morate zaradi tega {e dodatno pove~ati poteg zavor. Pozabite na kontrolno razdaljo – svoje ob~utke osredoto~ite na kontrolni pritisk! UKREPAJTE AGRESIVNO IN NATO ELEGANTNO POPU[^AJTE Mo~ni, hitri in agresivni potegi so vse prej kot normalne reakcije v jadralnem padalstvu, z eno samo izjemo: ko kupola to zahteva. Tak primer je recimo velik nihaj pred pilota zaradi turbulentnega ozra~ja ali pa napake pilota. Reakcija pilota na zavorah mora biti v taki situaciji hitra ter odlo~na, poteg pa dolg, kolikor je pa~ potrebno, da se nihaj zaustavi. Tudi v tem primeru je kontrolni pritisk tisti parameter, na katerega se bomo osredoto~ili. Najbolj tipi~na lastnost velikih nihajev pred pilota je, da se bo pritisk na zavorah za~el stopnjevati {ele po `e zelo dolgem potegu zavornih ro~k. ^e je potrebno, mora pilot v tak{ni situaciji potegniti zavore tudi v obmo~je, kjer bi v normalnem letu morda `e mo~no ogro`al nastanek »deep stalla« ali ostalih manevrov odtrganja vzgona. Pomembno: v tistem trenutku, ko se nihaj naprej ustavi, morate pri~eti elegantno popu{~ati zavore. Zavedajte se, da ste v tem trenutku {e vedno za padalom in da boste zanihali pod kupolo, ki je pred vami – va{ vpadni kot se bo zelo hitro vrnil v nevtralno ravnino. ^e boste popu{~ali prepo~asi, lahko nevarno upo~asnite padalo in padete v prevle~en let. [e enkrat: vse potrebne informacije boste prejeli preko kontrolnega pritiska na zavorah. Le ta se bo namre~ ve~al sorazmerno z vra~anjem vpadnega kota proti nevtralni legi. Optimalna reakcija pilota: popu{~anje zavor s tak{no hitrostjo, da na zavorah ves ~as ~utimo kontrolni pritisk – ne manj in ne ve~. Podobno je v primeru asimetri~ne deformacije kupole ali pa kar celotnega sprednjega roba. Pravilna reakcija v tem primeru je odlo~en poteg zavor, dokler na komandah ne ob~utimo kontrolnega pritiska in nato povratek rok v nevtralni polo`aj. »Aktivno letenje« se torej nana{a na neprestano prilagajanje - pove~anje ali zmanj{anje pritiska na zavorah. Potegi, s katerimi nadzorujemo tovrstne nihaje, so obi~ajno razmeroma kratki (10-30 cm), lahko pa so tudi zelo veliki, {e posebej v primeru velikih nihajev. V videoposnetku ustanove DHV z naslovom »Aktiv Fliegen« avtorja Christopha Kirscha je podana popolna demonstracija aktivnega letenja, podobno tudi v filmu Tonija Benderja v svojem filmu z naslovom »Glüklicher Ikarus«. PARAMETER: KONTROLNA RAZDALJA Kontrolne razdalje (dol`ina uporabljenih zavor, kateri ustreza kontrolni pritisk) so Januar 2014 13 Ikar - interno glasilo ZPLS za jadralne padalce in zmajarje Zaklju~ek »aktivno letenje« - Pilot naj sedi pokon~no in njegov pogled naj bo venomer usmerjen v smeri letenja. - Neprestano prilagajanje pove~anju ali zmanj{anju pritiska na zavorah. - V primeru nenadnega zmanj{anja pritiska na zavorah mora pilot odlo~no potegniti zavore, v primeru pove~anja pritiska pa zavore ustrezno popustiti. AKTIVNO LETENJE V RAZLI^NIH SITUACIJAH Vzletanje na strmem terenu … Ko se kupola zelo dinami~no povzpne nad pilota, {e posebej na strmih vzleti{~ih in v mo~nem vetru, je situacija identi~na kot v primeru energi~nega nihaja padala pred pilota med letenjem. Odlo~en poteg zavor je nujen, da kupolo zaustavimo in prepre~imo frontalno zapiranje. … in na polo`nem terenu Nekoliko bolj polo`no vzleti{~e z manj vetra po drugi strani od pilota zahteva ravno nasprotne reakcije – le te so podobne tistim v situaciji, ko je padalo v nihaju za pilota. V primeru, ko prehitro spustimo A nosilne trakove ali pa za~ne pilot zavirati, ko je padalo {e v fazi dviganja nad pilota, padalo brez izjeme v trenutku preneha z vzpenjanjem in ostane za pilotom. V fazi pospe{evanja na polo`nem terenu lahko `e relativno kratek poteg na zavorah tako zelo pove~a vpadni kot, da padalo enostavno ne bo vzletelo. Letenje v termiki Termi~na podro~ja z razli~nimi hitrostmi dviganja in {e bolj raznolikimi hitrostmi propadanja zahtevajo `e dobro natrenirano aktivno letenje. Zaradi zmanj{anja pritiska na zunanji zavori pri pobiranju termi~nega stebra, na kateri moramo imeti venomer nekaj pritiska, bo dober pilot to~no vedel, kdaj lahko pri~akuje deformacijo (in nemudoma potegne obe zavori do to~ke normalne napetosti zavor). Pove~ana kontrolna napetost na notranji strani obve{~a pilota o pove~anem vpadnem kotu, v tem primeru je priporo~eno popustiti zavore, da ne izzovemo kak{nega prevle~enega leta ali podobnih nev{e~nosti – to je, ~e je pove~anje napetosti znatno. Asimetri~no zapiranje ^e do deformacije kljub aktivnemu letenju vseeno pride, re{ujete nastalo situacijo s pomo~jo pravil aktivnega letenja. Frontalno zapiranje Po frontalnem zapiranju bo kupola omahnila za pilota, medtem ko bo pilot z ve~jo maso potoval naprej. Padalo zadaj, pilot spredaj: ob~utno pove~anje vpadnega kota – obstaja ena sama o~itna re{itev: ne zavirajte ali pa boste s tem tvegali odtrganje vzgona. Pilot nikakor ne sme potegniti zavor, dokler ni kupola vsaj to~no nad njim, ali {e bolje, malo pred njim. ^e kupola potem zelo agresivno sko~i pred pilota, je vsekakor velikanskega pomena, da z enako agresivnostjo tak skok kupole nemudoma zaustavi. ROTACIJA ^e sistemu nihanja, kakr{nega smo do sedaj vajeni, dodamo {e rotacijo, smo dodali dodatno dimenzijo. Kar naenkrat ne poznamo le nihanja naprej in nazaj, pa~ pa tudi vstran. Tako nihanje se obi~ajno prevede v kombinacijo zane{enih nihajev naprej in nazaj. To je zelo pomembno, namre~ bistveno se spremeni parameter, ki je bil do sedaj klju~nega pomena: kontrolna napetost. Taka situacija ob~utno zakomplicira aktivno letenje. Asimetri~no zapiranje ^e se po deformaciji kupola nahaja pred pilotom, mora le ta v trenutku in odlo~no zavreti odprto stran ter s tem prepre~iti nekontrolirano vrtenje. Enako pravilo velja, kadar je nezaprto padalo pred pilotom. V~asih je vpadni kot odprte strani relativno velik in je padalo vseeno za pilotom. Kak{ne ve~je reakcije v tem 14 polo`aju bi zagotovo vodile do potencialno zelo nevarnih situacij. V primeru asimetri~nega zapiranja morajo o obna{anju kupole vedno odlo~ati akcije pilota. Velika tendenca k zavoju (padalo spredaj) = odlo~en poteg zavor na nasprotni strani. Brez ali pa le mala tendenca zavijanja (padalo zadaj) = ni~ ali pa le kratek poteg zavore na nasprotni, odprti strani. Spirala V kontrolirani spirali je pomembnost aktivnega letenja enaka kot pri letenju v termi~nem stebru, ~e ne celo pomembnej{a. Pomembno: mo~na centrifugalna sila v spirali spremeni kontrolno napetost, kakr{ne ste vajeni. Tudi v zmerni spirali pilot zlahka dose`e dvakratni pospe{ek gravitacije, sorazmerno se dvakrat pove~a tudi napetost na komandah. Kakr{nikoli znaki nekontrolirane rotacije morajo biti nemudoma zaustavljeni. Kupola ves ~as izvajanja manevra pospe{uje preko zunanje strani rotacije, zato zlahka nadziramo hitrost z uporabo zavor na tej strani padala. ^e se hitrost pove~a preko meje udobja, enostavno pove~amo pritisk na zunanji zavori in s tem upo~asnimo rotacijo. ^e se nam zdi prepo~asno, lahko rotacijo pospe{imo s popu{~anjem zunanje zavore. AKTIVNO LETENJE S POSPE[EVALNIKOM Pospe{evalnik nam ne le omogo~a ob~utno pove~anje hitrosti letenja (ki jo moramo premi{ljeno izkori{~ati), ampak nam omogo~a tudi dodatno kontrolo nad vpadnim kotom letenja. Tudi tisti, ki no~ete svojega pospe{evalnega sistema uporabljati za ve~jo hitrost, ga lahko uporabljate kot odli~no kompenzacijsko sredstvo v situacijah z velikim vpadnim kotom. Primer: letenje z velikimi u{esi. Uporaba pospe{evalnika je prakti~no obvezna, da kompenziramo pove~anje vpadnega kota in zmanj{amo mo`nosti nastanka za stall. Ker zavor med velikimi u{esi pa~ ne moremo uporabljati, imamo v primeru nihanja na voljo pospe{evalnik, ki se v tem primeru zares odli~no izka`e. Ni~elna lega naj bo nekje med polovico in dvema tretjinama pospe{evalnika. Ko bo padalo v nihaju nazaj, uporabite preostanek pospe{evalnika, da se vrne nad vas. ^e pa je kupola v nihaju pred pilota, nekoliko popustite pospe{evalnik, da se vrne nad vas. Tako kot koli~ino Januar 2014 Ikar - interno glasilo ZPLS za jadralne padalce in zmajarje uporabljenih zavor je potrebno vaditi tudi, koliko pospe{evalnika bo zadostovalo za nihaj dolo~ene velikosti. Po nekaj urah vaje bo pilot osvojil popravke s pomo~jo pospe{evalnika in bo tako sposoben predvideti vse motnje padala, ko so te {e v fazi razvoja, in jih tako pravo~asno prepre~iti. Pospe{evalnik je lahko odli~no orodje za uravnavanje vpadnega kota tudi v normalnem letu. Primer: vhod v termi~ni steber. Nihaj za pilota lahko relativno enostavno in {e najbolj optimalno kompenzirate s kombinacijo popu{~anja zavor in hkratne uporabe pospe{evalnega sistema. Kadarkoli bo kupola rahlo za pilotom, bo majhen dodatek pospe{evalnika zelo dobro poskrbel, da se va{ vpadni kot ne bo bistveno spremenil. Seveda lahko pospe{evalnik zopet popustite, ko se kupola vrne nad va{o glavo. Pospe{evalni sistem uporabljajte previdno in v zmernih koli~inah – le nekaj centimetrov. »Ve~je je bolj{e« v tem primeru zagotovo ne dr`i. Nobeno pravilo ni brez izjem Kot ste opazili, lahko osnovna pravila aktivnega letenja posplo{imo na skoraj vse situacije v zraku. Ena o~itna izjema, na katero smo ves ~as opozarjali, je »stall«. V primeru odtrganja vzgona (=stall) velja ravno nasprotno. Vzemimo na primer »full stall«: zra~ni tokovi okoli profila so prekinjeni na obeh straneh kupole in na{e zavorne ro~ke so v najni`ji mo`ni legi. Aktivno letenje je nemogo~e, namre~ padalo ni niti blizu obmo~ja varnega vpadnega kota. Povratek v normalno letenje je mogo~ le s popu{~anjem zavor. Prav nasprotno kot pri normalnem letenju tokrat niti slu~ajno ne smete izpustiti zavor, ko ste pod kupolo ali bog varuj, pred njo. Taka reakcija bi vodila do zelo dinami~nega skoka kupole naprej. Zavore lahko popustite {ele, ko bo padalo pred vami. dling«. Naslednje vaje so {e posebej primerne za u~enje principov aktivnega letenja na tleh. Poskusite obdr`ati kupolo tik nad svojo glavo. Obrnite se okoli svoje osi, kot da ste v zadnji fazi vzleta tik pred poletom. S pomo~jo ve~anja in manj{anja kontrolne napetosti na zavornih ro~kah poskrbite, da obdr`ite kupolo nad va{o glavo. Ko boste to po~eli, se potrudite ~im manj ali pa sploh ne gledati v kupolo. Prosite kolega, da vam sunkovito potegne A nosilni trak in s tem simulira nastanek deformacije. Zagotovo boste opazili, kako znaten je padec napetosti na zavori zaprte strani kupole. Poskusite prehiteti svojega prijatelja in tako prepre~iti deformacijo sprednjega roba – da vam to uspe, morajo biti potegi va{ega kolega kratki v ~asovnem smislu in v smislu razdalje. Pustite, da se kupola dinami~no povzpne nad vas in vas prehiti. Ukrepajte z agresivno uporabo zavor. Opazili boste, kako dale~ morate res potegniti zavore, preden se na padalu sploh kaj pozna. V tem polo`aju lahko vadite tudi hitrost popu{~anja. … in v zraku Vzbujanje nihanja in nato ustrezno posredovanje je najbolj{a mo`na vaja aktivnega letenja, kar jih trenutno poznamo. Bistvo vaje je, da induciramo nihanje in nato vadimo ~im bolj elegantno du{enje nihaja kupole. Tako lahko osvojite intenziteto va{ih potegov in njihovo hitrost, da prepre~ite prevelike nihaje, hkrati boste dobili zelo dober ob~utek, kdaj (~asovno) morate ukrepati. Nihanje s stali{~a ~asa niti slu~ajno ni enostavno. To boste najla`je osvojili pod vodstvom izku{enega in{truktorja letenja. IZBIRA PADALA »Ve~je kot so zmogljivosti padala, zahtevnej{e je s takim padalom aktivno leteti.« ^e letite s padalom DHV 2 kategorije ali vi{je, mora biti va{a tehnika aktivnega letenja `e popolna. ^e ni, potem ogromno tvegate. Tudi `ivahna DHV 1-2 padala dandanes zahtevajo `e nekaj intuitivnih reakcij pilota. Piloti, ki ne izpolnjujejo zgornjih kriterijev aktivnega letenja, mogo~e samo zato, ker nimajo dovolj ~asa za letenje, da bi tehnike osvojili, imajo na izbiro veliko DHV 1 padal z zelo visokim faktorjem du{enja nihanja okoli vseh treh osi padala, hkrati pa so dandanes njihove zmogljivosti enostavno fenomenalne. Zna~ilnost takih padal je, da niso tako zelo ob~utljiva na reakcije pilota in dajejo precej ve~ reakcijskega ~asa kot zahtevnej{a padala. Kljub temu pa to ne pomeni, da vam ni potrebno vaditi aktivnega letenja. @e res, da so padala varna, prav to pa je pogosto razlog, da so njihovi piloti zmotno prepri~ani, da so lahko kos tudi mo~nej{im vremenskim razmeram. Odlo~itev, da svojo varnost prepustite kosu blaga, je seveda milo re~eno neumnost. Vikend piloti in piloti, ki le ob~asno letijo se morajo tako na prvem mestu izogibati vseh turbulentnih situacij, ne glede na to, kolik{no mero pasivne varnosti ponuja njihovo padalo. Karl Slezak Prevod: Mitja Jan~i~, DJP Metulj B-stall Padalo v velikem nihaju pred pilota lahko z dovolj energi~nim potegom zavor u~inkovito zaustavimo. Enako velja za izhod iz manevra B-stall. V tem primeru je priporo~eno pustiti nihaj brez kakr{negakoli posredovanja. Vaja na tleh … Letenje v dinami~nem ozra~ju je lahko zelo zahtevno. Opraviti morate ogromno {tevilo ur termi~nega letenja, preden boste obvladali tehniko aktivnega letenja. Odli~en na~in treniranja je »ground hanJanuar 2014 15 Ikar - interno glasilo ZPLS za jadralne padalce in zmajarje VARNOST [est to~k separacije Po desetletju pou~evanja jadralnega padalstva ostaja zame {e vedno najte`ja in najbolj komplicirana tema – varnost. Opisana je `e v veliko knjigah, od nesre~, povezanih z avtomobilskim dirkanjem, do nesre~, povezanih z alpinizmom. Obstaja milijon na~inov, kako so se ljudje po{kodovali, mednje sodijo tudi padalci in zmajarji. ^as, ki ga vlo`imo v preu~evanje teh nesre~, {e zdale~ ni vr`en stran. Kar sem se nau~il med pou~evanjem in letenjem (tudi `ivljenjem), je to, da ko se soo~im s potencialno nevarno situacijo (vsak let), moram narediti vsaj {est slabih odlo~itev, da se po{kodujem. Teh {est slabih odlo~itev – mojih {est to~k separacije – se lahko razdeli v tri skupine. Za po{kodbe moram storiti dve slabi odlo~itvi pred letenjem, dve med letenjem ter zadnji dve med samo potencialno nevarno situacijo. Tudi sam sem se, kot veliko drugih, nekajkrat spustil po tej lestvi slabih odlo~itev povsem do dna. Lahko samo upam, da bodo te lekcije v poduk vsem, s katerimi jih delim. Tukaj bom opisal eno tak{no situacijo. Poro~ilo o letu Po {tirih letih pou~evanja sem z novim padalom, navdu{en nad njegovimi performansi, naletel na redek obveznosti prosti dan. Z padalom EN C klasifikacije, katerega karakteristike so bile bli`e EN D klasifikaciji, sem opravil `e nekaj odli~nih poletov. Problem je bil v tem, da sem prodal svojo rezervo, nove pa naj ne bi dobil prej kot naslednji dan. Kljub temu sem se odpravil na vzleti{~e. Dan je bil ~udovit, jaz in moj prijatelj pa sva bila edina na startu. 250 m visoka vzpetina na obrobju doline Blossom Valley, San Diego z vzleti{~em 442 m nad srednjim morskim nivojem. El Capitan je 500 m visoka granitna stena, katere lepote lahko ob~udujemo ob pre~kanju Blossom Valley doline. Primerna je za jadranje na dinamiko ter za termi~no letenje v popoldanskih urah. V moji letalni karieri mi do tega dne ni bilo nikoli treba metati rezerve. Med drugim velikokrat letimo blizu sten in je metanje rezerve tvegano. S tem v mislih sem zapel rezervin kontejner in se pognal po startu. Vremenske razmere so bile za moje znanje primerne, vi{ino sem pridobival brez problema. S ~asom je misel o tem, da nimam rezerve, po~asi bledela in sem se odlo~il za prelet doline do El Capitana. Vi{ine z novim krilom nisem izgubljal veliko, tako da je bil prelet enostaven in brez velikih posebnosti. [ele eno minuto pred steno me je {esti ~ut za~el opozarjati … Nekoliko me je sram opisati naslednje dogodke. Jasneje kot katerikoli glas, ki ponavadi domuje v moji glavi (in to ni bil glas s keterim razmi{ljam), mi je rekel: »Osebe, ki jih {e nisi sre~al, ter osebe, ki {e niso rojene, `elijo in ra~unajo na tebe, da bo{ pre`ivel ta let.«Ta glas me je ve~ kot prestra{il. Zelo te`ko pi{em naslednje vrstice, saj je ta izku{nja zame zelo osebna (do sedaj sem sre~al `e ve~ino teh ljudi). Med drugim tudi no~em, da bi kdo pri~akoval, da bo njihov intuicijski glas tako jasen kot v mojem primeru. Velikokrat sem se na podlagi intuicije obvaroval pred hudim, vendar ta glas ni bil nikoli tako jasen kot tega dne. Lahko re~em, da sem nervozen pilot. Vedno je nekje zadaj v moji glavi glas, ki preverja in i{~e potencialne probleme med letenjem. Veliko ~asa porabim, da zbistrim te misli ter izlu{~im samo najpomembnej{e. Glas tega dne je bil dale~ od obi~ajnega, zato je bila moja prva misel to, da ogro`a mojo varnost, in sem ga kot ostale nepomembne misli odrinil na stranski tir. [e isti moment bi se lahko obrnil in varno odjadral na pristanek, vendar nisem hotel, da bi moje vra`everje vplivalo na moje odlo~itve. Sam nisem videl nobenih potencialno nevarnih vremenskih razmer ({e naprej sem ignoriral dejstvo, da nimam rezerve). ^ez pribli`no tri minute me je glas {e jasneje in razlo~nej{e ogovoril ter mi podal enako sporo~ilo kot prej. Spet sem ga potla~il. Poro~ilo o incidentu Letenje sem nadeljeval ob manj{ih vrhovih v podro~ju konvergence, ki je nudila oporo {ibki termiki. Sem pilot, ki med samim letenjem ne veliko pogledujem na krilo. 99 % ~asa se osredoto~am na okolico ter na odzive padala na samem sede`u. Za~util sem deformacijo krila, ob gibanju krila nazaj sem predvidel blago frontalno zapiranje, skratka ni~ huj{ega. Iz tak{ne situacije se ponavadi re{imo tako, da damo roke v nevtralno lego ter po~akamo, da se krilo ponovno formira. Ko krilo dobi obliko, to {vigne naprej, mi pa poskrbimo, da ga zabremzamo. V resnici situacija ni bila tako ro`nata. Padalo je padlo v full stall / negativo 75 m nad podlago. Po eni rotaciji in pol sem opazil, da se ni~ ne spreminja, zato sem se odlo~il pogledati navzgor. Padalo je bilo v obliki podkve, 16 Januar 2014 Ikar - interno glasilo ZPLS za jadralne padalce in zmajarje konca krila sta se dotikala in en konec je bil dalj{i od drugega. Sklepal sem, da bo konfiguracija ostala stabilna, dokler ne tre{~im na tla, zato sem 65 m nad tlemi enkrat po~asi in globoko potegnil krmilni vrvici ter stalno opazoval kupolo, brez spremembe. 50 m, 40 m, {e enkrat sem globoko potegnil zavore in se za~el pripravljati na trd pristak 20 m nad tlemi. Na tleh je med velikimi skalami ti~al srednje velik grm, za katerega sem si zelo `elel, da bi ga ob pristanku zadel. Ujet sem bil med dva svetova razmi{ljanja. Prvi je hladno opazoval okolico in reagiral s potrebnimi korekcijami krila, drugi pa mi je glasno ponavljal: »To se mi ne dogaja!« Ker nisem imel smerne kontrole nad padalom, sem lahko samo stisnil noge in roke bli`e trupu in se pripravil na najhuj{e. Kar naenkrat se je padalo samo za~elo re{evati. Sko~ilo je predme, proti horizontu, in jaz sem refleksno potegnil za zavore, da bi omejil ta nihaj. Ni~ se ni zgodilo, saj so bile zaradi twista blizu vpetja vrvice blokirane. Sam sem bil na za~etku tega re{evanja obrnjen pro~ od stene. To mi je dalo nekaj dodatnih sekund in metrov, vendar se je krilo hitro obrnilo in me je z ostrim zavojem za~elo zana{ati nazaj proti hribu. Zavedel sem se, da bo udarec s tlemi zaradi povi{ane hitrosti {e ve~ji, kot bi bil prej. Vrvice na mojem padalu so k sre~i vse enakih barv, razen krmilnih vrvic, ki so izrazito debele in modre barve. To je bila moja re{itev. Zgrabil sem eno izmed vrvic nad twistom, ne da bi preverjal, ~e je prava, ter jo potegnil. Ni bila prava. Za trenutek sem ob~util, kako se je spirala poja~ala, zato sem naslednji hip potegnil za drugo komandno vrvico. Takrat se je vse umirilo. Iz spirale sem se kontrolirano izmuznil z nihajem pro~ od hriba in 5 m vi{ine nad terenom. Dobro sem videl vse detajle grmovja ter vzorce sne`nih zaplat na granitnih skalah pod menoj. Od frontalnega zapiranja do tega trenutka je preteklo nekaj manj kot osem sekund. Veliko mojih prijateljev je v podobni situaciji preletelo zadnji moment za re{itev in `re me, da ne bom nikoli ve~ govoril z njimi. Med letom pro~ od hriba sem se najprej prepri~al, v katero smer je narejen twist, in ga nato z gotovostjo odvrtel. Kontrole so se sprostile in let je potekal gladko. Po pritisku na pospe{evalec sem vedel, da imam pred seboj {e kak{nih 10 minut, da preletim sleme in se odpravim na pristanek. Po 30 sekundah pritiskanja na pospe{evalec so se mi noge za~ele tresti Januar 2014 in v notranjosti sem ob~util hladno praznino. Globoko sem se pogreznil v sede`. Ni me bilo ve~ strah, da bi pri{lo {e do kak{nega kolapsa, vse, kar sem si `elel, je bilo samo to, da ~im prej pristanem. Pristal sem brez te`av in odvrgel sede` na namolzeno padalo. Ni mi bilo do tega, da bi ga takoj pospravil. Let je trajal nekaj manj kot 45 min. Kaj se mi roji po glavi V incidente se lahko poglabljamo, kolikor `elimo. To delam v prostem ~asu tudi sam, a se rad osredoto~am predvsem na to~ke odlo~itev, ki so kljubovale nesre~i. Prav je, da za~nemo razmi{ljati o napakah, ki smo jih storili pred letom. Vsaka nesre~o lahko primerjamo z lokomotivo, ki drvi proti poru{enemu mostu, ali pa z ladjo, ki pluje proti ledeni gori. Na za~etku je potrebno zelo malo truda, da se izognemo nesre~i. Bli`je in bli`je kot smo nesre~i, ve~ je potrebnega fizi~nega in psihi~nega truda, da se ji izognemo. Potrebujemo ve~ znanja, ve~ mo~i in hkrati imamo manj in manj ~asa, da pravilno odreagiramo. Zavedati se moramo tudi, da do nev{e~nosti lahko pride postopoma ali instantno. Prvi dve to~ki: jaz in trenutna situacija Prvi dve odlo~itvi storimo `e pred samim letenjem, doma. »Jaz« je odraz mojega fizi~nega in mentalnega stanja. ^e na to gledamo z vidika varnosti, na »jaz« moramo gledati vedno iz negativne perspektive. ^eprav se po~utimo odli~no, da smo zmo`ni dalj{ih naporov in koncentracije, nikoli ne re~emo: »Danes pa je super dan za testiranje mojih zmo`nosti. «Pomembneje je, da se zavemo, ko se po~utimo utrujeni, nervozni ali dehidrirani. Pomembno je, da upo{tevamo, ~emu smo bili izpostavljeni prej{nje dni. Alkohol, zdravila, spanec, stres, kdaj smo nazadnje leteli, hidracija, zdravstveno stanje,… je samo nekaj od izto~nic, na katere moramo pomisliti. ^e nismo 100 % pripravljeni, je bolje, da se letu tisti dan odpovemo. Meja med 100 % pripravljenostjo in ne letenjem je zelo tanka. Ni se te`ko smrtno ponesre~iti na »enostavnih« terenih, na »enostaven« dan in na »enostavnem« padalu. Potrebno je biti kriti~ni do sebe in se odlo~ati pametno. »Trenutna situacija« nam predstavlja odlo~itve glede na vreme, primernim jadralnim padalom, letenjem v dru`bi, izborom primernega vzleti{~a … Vse to je zelo obse`na tema, vendar jo lahko skr~imo v splo{no in enostavno pravilo: ~e smo jaz in trenutna situacija »odli~no«, lahko letimo. Nikoli seveda ne smemo pozabiti na mo`nost spremembe teh spremenljivk, zato moramo biti vedno pripravljeni na prilagajanje. To po~nemo do trenutka, ko se z padalom odlepimo od tal. Ko se bli`amo trenutku, da bomo poleteli, je pomembno, da se ozremo in opazujemo nebo. Sam jemljem nebo kot plesnega partnerja in razmi{ljam, kaj bo potrebno storiti, da bom v harmoniji s tem, kar bo nebo zahtevalo od mene. ^e sem prepri~an, da bom kos tej nalogi, sem pripravljen na start. Pridejo dnevi, ko se kljub vsemu mojemu znanju raje usedem in po~akam, da se razmere umirijo. [ele ko se po~utim, da sva z okolico na isti valovni dol`ini, poletim. Drugi dve to~ki: Ples in pasti Od tistega trenutka dalje, ko pripne{ padalo na sede`, si pilot. Zavedati se mora{, da je bila to tvoja odlo~itev, da stoji{ tukaj in da si si sam izbral, da bo{ letel prav v tem trenutku, zato LETI! ^e si si izbral, da bo{ letel v te`kih razmerah, ni ve~ ~asa za jamranje. Potruditi se mora{, da se kosa{ z razmerami, v katerih si se zna{el, kot najbolje zna{. Pasti so vse potencialne nevarnosti, ki na nas pre`ijo na dolo~en dan. Tukaj se je potrebno zavedati svojih sku{njav. Kaj bi nas lahko privedlo do tega, da se upremo slabi sku{njavi? Kot sam tudi drugi najve~krat podle`ejo sku{njavi »uspeha«. Sam se po~utim najve~krat razdvojen, ko ne vem, ali naj vztrajam v potencialno nevarnih vremenskih razmerah in ali naj preletim dolo~eno oviro, za katero vem, da bo {lo na tesno mimo. V vsakem primeru pa se velikokrat po~utim nemo~nega. Kaj so torej tvoje sku{njave? Kak{ne nevarnosti na dolo~en dan? Pomembno se jih je zavedati, {e preden odletimo, saj se jim samo tako lahko izognemo. Zadnji dve to~ki: Ustavi se in premisli, nato reagiraj Med letenjem z jadralnim letalom je mo`nost za to, da se utrga vle~na vrv, dokaj pogost vzrok incidentov. Obstaja neka kriti~na vi{ina, ki nam pove, ali lahko varno obrnemo in pristanemo na letali{~u, ali pa lahko pristanemo samo naravnost pred nami. Ta vi{ina se giblje 17 Ikar - interno glasilo ZPLS za jadralne padalce in zmajarje na okrog 75 m nad terenom, vendar na na{o odlo~itev ponavadi vpliva {e ve~ drugih faktorjev. Med svojim {olanjem sem imel izvrstnega in{truktorja. Zame najpomembnej{a stvar, ki me jo je nau~il, je to, da se pri tak{nih dogodkih umirim ter zajamem sapo za premislek. Jadralno letalo bo s tak{ne vi{ine, z najbolj{o fineso, tla doseglo v pribli`no eni minuti. To je skoraj tako kot z jadralnim padalom ali zmajem. Ko se mi je to pripetilo, mi je moj instinkt rekel, naj se takoj obrnem proti letali{~u in pristanem. V tem trenutku me je in{truktor ustavil in opozoril, naj letim naravnost, se umirim in razmislim. S tem ko si vzame{ sekundo ali dve za premislek, si kve~jemu pove~a{ mo`nosti za varen pristanek, saj lahko mo`gani med tem ~asom bolje dojamejo nastalo situacijo. Pravilo ~ez prst je, da si vzame{ 5 % dane vi{ine in ~asa za trezen razmislek. Verjamem, da so vsi, ki so se v karieri uspe{no soo~ili z ve~ podobnimi odlo~itvami, uporabljali to~ko »ustavi se in premisli«. So ljudje, ki takoj brezglavo odreagirajo, in so ljudje, ki ob danih situacijah zmrznejo. Kar si mi sami moramo `eleti, je to, da bi bili osebe, ki se ustavijo in premislijo, pa ~eprav samo za del~ek sekunde. Dve sekundi se mogo~e ne sli{i veliko, ampak v ~asu krize {e kako prideta prav. Zavedati se moram, da se to v danem trenutku dogaja meni in da ni ~asa za misli, kot so »zakaj se to dogaja ravno meni«, saj take misli zmanj{ajo mo`nost uspe{ne re{itve. Ponavadi se je te`ko sprijazniti s tem, ampak prej kot se sprijazni{, ve~je so mo`nosti za re{itev iz nastale situacije. Potrebno je oceniti svoje mo`nosti, svoje znanje in opremo (rezerva, sede`, no` za prerez vrvic …) in sprejeti najbolj{o mo`no odlo~itev. Ko se odlo~i{, kaj bo{ naredil, pa ne sme{ odla{ati, ampak NAREDITI! da se odlo~imo za ENEGA in se ga dr`imo do konca! Lahko se bo zgodilo, da smo se slabo odlo~ili in da bomo kot posledico za to pla~ali z raztrganim padalom ali pa zlomljeno nogo. Ni ~asa za pomilovanje samega sebe in verjemite, da to ni tako te`ko, kot se vam mogo~e zdi. Skozi tak{ne odlo~itve gremo skozi vsakokrat, ko vemo, da se bomo zaleteli. Naj bo to med smu~anjem, vo`njo z avtomobilom ali surfanjem, vedno i{~emo na~in, kako minimalizirati posledice trka. Te`ko se je odre~i varnosti, ki nam jo predstavlja kontrola nad padalom, in se prepustiti nemilosti rezervnega padala. Postati iz pilota potnik - to je verjetno najte`ja stvar v letenju. Statistika ka`e, da je {tevilo izmetov rezervnih padal manj{e, kot bi za dane situacije bilo potrebno. Verjetno obstaja veliko razlogov, zakaj je temu tako, a jaz verjamem, da je to primarno psiholo{kega izvora. Sam se soo~am s tem problemom tako, da ve~krat re~em svojemu padalu: »Ti bodi padalo, jaz bom pilot«. ^e se padalo znajde v nere{ljivi situaciji, nisem ve~ pilot, ampak se odlo~im za izmet rezerve. Mislim, da je pomembna ve~kratna vizualizacija izmeta rezerve, saj tako la`je prebrodimo psiholo{ko oviro, ki jo izmet predstavlja. Sam sem rezervo metal samo enkrat in lahko zatrdim, da delujejo presenetljivo dobro. Pomembno je, da aktivno spremljamo nastalo situacijo do samega konca. Pa naj bo to izhod iz krize ali ne. Pilotiraj do konca! Tako v letenju kot tudi v `ivljenju ti bo tak odnos do nastalih situacij vedno pove~al mo`nosti za uspeh. ^lanek preveden iz revije: Cross Country {t.150 – ~lanek: 6° of separation – avtor: Josh Meyers Prevedel: Alan Jereb Naredi! Zadnji korak pri re{itvi same situacije je izvedba zadanega plana. Ve~ina ljudi, ki se uspe{no re{i iz nastalega problema, se je dr`ala prvotnega plana do re{itve. Problem in z njim resne posledice nastanejo, ko je oseba neodlo~na v tem koraku, pa naj to pomeni, da zamrzne, ali pa hitro spreminja odlo~itve. Moj nasvet je od nekdaj bil, da se moramo vedno oklepati izbrane odlo~itve. Med samim razmislekom se nam bo pojavilo ne{teto mo`nih izhodov iz dane situacije, vsak s svojimi plusi in minusi. Pomembno je, 18 Januar 2014 Ikar - interno glasilo ZPLS za jadralne padalce in zmajarje NASVET Kako leteti XC z EN A padalom? To je povzetek iz knjige Brucea Goldsmitha in prijateljev z naslovom Fifty Ways to Fly Better. Va{e EN A padalo je ve~ kot primerno za XC letenje, a tisti ~len, ki je v tem primeru odlo~ilnega pomena, je – pilot ... Prvo padalo je najpomembnej{e. Z njim se boste nau~ili vseh osnov dobrega letenja, zato je klju~no, da se na njem po~utite kar najbolj udobno, hkrati pa je pomembno, da ima padalo zelo visoko raven pasivne varnosti, saj le tako lahko dobro osvojite letenje v ~udnih in nikoli enakih turbulencah. Z dana{njimi EN A padali imate v rokah popolno opremo za te stvari. EN A padala v ve~ini primerov v termi~nih stebrih pobirajo prav tako dobro, ~e ne celo bolje, kot padala vi{jih varnostnih razredov in, vsaj moje mnenje je tako, za~etnikom ponujajo veliko bolj{e zmogljivosti. Enostavno povedano, sami pazijo nase in vam tako pustijo ve~ ~asa za u~enje. Prav tako so odli~ni za zabavo! V zadnjem ~asu sem naredil nekaj preletov z EN A, EN C in tekmovalnim padalom: neprimerno bolj sem u`ival na EN A padalu, ki vedno znova podirajo moje predsodke o slabem handlingu. Bilo je ~udovito. Ve~krat boste sli{ali starej{e pilote, ki pravijo, da prvega padala ne smete zamenjati, dokler ne izpopolnite svojih vzletov, dokler niste navili do baze oblaka, se prvi~ nekajkrat odlepili od doma~ega grebena in odpravili na prelet ter se nenazadnje {e iz`ivljali na te~aju ekstremnih manevrov. Naj pojasnim razloge za to: kot za~etnik v zraku imate fenomenalno velika dela s padalom in vsemi ostalimi parametri, na katere enostavno ne smete pozabiti. Prvih 200 ur letenja tako bolj ali manj porabite zato, da postane ~im ve~ji del tega nezavedno po~etje, torej osnove – »ground handling«, kontrola padala, pobiranje in letenje s pospe{evalnikom – postanejo rutinske stvari. S tem boste »ustvarili« nekaj prostora v mo`ganih in se tako la`je ter bolje zna{li pri na~rtovanju va{ih letov in seveda sprejemanju pomembnih odlo~itev v zraku – {ele takrat ste pripravljeni na zahtevnej{e padalo. Januar 2014 Seveda ve~ina pilotov naseda praznim obljubam o bolj{ih zmogljivostih padala in napreduje po lestvici zahtevnosti padal mnogo prehitro, realnost pa je `al taka, da bi precej hitreje napredovali, ~e bi s prvim padalom leteli povsem na meji zmogljivosti, ki jih padalo omogo~a. Par nasvetov, kako dobro leteti s prvim padalom: poberete do samega vrha. Morda se sli{i enostavno, pa ni. 1. Nau~ite se dobro pobirati Padala z majhno vitkostjo lahko v jedru stebra obra~amo bolj ozko kot vitkej{a padala. Pogosto se izka`e, da lahko z malo spretnosti in nagibom v stran vrtenja pobirate v istem stebru, ko bodo va{i kolegi z vitkej{imi padali morali kro`iti okoli vas. Dober pilot bi moral brez te`av bolje pobirati kot piloti s tekmovalnimi padali. 6. Vedno se nau~ite kaj novega Da se ne boste nehali u~iti, naj bo va{ cilj, da se ne bi nikoli nehali u~iti. Veliko nas postane lenih in menimo, da bomo postali dobri, ~e bomo samo leteli. Ni res. Iz napak se moramo u~iti in si venomer postavljati nove cilje. 2. Osvojite nizka pobiranja Z EN A padali se je la`je re{iti in pobrati nizko nad tlemi. Z njimi enostavno ni toliko dela in se lahko bolj osredoto~ite na termi~ni steber. 3. Izbirajte dobre linije Va{a hitrost in finesa nista in ne bosta tako dobra kot na B in C padalih, zato se morate nau~iti poiskati in seveda tudi leteti po bolj{ih linijah. Ni vsaka linija ista! 4. Poberite do vrha [e enkrat, va{i kolegi na B in C padalih imajo bolj{o fineso in hitrost, zato je {e toliko bolj pomembno, da vsak steber 5. Izogibajte se propadanju Ostanite visoko in pod kumulusom ali meglico ter na privetrni strani oblakov. Va{ doseg je omejen s fineso, zato nimate ravno veliko planov B, C ali D. Letite premi{ljeno. Ko boste za~eli razmi{ljati o zahtevnej{em padalu, se ustavite in premislite, katere izmed zgornjih stvari {e niste osvojili … in se {e enkrat vpra{ajte, ~e ste res pripravljeni. Ste `e opravili kak{en prelet? Imate te~aj ekstremnih manevrov opravljen? Ste pobirali v mo~nem termi~nem stebru na zavetrni strani grebena, ko je padalo najraje povsod drugje, samo v jedru stebra ne? Ste pod bazo oblaka leteli z maksimalno hitrostjo? Namre~, ~e {e niste, si boste z zahtevnej{im padalom res samo zelo podalj{ali obdobje u~enja. ^e vas zanima, kaj vse {e lahko najdete v knjigi, si poglejte ve~ na spletni strani : http://www.youtube.com/watch?v=Vx1h KuHJYFw Prevod:Mitja Jan~i~, DJP Metulj 19 Ikar - interno glasilo ZPLS za jadralne padalce in zmajarje PREDSTAVITEV PADALA Nova Ion 3 Nova Ion 3 – the feel-good Intermediate Performance for All Podjetje NOVA `e kar nekaj ~asa postavlja standarde v rekreativnem razredu, tokrat pa so naredili {e korak naprej. Osnovna ideja razvojnega tima je bila ustvariti padalo, ki bo imelo odli~ne letalne sposobnosti in bo hkrati tudi odpu{~alo pilotove napake. Na kratko re~eno – padalo bo nudilo veliko in zahtevalo malo. Najve~ja novost pri padalu je, da so razvili pametne celice (ve~ o tem v naslednji {tevilki Ikarja). “Za~etniki, stari ma~ki, rekreacijski piloti in XC piloti, vsi lahko enako izkoristijo prednost tega revolucionarnega koncepta. V bistvu ION 3 ponuja zmogljivosti za vse. Zaradi tega je edinstven,” dodaja NOVA testni pilot Mario Eder, ki je skupaj s kolegom Küngom razvil zavoro, ki zanesljivo dopolnjuje zavoj za 360° tudi v mo~ni termiki. Vodenje padala (handling) je natan~no, vendar isto~asno tolerantno. Zato je ION3 primeren za vse in se boste z njim po~utili res svobodno. Se `e veselimo pomladanskega letenja. Pripravil: Misty Dule Slike: pametne celice ali Air Scoop, design Ion3, igra nad vodo, King Toni Izbolj{an je tudi sistem zajemanja zraka “Air Scoop”, ki je bil prvi~ predstavljen pri modelu Nova Rookie (2006) in izbolj{a notranji pritisk v padalu ter letalne sposobnosti. Uporabili so dvojni 3D-shaping, zaradi katerega je sprednji rob padala resni~no gladek. Pri podjetju NOVA so zelo ponosni, da jim je poleg performan~nega napredka uspelo narediti padalo {e z ve~jo pasivno varnostjo v primerjavi s predhodnikom ION2. ION3 je `e pridobil certifikat LTF B v vseh velikostih (od 55kg do 130kg). Glede na varnostni razred bi ga lahko umestili med Priona2 (klasa A) in Mentorja3 (zgornja B klasa). Gre za padalo, ki po mnenju predstavnikov NOVE ponuja to~no tisto, kar ve~ina pilotov i{~e: varno padalo z izjemnimi letalnimi sposobnostmi, ki vabi pilote, da se igrajo. NOVA testni pilot Mike Küng, pionir v acro letenju, pravi: “ION 3 je zabavno padalo, ki se izka`e kot sanje; je xc stroj, {olski in ne`en acrobat, vse v enem. Ne more{ dobiti ve~ v enem samem padalu.“ 20 Januar 2014 Ikar - interno glasilo ZPLS za jadralne padalce in zmajarje VARNOST NA PRVEM MESTU - EN A UPrime Varnost na prvem mestu - EN A UPrime je bil zasnovan tako, da bi bil vstop v svet jadralnega padalstva maksimalno enostaven in varen. Padalo, ki mu lahko zaupate 100%, saj vam ponuja najvi{jo raven pasivne varnosti in u`itek ob letenju, od prvega trenutka. UPrime je odli~no padalo za za~etnike in ob~asne pilote. Enostaven vzlet Polnjenje krila in faza vzleta sta pogosto omenjena kot najbolj te`avna in kriti~na, vendar je z UPrime lahko vse tako enostavno. Pri UPrime smo dali pozornost tudi te`i. S 4,5 kg (velikost S) UPrime eden od najla`jih LTF / EN A jadralnih padal na trgu. Zmanj{anje te`e smo dosegli z uporabo novega, mo~nega 38 g / m² D20 Dominico materiala za zgornji in spodnji povr{ini v kombinaciji z 42 g / m² D30 materialom na sprednji zgornji povr{ini. Nylon pal~ke v nosu profila dajejo popolno obliko profilu in zmanj{ajo te`o in volumen pri zlaganju. Zmogljiv z najvi{jo stopnjo varnosti {tevilne re{itve v konstrukciji padala med letom medsebojno vplivajo na optimalno pasivno varnost. Nylon pal~ke v nosu profila in postavitev diagonal in reber znotraj krila zagotavljajo popoln pritisk in optimalno stabilnost kupole v celotnem razponu hitrosti. Na novo razvit profil krilu daje ve~jo stabilnost v turbulentnem ozra~ju. Po ne{tetih testnih in primerjalnih letih lahko re~emo, da ima UPrime optimalen design, ki daje okretnost brez nepotrebnih nihajev. UPrime - glavne zna~ilnosti: - Izjemno enostaven vzlet in vodenje - Najve~ja pasivna varnost - Nov profil za visoko drsno razmerje - Kompleksna konstrukcija z V-RIP - vodi k manj{i porabi vrvic in zmanj{anju upora - Nylon pal~ke v nosu profila - U~inkovit pospe{evalnik za visoke hitrosti - Visoka okretnost ob minimalnih nihajih - Natan~no krmiljenje. Obro~ki za krmilne vrvice na zadnjem robu krila. - Lahek zaradi uporabe 38 g / m² materiala na zgornji in spodnji povr{ini - Sprednji rob izdelan iz 42 g / m² D30 materiala - Enostavno vle~enje u{es z razdeljeno A linijo - Dirt-Out odprtine na stabilizatorju za odstranjevanje umazanije iz krila - Izjemno nizka te`a in majhen volumen zlaganja [e en stavek iz lastnih izku{enj Padalo se je odli~no obneslo na {olskem terenu. Zelo lahkotna vodljivost brez presene~enj! Pripravil: Klavdij Raku{~ek Eden za vse UPrime je lahko veliko ve~ kot le za~etni{ko padalo. Tudi piloti, ki so zaklju~ili svoje usposabljanje in bi radi za letenje le najve~ pasivne varnosti, bodo u`ivali v letenju z UPrime. Kompleksna konstrukcija z diagonalami V-RIP omogo~a minimalno uporabo vrvic in s tem zmanj{anje upora. Padalo dobro planira tudi pri visokih hitrostih, kar omogo~a tudi XC letenje. UPrime vas lahko spremlja od usposabljanja pa do raziskovanja novih terenov med preleti… Januar 2014 21 Ikar - interno glasilo ZPLS za jadralne padalce in zmajarje 22 Januar 2014 Ikar - interno glasilo ZPLS za jadralne padalce in zmajarje RE[EVALNA PADALA KIMFLY R-28 Povr{ina Celice 28,80 m R-33 2 33,53 m R-38 2 37,58 m2 18 18 18 1,364 kg 1,546 kg 1,724 kg Max. obremenitev 90 kg 105 kg 120 kg Padanje (100 kg) 5,7 m/s 4,6 m/s 4,2 m/s Te`a www.kimfly.si KIMFLY, Pot na ^rno 28, Vodice 041 677 595 Januar 2014 23 Ikar - interno glasilo ZPLS za jadralne padalce in zmajarje REKLAMA 777 Januar 2014 24
© Copyright 2024