programski zvezek.cdr

Stefan Thaler
Rojen 1972 v Wolfsbergu.
Od 1992 do 1995 študij električne bas kitare ter
kontrabasa v smeri jazza in popa na deželnem
konservatoriju v Celovcu, od 1996 do 1999 študij jazz
kontrabasa in aranžerja na Royal Conservatory The
Hague.
Od 2000 naprej je na Dunaju dejaven kot svoboden
glasbenik, skladatelj in producent.
Je dobitnik mnogih nagrad in odlikovanj: 1994 s
Klausom Paierjem Accordeon Project v Castelfidardu
(Italija), 2000 s Caroline de Rooij Group 2. nagrada v
Hilversumu (Nizozemska), 2005 z Martinom
Lubenovom Jazzta Prasta na Dunaju (Austrian World
Music Award)
Turneje in nastopi v ZDA, Franciji, Španiji, Belgiji, Rusiji,
Iranu, Nemčiji, Švici, Sloveniji, Bosni, Angliji, Turčiji, Pakistanu, na Portugalskem,
Nizozemskem, Madžarskem, Norveškem, Finskem, Švedskem, Danskem, Hrvaškem, …
Stefan Thaler
Geboren 1972 in Wolfsberg.
Von 1992 bis 1995 Studium E-bass & Kontrabass Jazz & Pop am Klagenfurter
Landeskonservatorium - von 1996 bis 1999 Studium Jazzkontrabass, sowie Arrangent am
Royal Conservatory The Hague
Seit 2000 arbeitet er als freischaffender Musiker, Komponist und Produzent in Wien.
Kompositionen Arrangements & Produktion für sein „Elektronikaprojekt“ thaBoom,
Caroline de Rooij Group, Voxon, Roland Neuwirth, Mile Raubau & Mileva Turbo, Radio
Agora,...
Zusammenarbeit, Auftritte: Über 40 Cd & Studioaufnahmen u.a. mit, Richard Galliano,
Madita, Wolfgang Puschnig, Martin Lubenov, Klaus Paier, Karlheinz Miklin. Global Groove
Lab, Hubert Tubbs, Andrea Bocelli, Peter Kraus, Willi Landl, Herztöne usw.
Gewinner von zahlreichen Wettbewerben: 1994 mit Klaus Paier Accordeon Project in
Castelfidardo (Italien), 2000 mit Caroline de Rooij Group 2.Preis Hilversum (Niederlande),
2005 mit Martin Lubenov Jazzta Prasta in Wien (Austrian World Music Award)
Auftritte und Tourneen in USA, Portugal, Frankreich, Spanien Belgien, Russland, Iran,
Niederlande, Deutschland, Ungarn, Norwegen, Finnland, Schweden, Dänemark, Schweiz,
Slowenien, Bosnien, Kroatien, England, Türkei, Pakistan, usw.
Stefan Thaler meets MePZ PODJUNA Pliberk
Glasba sreča glasbo
Intermezzo – glasbena medigra, duhovita uprizoritev zvokov in glasov, zveneča
menjava in preplet, součinkovanje glasbenih elementov. Vse to je strnjeno v
aktualnem projektu Mešanega pevskega zbora Podjuna Pliberk. Stefan Thaler –
jazz-glasbenik, skladatelj, prireditelj in MePZ PODJUNA Pliberk – dve samostojni
enoti se povežeta v večjo, novo. Skladatelja sodobne ameriške zborovske literature
Eric Whitacre in Morten Lauridson ter nove priredbe tradicionalnih slovenskih
narodnih pesmi so predmet umetniškega ustvarjanja pevk in pevcev zbora pod
vodstvom Anje Kapun. Stefan Thaler posega vmes – loči, sestavi, razveže, vzpostavi
stik, zmede, osvetli. Nastajajo zvokovne sledi, predejo se zvočne mreže, abstraktno
izražanje se poveže z naravnimi glasovi. Glasbeni projekt brez besed,
samoizpoveden, resno sproščen.
Intermezzo – živa iskra ustvarjalnega duha iz bogatega spektra glasbene
raznolikosti. Izziv za večglasno skupino in izvajalca neštetih možnosti glasbenega
izražanja.
Stefan Thaler meets MePZ PODJUNA Pliberk
Eine musikalische Begegnung
Intermezzo nennt sich das aktuelle Projekt des gemischten Chores MePZ PODJUNA
Pliberk. Ein Zwischenspiel, eine verspielte Klanggeschichte, eine musikalische
Verflechtung, ein Austausch, ein Zusammenspiel. Stefan Thaler – Jazzmusiker,
Komponist und Arrangeur – trifft auf den gemischten Chor MePZ PODJUNA Pliberk.
Die Sängerinnen und Sänger des Chores unter der Leitung von Anja Kapun singen
zeitgenössische amerikanische Chorliteratur von Eric Whitacre und Morten
Lauridsen sowie traditionelle slowenische Volkslieder in neuem Arrangement.
Stefan Thaler spielt mit, greift ein, trennt, verbindet, löst auf, verstrickt, verwirrt,
erhellt. Tonspuren werden gelegt, Klangnetze gebildet, abstrakte Samples treffen
auf natürliche Stimmen.
Ein musikalisches Projekt ohne Worte, selbstredend, spielerisch ernsthaft.
Intermezzo – Ein Funke in der großen Vielfalt musikalischer Ausdrucksmöglichkeiten. Eine Herausforderung für ein vielstimmiges Ensemble und einen
Produzenten mit unzähligen Klangvarianten.
O nata lux
Skladba je del kompozicije „Lux aeterna“ za mešan zbor in komorni orkester.
Krstno izvedbo je delo ameriškega skladatelja Mortena Lauridsena (*1943)
doživelo leta 1997. Slavospev „O nata lux“ je napisan za sedemglasen mešan
zbor brez spremljave.
1997 komponierte der amerikanische Komponist Morten Lauridsen (*1943)
das fünfsätzige Chorwerk „Lux aeterna“ für vier- bis siebenstimmigen
gemischten Chor und Kammerorchester. Der dritte Satz „O nata lux“ ist a
capella, ein Lobhymnus vom Fest der Verklärung des Herrn, eine Meditation
über Jesus, das „Licht vom Licht“.
Lux aurumque
Po želji ameriškega skladatelja in dirigenta Erica Whitacra (*1970) je bila
angleška pesem „Light and Gold“ prevedena v latinščino. Tako je leta 2000
nastala skladba „Lux aurumque“ in se hitro uveljavila v zborovksi sceni.
Virtualni zbor, ki ga je ustanovil skladatelj, je s posnetkom pesmi dosegel
miljone poslušalcev po celem svetu na popularni internetni strani YouTube.
Durch das Projekt „Virtual Choir“ des amerikanischen Komponisten Eric
Whitacre (*1970) erlangte sein Werk „Lux aurumque“ (Licht und Gold)
Berühmtheit. Das Video als Zusammenstellung von Aufnahmen von 185
Choristen aus zwölf Ländern wurde 2010 auf YouTube veröffentlicht und
seitdem mehr als 3 Millionen mal angeklickt.
Ave Maria
Priredba za mešan zbor in soliste. Franz Biebl (1906–2001) se je kot skladatelj
posvečal povsem zborovski glasbi in zložil vrsto ljudskih pesmi.
Schwerpunkt der kompositorischen Tätigkeit von Franz Biebl (1906-2001)
bildet a capella Chormusik, insbesondere das Volkslied. Sein bekanntestes
Werk, das Ave Maria, komponierte er 1964 ursprünglich für Männerchor und
bearbeitete es später auch für gemischten Chor und Soli.
Žito valovi
Pesem Milke Hartmann je uglasbil Stefan Thaler (*1972). „Žitno polje valovi.
Ptičke spev nad valčki plava. Mak v valovih krvavi, v val se pne plavica plava.“
Vertonung eines Gedichts von Milka Hartmann. Die Dichterin entwirft darin
ein Bild des wogenden Weizenfelds, das von Mohn durchblutet, von
Vogelgesang umschwärmt wird.
Nocoj je edna lüšna noč
Prekmursko ljudsko iz Beltincev je priredila Katarina Pustinek-Rakar(*1979).
So štirje vküper stopili, so loške grüške trosili. Oj loške grüške dobre so, čiravno
trde so.
Slowenisches Volkslied aus Prekmurje im Arrangement von Katarina
Pustinek-Rakar (*1979). Eine lustige Nacht ist zu erwarten. Der Mond scheint
so hell, dass an Schlaf nicht zu denken ist.
Söntr pojd`
Koroško narodno je priredil Samo Vremšak (1930-2004). Söntr pojd´, sem
sama. Kaj boš pa toune stau, toune je svana.
„Komm herein!“ - Söntr pojd` - Slowenisches Volkslied aus Kärnten in einer
Bearbeitung von Samo Vremšak. Das Mädchen lädt den Burschen ein, zu ihr
in die Stube zu kommen. Es sei schließlich allein zuhause und draußen sei es
doch viel zu kalt. :-)
Stoji mi polje
Slovensko ljudsko je priredil Marij Kogoj (1892-1956). Na sredi mojga
srca stojita mlina dva; nič drugega ne delata, ljubezen meljeta.
Slowenisches Volkslied in einer Bearbeitung von Marij Kogoj (1892- 1956).
Auf dem weiten Feld habe ich ein Bäumchen gepflanzt. Der Apfel auf meinem
Baum scheint außen bereits schön rot zu sein, innen jedoch ist er grün.
Genau so steht es um meine Geliebte. Sie wirkt fröhlich, ist aber in Wahrheit
betrübt.
Kje so tiste stezice
Koroška ljudska v priredbi Hilarija Lavrenčiča (*1962).
Bekanntes slowenisches Volkslied aus Kärnten in einem Arrangement
von Hilarij Lavrenčič (*1962).
Šürka je Tisa
Mojca Prus (*1982) je priredila slovensko ljudsko iz Gornjih Petrovec. Potem,
ko je Šandor preplaval reko Tiso, je končno prispel do svoje Katice, s katero
zdaj pleše v gostilni.
Slowenisches Volkslied aus Prekmurje in der Fassung von Mojca Prus
(*1982). Šandor hat es geschafft, den Fluss Tisa (Theiß) zu durchschwimmen.
Jetzt tanzt er im Wirtshaus mit seiner Liebsten.
Petelinček je zapieu
Beneško ljudsko iz Trinka je priredil Hilarij Lavrenčič (*1962). Petelinček
zapoje, fant zapusti dekle. Tolaži jo, naj ne joka, saj se bosta čez kratkih sedem
let spet videla.
„Mein Liebster, beim Hahnenschrei wirst du mich verlassen und ich werde
weinen müssen“, klagt das Mädchen. Er versucht sie zu beruhigen, indem er
ihr ein Wiedersehen nach sieben langen Jahren verspricht. Das slowenische
Volkslied in einer Fassung von Hilarij Lavrenčič (*1962).
Oj mati mamca, pošljite me po vodo
Dvojezična istrska narodna v slovenskem in italjanskem jeziku v priredbi
Mateje Petelin (*1984). Dekle toži, da ji je mati branila, da se omoži.
Zweisprachiges Volkslied aus Istrien (slowenisch/italienisch). Ein junges
Mädchen beklagt sich, dass ihr die Mutter verboten hat zu heiraten.
Eno drevce mi je zraslo
Slovensko ljudsko iz Benečije je priredil Ambrož Čopi (*1973). Eno drevce mi
je zraslo, drevce zeleno. Pod tim drevcem hladna sienčica. Tam spava moja
draga, jaz pa zraven nje. Jaz se nikdar ne bom ženil, ledik bom ostal. Na mojim
grobu bodo zrasle bele lilije.
Slowenisches Volkslied aus Benečija in einer Bearbeitung von Ambrož Čopi
(*1973) Ich habe ein Bäumchen, das mir Schatten spendet. Oft liege ich mit
meiner Geliebten im Schatten des Bäumchens …. Doch heiraten werde ich
nie, ich will ledig bleiben.
Samo nasmeh je bolj grenak
Slovenska popevka izpod peresa Elze Budau, ki je napisala besedila za več kot
tisoč slovenskih popevk. Skladba Samo nasmeh je bolj grenak šteje med
glasbene uspešnice Jožeta Privška (1937-1998) in pevke Ditke Haberl.
Življenje teče in nič ne reče, samo nasmeh je bolj grenak.
Slowenischer Schlager-Hit aus den 1970er Jahren. Jože Privšek (1937-1998),
Jazzpianist, Komponist und Arrangeur, landete mit der Vertonung des Textes
„Samo nasmeh je bolj grenak“ - Bitteres Lachen einen weiteren
musikalischen Erfolg.
Jaz bi rad cigajnar bil
Slovensko ljudsko je priredila Tadeja Vulc (*1978). Skladateljica je dobitnica
številnih nagrad in se je uveljevila s sodobnimi priredbami ljudskih pesmi ter
izvirnimi kompozicijami.
Bekanntes slowenisches Volkslied in einer Bearbeitung von Tadeja Vulc
(*1978).
Hvala - Danke
Anji Kapun za idejo, za zasnovanje in pripravo programa in za
požrtvovalno delo z zborom
Stefanu Thalerju za izvedbo skupne ideje in za vrhunske glasbene
prispevke
Aleksandru Lomšeku za lučni koncept in izvedbo
Danilu Katzu za tonsko spremljanje
vsem pevkam in pevcem, ki ste prispevali k uresničitvi tega koncerta.
Mag. Anja Kapun, povovodkinja MepZ Podjuna Pliberk
Jeseni leta 2004 je Anja Kapun prevzela vodstvo
Mšanega pevskega zbora Podjuna Pliberk.
Profesorica glasbe in nemščine živi in dela na
Dunaju.
Za delo z zborom in uresničevanje glasbenih misli
in idej se tedensko vozi na vaje na Koroško.
Z zborom je poleg zanimivih in uspešnih pevskih
nastopov uresničila že dva uspešna projekta,
„Contrappunto bestiale“ in Nebo in zemlja. Želja
po novem, po drugih pristopih pevskega ustvarjanja in sodelovanja z glazbenimi strokovnjaki je porodila zamisel
današnjega večera.
Morten Lauridsen (1943): O nata lux
Eric Whitacre (1970): Lux aurumque
Franz Biebl (1906-2001): Ave Maria
Stefan Thaler (1972): Žito valovi (Milka Hartman)
Katarina Pustinek-Rakar (1979): Nocoj je edna lüšna noč
Samo Vremšak (1930-2004): Söntr pojd`
Marij Kogoj (1892-1956): Stoji mi polje
Hilarij Lavrenčič (1962): Kje so tiste stezice
Mojca Prus (1982): Šürka je Tisa
Hilarij Lavrenčič (1962): Petelinček je zapieu
Mateja Petelin (1984): Oj mati mamca, pošljite me po vodo
Ambrož Čopi (1973): Eno drevce mi je zraslo
Samo Ivačič (1974): Samo nasmeh je bolj grenak
Tadeja Vulc (1978): Jaz bi rad cigajnar bil