Untitled
Vsebina Uvod 7 Sočni plodovi jagodičja 9 Posebnosti nekaterih jagodičastih vrst Kaj vpliva na kakovost plodov? 11 13 9 Maline – rastline gozdnih posek in sončnih vrtov Lastnosti rastline ter razlika med enkrat in dvakrat rodnimi malinami Rastni pogoji in odbira rastišča 16 Priprava tal za malinov nasad ali malinovo gredico 16 Sadilni material in čas sajenja 18 Gojitvene oblike malin 19 Rez malin 21 Sorte 24 Obiranje malin ter napotki za svežo uporabo in predelavo 26 Prepoznavanje bolezni, škodljivcev in fizioloških motenj 28 13 33 Robide – bujno mehko rastoče zelenje in ostro bodeči trni Lastnosti rastline 34 Rastni pogoji in odbira rastišča 35 Priprava tal za nasad robid ali posamezno rastlino 35 Sadilni material in čas sajenja 35 Gojitvene oblike 36 Rez robide 37 Sorte 39 Obiranje robid ter napotki za svežo uporabo in predelavo 40 Prepoznavanje bolezni, škodljivcev in fizioloških motenj 40 43 Bližnji in daljni sorodniki ter križanci malin in robid Črne maline 43 Rumene maline 43 Purpurne maline 44 Japonska malina 44 Tayberry 44 Loganberry 44 Boysenberry 45 Youngberry 45 Gojenje križancev 45 • VSEBINA • 3 47 Ameriške borovnice – skromne, a vseeno izbirčne Lastnosti rastline 47 Rastni pogoji in odbira rastišča 49 Priprava tal za nasad ali posamezno rastlino v različnih talnih tipih Vzgoja sadik in sajenje 52 Gojitvene oblike ter vzgojna in vzdrževalna rez 53 Gnojenje s kislimi in navadnimi dušičnimi gnojili 57 Namakanje borovnic v vrtu in nasadih 58 Varstvo plodov pred ptiči, točo in sončnimi ožigi 58 Čebelarjenje v nasadu ameriških borovnic 60 Sorte 61 Obiranje borovnic ter napotki za svežo uporabo in predelavo 63 Prepoznavanje bolezni, škodljivcev in fizioloških motenj 63 50 67 Evropske in ameriške brusnice – bližnje sorodnice ameriških borovnic Brusnice 67 Ameriške brusnice 68 71 Ribezi in kosmulje – pozabljeni zakladi med sadnimi vrstami Črni in rdeči ribezi 71 Kosmulje 72 Lastnosti rastlin 73 Priprava rastišča 75 Sadilni material in čas sajenja 76 Gojitvene oblike 77 Rez ribezov in kosmulj 77 Sorte 81 Obiranje ribezov ter napotki za svežo uporabo in predelavo 85 Prepoznavanje bolezni, škodljivcev in fizioloških motenj 86 89 Križanci med črnim ribezom in kosmuljo 91 Jagode – pojem lepote, svežine in zdravja Rastlina in okolje 92 Načini gojenja 94 Odbira lokacije in priprava rastišča 95 Sadike ter čas sajenja v nasadu in na domačem vrtu 96 Opravila v času med zorenjem in brstenjem 97 Sorte 99 Obiranje jagod ter napotki za svežo uporabo in predelavo 101 Prepoznavanje bolezni, škodljivcev in fizioloških motenj 102 4 • VSEBINA • 105 Gojenje nenavadnih, manj poznanih vrst jagodičja Jerebika 105 Navadni rakitovec 105 Goji 107 Dren 107 Kovačnik 108 Kanadska šmarna hrušica 109 Murva 110 Drobnoplodni kivi 110 Aronija 111 Bezeg 112 113 Sladka kuharija z jagodičjem Sladice iz svežega ali zamrznjenega sadja 113 Hladen mlečni napitek iz jagodičja Sladoled iz jagodičja Sadna kupa iz jagodičja Jagode in čokolada Sokovi, marmelade in prelivi 115 Sok in sirup Klasične marmelade iz jagodičja Marmelade z želirnim sredstvom Robidova marmelada s čokolado in pomarančo Jagodni preliv Palačinke z nadevom iz jagodičja Vroči preliv iz jagodičja za sladoled Sadno-zeliščni čaj iz jagodičja Pecivo in cmoki 119 Rulada iz svežega jagodičja Jogurtova torta iz jagodičja Borovničevi mafini Jagodna torta Zavitek s skuto in rdečim ribezom Jagodni srčki Borovničevi cmoki Borovničeva pita • VSEBINA • 5 Redčenje plodov pri jagodičju Preveliko število drobnih, nekakovostnih plodov rastlino izčrpa do take mere, da začne roditi le na vsakih nekaj let (alternativna rodnost). Redčenje plodov pri jagodičastih rastlinah izvajamo z izrezovanjem odvečnih rodnih poganjkov ali posameznih preobloženih rodnih vejic (ribezi, robide, ameriške borovnice). Grme jagod z več kot petimi stranskimi poganjki redčimo ob spomladanskem čiščenju. Poletna rez Rast robide je poleti zelo intenzivna. Poganjki v ugodnih rastnih razmerah dosežejo dolžino nekaj metrov. Hkrati z bujno rastjo glavnega poganjka iz zalistnih brstov izraščajo stranski poganjki. Tudi ti ob ugodnih rastnih razmerah dosežejo dolžino nekaj metrov. Ker je potencialna velikost grma robide zelo velika in ker v tem času ravno dozorevajo plodovi, ki potrebujejo veliko sonca in čim bolj zračen grm, je poletna rez skoraj nujna. Ob poletni rezi prikrajšamo glavne poganjke na želeno višino in stranske rodne poganjke na dva do tri brste. V tem času bujno izraščajo tudi talni poganjki. V grmu pustimo le tiste, za katere predvidevamo, da jih bomo potrebovali za osnovo grma. Vedno ob poletni rezi pustimo nekoliko več poganjkov, ker predvidevamo, da bo kateri izmed njih še poškodovan. Zelena rez je eden glavnih ukrepov za zatiranje bolezni, ki so povezane z visoko vlažnostjo v grmu (siva plesen, bolezni lesa). Od teže pridelka povešene rodne vejice robid 38 • ROBIDE – BUJNO MEHKO RASTOČE ZELENJE IN OSTRO BODEČI TRNI • Sorte Pred leti smo robide pridelovali predvsem za predelavo. Nasadi so bili najpogosteje zasajeni s sorto thornfree. V zadnjem obdobju robide vse pogosteje uživamo sveže, saj so novejše sorte bolj sladke in z manj ostrimi kislinami. Med najboljšimi je sorta loch ness. Preglednica: 2 Sorta in izvor black satin ZDA, 1974 chester (chester thornless) ZDA, 1985 jumbo Švica, 1983 loch ness nessy Velika Britanija, 1988 thornfree ZDA, 1966 thornless evergreen (mutacija Rubus laciniatus); ZDA, 1926 Sorta thornfree Rast in odpornost proti škodljivim organizmom srednje bujna, polpokončna, poganjki dolgi, s številnimi rodnimi vejicami odporna proti odmiranju stebel, delno občutljiva za sivo plesen in nizke zimske temperature zelo bujna; polpokončna odporna je proti zimskemu mrazu in sušici; občutljiva za sivo plesen zelo bujna, pokončna; občutljiva je za koreninske bolezni in sivo plesen srednje bujna, polpokončna, poganjki so srednje močni; občutljiva za pepelasto plesen in sušico; odporna je proti mrazu srednje bujna do zelo bujna; pokončna, poganjki zelo močni, s številnimi rodnimi vejicami občutljiva za nizke zimske temperature, sivo plesen in bolezni, ki povzročajo odmiranje rodnih stebel srednje bujna do bujna s številnimi srednje debelimi poganjki; včasih izrastejo tudi trnasti poganjki; polpokončna; list je močno deljen in na poganjku ostane vso zimo; delno odporna proti boleznim in nizkim temperaturam Plod Čas zorenja in pridelek srednje velik; bleščeče črn; obstojen; sladko kislega okusa zori srednje pozno; pridelek je srednje velik zelo velik, podolgovato topo koničast, svetleče črn, zelo obstojen, okus prijetno sladko-kisel zelo velik, svetleč, okroglo stožčast; je sladko kislega okusa zori srednje pozno; pridelek je velik do zelo velik zori zelo zgodaj; pridelek je velik srednje velik do velik; svetleče črn; okus zelo dober, skladen, kislo sladek zori srednje pozno; pridelek je velik srednje velik do velik, okroglo valjasto stožčast, topo koničast, svetleče črn, čvrst; okus je sladko kisel zori srednje pozno do pozno; pridelek je zelo velik majhen do srednje velik, okrogel, svetleče črn, trden; plod je manj sočen, okus je sladek zori srednje pozno; pridelek je velik Sladki plodovi sorte loch ness • ROBIDE – BUJNO MEHKO RASTOČE ZELENJE IN OSTRO BODEČI TRNI • 39 Bezeg Črni bezeg (Sambucus nigra) pripada družini kovačnikovk (Caprifoliaceae). Divje raste v zmernem in subtropskem pasu, od nižin do višine 1.500 m. Je stara kulturna rastlina, ki jo v vrtovih gojimo kot okrasno in zdravilno oz. sadno rastlino. Nekatera ljudstva so bezeg spoštovala kot sveto drevo. Vse dele rastline že stoletja uporabljamo za različne namene. Kot zdravilno rastlino so ga uporabljali že v antiki. Indijanci so iz bezgovega lesa izdelovali pripomočke, ki so jih uporabljali pri nabiranju javorjevega sirupa. Iz drevesa so pridobili tanin, ki so ga uporabljali za strojenje kož. Rastline so prvič začeli gojiti leta 1761 v Ameriki. Gojili so več vrst bezgov. Ameriške sorte izhajajo predvsem iz vrste S. canadensis. V naših krajih divje raste tudi rdeči bezeg (S. racemosa), ki ima manjšo uporabno vrednost, v kmetijski pridelavi pa nima nobenega pomena. Bezeg je grm ali manjše drevo. Vsi deli rastline imajo značilen vonj. Veje so dolge in močne, lubje je sivo rjave barve. Poganjki imajo zelo velik stržen. Listi so veliki, sestavljeni iz petih listov temno zelene barve. Cvetovi so drobni, beli, združeni v velike pakobule. Pri posameznih vrstah bezgov so cvetovi beli do rožnati, plodovi pa rdeči, škrlatni, modri do črni. Plodovi črnega bezga so svetleče črni, koščičasti, združeni v pakobulastem socvetju. Bezeg je v glavnem samooploden. Ker cveti pozno, spomladanske pozebe ne uničijo cvetnega nastavka. Zori od druge polovice avgusta dalje. Plodovi nekaterih vrst so užitni, drugih pa strupeni. Plodov črnega bezga ne uživamo svežih, ker vsebujejo strupeni sambunigrin, ki razpade šele ob toplotni obdelavi. Zato plodove uporabljamo za sokove, vino in marmelade, cvetove pa za čaj in različne napitke ter slaščice. Iz plodov pridobivajo tudi naravna barvila za živila. Ekstrakt bezgovega cvetja se uporablja v kozmetiki. Na Portugalskem olje iz bezgovih semen dodajajo za aromo portovcu, v Nemčiji pa cvetove za aromo vinu. Bezeg uspeva na vseh tipih zemljišč, v vlažnih do suhih in od kislih do nevtralnih. Rast in rodnost močno pospešujeta humus in dušik. Rastline sadimo na razdalji od 3,5 do 4 m v vrsti in od 5 do 6 m med vrstami. Če rastlino vzgajamo v obliki grma, moramo izrezovati star rodni les in s tem spodbujati izraščanje mladih poganjkov. Če bezeg vzgajamo v obliki drevesa, moramo rez izvajati tako, da spodbujamo stalno izraščanje mladega rodnega lesa. Bezeg rodi na enoletnem lesu, ki izrašča iz starejšega rodnega lesa. Temu pravilu je prilagojena tudi vzgojna oblika drevesa. Že ob sajenju močan enoletni poganjek prikrajšamo na višino 1,2 m. Drevo vzgojimo tako, da pustimo od tri do pet vej, ki izraščajo nad 1 m visokim deblom. Veje prikrajšujemo na čepe in spodbujamo izraščanje bujnih, enoletnih poganjkov. Ob rezi puščamo najbolj pokončno rastoče poganjke, ki se pod težo listov in plodov močno upognejo. Izrezujemo dveletne izrojene poganjke. V bezgovem nasadu sta največji problem bezgova črna listna uš in voluhar. Dišeči cvet črnega bezga 112 • GOJENJE NENAVADNIH, MANJ POZNANIH VRST JAGODIČJA • Razmnoževanje je preprosto. Rastline vzgajamo iz potaknjencev ali koreninskih poganjkov. Sort bezga je zelo veliko. Odbira oz. selekcija bezga je potekala v številnih državah, v evropskih pridelovalnih nasadih pa je najbolj razširjena avstrijska selekcija bezga haschberg. Sladka kuharija z jagodičjem Sladice iz svežega ali zamrznjenega sadja Hladen mlečni napitek iz jagodičja Napitek pripravimo iz vseh jagodičastih vrst posebej ali skupaj. Najboljše so kombinacije, kjer so jagode ali maline v večjem deležu, druge sadne vrste pa v nekoliko manjšem. Ohlajeno ali delno še zmrznjeno sadje najprej zmeljemo s paličnim mešalnikom. Zmesi dodamo pol kozarca hladne vode, da postane bolj tekoča, in jo sladkamo po lastnem okusu. Napitek nalijemo v kozarce in prilijemo na pol stepeno sladko smetano. • SLADKA KUHARIJA Z JAGODIČJEM • 113
© Copyright 2024