Vsebina
Uvod 7
Sočni plodovi jagodičja 9
Posebnosti nekaterih jagodičastih vrst
Kaj vpliva na kakovost plodov? 11
13
9
Maline – rastline gozdnih posek in sončnih vrtov
Lastnosti rastline ter razlika med enkrat in dvakrat rodnimi malinami
Rastni pogoji in odbira rastišča 16
Priprava tal za malinov nasad ali malinovo gredico 16
Sadilni material in čas sajenja 18
Gojitvene oblike malin 19
Rez malin 21
Sorte 24
Obiranje malin ter napotki za svežo uporabo in predelavo 26
Prepoznavanje bolezni, škodljivcev in fizioloških motenj 28
13
33
Robide – bujno mehko rastoče zelenje in ostro bodeči trni
Lastnosti rastline 34
Rastni pogoji in odbira rastišča 35
Priprava tal za nasad robid ali posamezno rastlino 35
Sadilni material in čas sajenja 35
Gojitvene oblike 36
Rez robide 37
Sorte 39
Obiranje robid ter napotki za svežo uporabo in predelavo 40
Prepoznavanje bolezni, škodljivcev in fizioloških motenj 40
43
Bližnji in daljni sorodniki ter križanci malin in robid
Črne maline 43
Rumene maline 43
Purpurne maline 44
Japonska malina 44
Tayberry 44
Loganberry 44
Boysenberry 45
Youngberry 45
Gojenje križancev 45
• VSEBINA •
3
47
Ameriške borovnice – skromne, a vseeno izbirčne
Lastnosti rastline 47
Rastni pogoji in odbira rastišča 49
Priprava tal za nasad ali posamezno rastlino v različnih talnih tipih
Vzgoja sadik in sajenje 52
Gojitvene oblike ter vzgojna in vzdrževalna rez 53
Gnojenje s kislimi in navadnimi dušičnimi gnojili 57
Namakanje borovnic v vrtu in nasadih 58
Varstvo plodov pred ptiči, točo in sončnimi ožigi 58
Čebelarjenje v nasadu ameriških borovnic 60
Sorte 61
Obiranje borovnic ter napotki za svežo uporabo in predelavo 63
Prepoznavanje bolezni, škodljivcev in fizioloških motenj 63
50
67
Evropske in ameriške brusnice – bližnje sorodnice ameriških borovnic
Brusnice 67
Ameriške brusnice 68
71
Ribezi in kosmulje – pozabljeni zakladi med sadnimi vrstami
Črni in rdeči ribezi 71
Kosmulje 72
Lastnosti rastlin 73
Priprava rastišča 75
Sadilni material in čas sajenja 76
Gojitvene oblike 77
Rez ribezov in kosmulj 77
Sorte 81
Obiranje ribezov ter napotki za svežo uporabo in predelavo 85
Prepoznavanje bolezni, škodljivcev in fizioloških motenj 86
89
Križanci med črnim ribezom in kosmuljo
91
Jagode – pojem lepote, svežine in zdravja
Rastlina in okolje 92
Načini gojenja 94
Odbira lokacije in priprava rastišča 95
Sadike ter čas sajenja v nasadu in na domačem vrtu 96
Opravila v času med zorenjem in brstenjem 97
Sorte 99
Obiranje jagod ter napotki za svežo uporabo in predelavo 101
Prepoznavanje bolezni, škodljivcev in fizioloških motenj 102
4
• VSEBINA •
105
Gojenje nenavadnih, manj poznanih vrst jagodičja
Jerebika 105
Navadni rakitovec 105
Goji 107
Dren 107
Kovačnik 108
Kanadska šmarna hrušica 109
Murva 110
Drobnoplodni kivi 110
Aronija 111
Bezeg 112
113
Sladka kuharija z jagodičjem
Sladice iz svežega ali zamrznjenega sadja 113
Hladen mlečni napitek iz jagodičja
Sladoled iz jagodičja
Sadna kupa iz jagodičja
Jagode in čokolada
Sokovi, marmelade in prelivi 115
Sok in sirup
Klasične marmelade iz jagodičja
Marmelade z želirnim sredstvom
Robidova marmelada s čokolado in pomarančo
Jagodni preliv
Palačinke z nadevom iz jagodičja
Vroči preliv iz jagodičja za sladoled
Sadno-zeliščni čaj iz jagodičja
Pecivo in cmoki 119
Rulada iz svežega jagodičja
Jogurtova torta iz jagodičja
Borovničevi mafini
Jagodna torta
Zavitek s skuto in rdečim ribezom
Jagodni srčki
Borovničevi cmoki
Borovničeva pita
• VSEBINA •
5
Redčenje plodov pri jagodičju
Preveliko število drobnih, nekakovostnih plodov rastlino izčrpa do take mere, da začne roditi le
na vsakih nekaj let (alternativna rodnost). Redčenje plodov pri jagodičastih rastlinah izvajamo z
izrezovanjem odvečnih rodnih poganjkov ali posameznih preobloženih rodnih vejic (ribezi, robide,
ameriške borovnice). Grme jagod z več kot petimi stranskimi poganjki redčimo ob spomladanskem
čiščenju.
Poletna rez
Rast robide je poleti zelo intenzivna. Poganjki v ugodnih rastnih razmerah dosežejo dolžino nekaj
metrov. Hkrati z bujno rastjo glavnega poganjka iz zalistnih brstov izraščajo stranski poganjki. Tudi ti
ob ugodnih rastnih razmerah dosežejo dolžino nekaj metrov. Ker je potencialna velikost grma robide
zelo velika in ker v tem času ravno dozorevajo plodovi, ki potrebujejo veliko sonca in čim bolj zračen
grm, je poletna rez skoraj nujna. Ob poletni rezi prikrajšamo glavne poganjke na želeno višino in
stranske rodne poganjke na dva do tri brste. V tem času bujno izraščajo tudi talni poganjki. V grmu
pustimo le tiste, za katere predvidevamo, da jih bomo potrebovali za osnovo grma. Vedno ob poletni
rezi pustimo nekoliko več poganjkov, ker predvidevamo, da bo kateri izmed njih še poškodovan.
Zelena rez je eden glavnih ukrepov za zatiranje bolezni, ki so povezane z visoko vlažnostjo v grmu
(siva plesen, bolezni lesa).
Od teže pridelka povešene rodne vejice robid
38
• ROBIDE – BUJNO MEHKO RASTOČE ZELENJE IN OSTRO BODEČI TRNI •
Sorte
Pred leti smo robide pridelovali predvsem za predelavo. Nasadi so bili najpogosteje zasajeni s sorto
thornfree. V zadnjem obdobju robide vse pogosteje uživamo sveže, saj so novejše sorte bolj sladke in
z manj ostrimi kislinami. Med najboljšimi je sorta loch ness.
Preglednica: 2
Sorta in izvor
black satin
ZDA, 1974
chester
(chester thornless)
ZDA, 1985
jumbo
Švica, 1983
loch ness
nessy
Velika Britanija, 1988
thornfree
ZDA, 1966
thornless evergreen
(mutacija Rubus
laciniatus); ZDA, 1926
Sorta thornfree
Rast in odpornost proti škodljivim organizmom
srednje bujna, polpokončna, poganjki dolgi, s
številnimi rodnimi vejicami
odporna proti odmiranju stebel, delno občutljiva za
sivo plesen in nizke zimske temperature
zelo bujna; polpokončna
odporna je proti zimskemu mrazu in sušici; občutljiva
za sivo plesen
zelo bujna, pokončna;
občutljiva je za koreninske bolezni in sivo plesen
srednje bujna, polpokončna, poganjki so srednje
močni;
občutljiva za pepelasto plesen in sušico; odporna je
proti mrazu
srednje bujna do zelo bujna; pokončna, poganjki
zelo močni, s številnimi rodnimi vejicami
občutljiva za nizke zimske temperature, sivo plesen
in bolezni, ki povzročajo odmiranje rodnih stebel
srednje bujna do bujna s številnimi srednje debelimi
poganjki; včasih izrastejo tudi trnasti poganjki;
polpokončna; list je močno deljen in na poganjku
ostane vso zimo; delno odporna proti boleznim in
nizkim temperaturam
Plod
Čas zorenja in pridelek
srednje velik; bleščeče črn;
obstojen; sladko kislega okusa
zori srednje pozno;
pridelek je srednje velik
zelo velik, podolgovato topo koničast, svetleče črn, zelo obstojen,
okus prijetno sladko-kisel
zelo velik, svetleč, okroglo
stožčast; je sladko kislega okusa
zori srednje pozno;
pridelek je velik do zelo
velik
zori zelo zgodaj;
pridelek je velik
srednje velik do velik; svetleče
črn; okus zelo dober, skladen,
kislo sladek
zori srednje pozno;
pridelek je velik
srednje velik do velik, okroglo
valjasto stožčast, topo koničast,
svetleče črn, čvrst; okus je sladko
kisel
zori srednje pozno do
pozno;
pridelek je zelo velik
majhen do srednje velik, okrogel,
svetleče črn, trden; plod je manj
sočen, okus je sladek
zori srednje pozno;
pridelek je velik
Sladki plodovi sorte loch ness
• ROBIDE – BUJNO MEHKO RASTOČE ZELENJE IN OSTRO BODEČI TRNI •
39
Bezeg
Črni bezeg (Sambucus nigra) pripada družini kovačnikovk (Caprifoliaceae). Divje raste v zmernem in
subtropskem pasu, od nižin do višine 1.500 m. Je stara kulturna rastlina, ki jo v vrtovih gojimo kot
okrasno in zdravilno oz. sadno rastlino. Nekatera ljudstva so bezeg spoštovala kot sveto drevo. Vse
dele rastline že stoletja uporabljamo za različne namene. Kot zdravilno rastlino so ga uporabljali že v
antiki. Indijanci so iz bezgovega lesa izdelovali pripomočke, ki so jih uporabljali pri nabiranju javorjevega
sirupa. Iz drevesa so pridobili tanin, ki so ga uporabljali za strojenje kož. Rastline so prvič začeli gojiti
leta 1761 v Ameriki. Gojili so več vrst bezgov. Ameriške sorte izhajajo predvsem iz vrste S. canadensis.
V naših krajih divje raste tudi rdeči bezeg (S. racemosa), ki ima manjšo uporabno vrednost, v kmetijski
pridelavi pa nima nobenega pomena.
Bezeg je grm ali manjše drevo. Vsi deli rastline imajo značilen vonj. Veje so dolge in močne, lubje je
sivo rjave barve. Poganjki imajo zelo velik stržen. Listi so veliki, sestavljeni iz petih listov temno zelene
barve. Cvetovi so drobni, beli, združeni v velike pakobule. Pri posameznih vrstah bezgov so cvetovi beli
do rožnati, plodovi pa rdeči, škrlatni, modri do črni. Plodovi črnega bezga so svetleče črni, koščičasti,
združeni v pakobulastem socvetju. Bezeg je v glavnem samooploden. Ker cveti pozno, spomladanske
pozebe ne uničijo cvetnega nastavka. Zori od druge polovice avgusta dalje.
Plodovi nekaterih vrst so užitni, drugih pa strupeni. Plodov črnega bezga ne uživamo svežih, ker vsebujejo
strupeni sambunigrin, ki razpade šele ob toplotni obdelavi. Zato plodove uporabljamo za sokove, vino in
marmelade, cvetove pa za čaj in različne napitke ter slaščice. Iz plodov pridobivajo tudi naravna barvila
za živila. Ekstrakt bezgovega cvetja se uporablja v kozmetiki. Na Portugalskem olje iz bezgovih semen
dodajajo za aromo portovcu, v Nemčiji pa cvetove za aromo vinu.
Bezeg uspeva na vseh tipih zemljišč, v vlažnih do suhih in od kislih do nevtralnih. Rast in rodnost močno
pospešujeta humus in dušik. Rastline sadimo na razdalji od 3,5 do 4 m v vrsti in od 5 do 6 m med
vrstami. Če rastlino vzgajamo v obliki grma, moramo izrezovati star rodni les in s tem spodbujati izraščanje mladih poganjkov. Če bezeg vzgajamo v obliki
drevesa, moramo rez izvajati tako, da spodbujamo
stalno izraščanje mladega rodnega lesa. Bezeg rodi
na enoletnem lesu, ki izrašča iz starejšega rodnega
lesa. Temu pravilu je prilagojena tudi vzgojna oblika
drevesa. Že ob sajenju močan enoletni poganjek
prikrajšamo na višino 1,2 m. Drevo vzgojimo tako, da
pustimo od tri do pet vej, ki izraščajo nad 1 m visokim
deblom. Veje prikrajšujemo na čepe in spodbujamo
izraščanje bujnih, enoletnih poganjkov. Ob rezi puščamo najbolj pokončno rastoče poganjke, ki se pod
težo listov in plodov močno upognejo. Izrezujemo
dveletne izrojene poganjke. V bezgovem nasadu sta
največji problem bezgova črna listna uš in voluhar.
Dišeči cvet črnega bezga
112
• GOJENJE NENAVADNIH, MANJ POZNANIH VRST JAGODIČJA •
Razmnoževanje je preprosto. Rastline vzgajamo iz
potaknjencev ali koreninskih poganjkov. Sort bezga
je zelo veliko. Odbira oz. selekcija bezga je potekala
v številnih državah, v evropskih pridelovalnih nasadih
pa je najbolj razširjena avstrijska selekcija bezga
haschberg.
Sladka kuharija z jagodičjem
Sladice iz svežega ali zamrznjenega sadja
Hladen mlečni napitek iz jagodičja
Napitek pripravimo iz vseh jagodičastih vrst posebej ali skupaj. Najboljše so kombinacije, kjer so jagode
ali maline v večjem deležu, druge sadne vrste pa v nekoliko manjšem.
Ohlajeno ali delno še zmrznjeno sadje najprej zmeljemo s paličnim mešalnikom. Zmesi dodamo pol
kozarca hladne vode, da postane bolj tekoča, in jo sladkamo po lastnem okusu. Napitek nalijemo v
kozarce in prilijemo na pol stepeno sladko smetano.
• SLADKA KUHARIJA Z JAGODIČJEM •
113