Posebno preizkušanje in vzgoja novih sort

2 8 0
Metka HUDINA
Valentina USENIK
Anita SOLAR
Viljanka VESEL
Barbara AMBROŽIČ TURK
Darinka KORON
Ljubljana 2013
I N
I N F O R M A C I J E
Boštjan GODEC
P R I K A Z I
Posebno preizkušanje in vzgoja novih
sort sadnih rastlin v letu 2012
2 8 0
I N F O R M A C I J E
I N
P R I K A Z I
Posebno preizkušanje in vzgoja novih
sort sadnih rastlin v letu 2012
KMETIJSKI INŠTITUT SLOVENIJE
Hacquetova ulica 17, Ljubljana
Prikazi in informacije 280
Posebno preizkušanje in vzgoja novih
sort sadnih rastlin v letu 2012
Boštjan GODEC
Metka HUDINA
Valentina USENIK
Anita SOLAR
Viljanka VESEL
Barbara AMBROŽIČ TURK
Darinka KORON
Ljubljana 2013
Izdal in založil
KMETIJSKI INŠTITUT SLOVENIJE
Ljubljana, Hacquetova ulica 17
ISBN 978-961-6505-64-2
Direktor doc. dr. Andrej SIMONČIČ
Uredil Boštjan GODEC
Urednica zbirke Lili MARINČEK
Fotografije na naslovnici Boštjan GODEC
Tisk Birografika BORI d.o.o., Ljubljana
Naklada 100 izvodov
CIP - Kataložni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
634.1/.7(497.4)
631.526.3
POSEBNO preizkušanje in vzgoja novih sort sadnih rastlin v letu 2012 / Boštjan Godec ...
[et al.]. - Ljubljana : Kmetijski inštitut Slovenije, 2013. - (Prikazi in informacije / Kmetijski
inštitut Slovenije ; 280)
ISBN 978-961-6505-64-2
1. Godec, Boštjan
267040512
VSEBINA
STRAN
UVOD …………………………………………………………………………………………
5
POSEBNO PREIZKUŠANJE SORT SADNIH RASTLIN ….……………………….......
6
JABLANA ...........................................................................................................
8
HRUŠKA .........................................................................................................…
15
BRESKEV IN NEKTARINA ................................................................................
19
ČEŠNJA .............................................................................................................
25
MARELICA ...………………………………………………………………………….
27
SLIVA .................................................................................................................
30
OREH .................................................................................................................
32
LESKA ................................................................................................................
38
KOSTANJ ...........................................................................................................
42
OLJKA ................................................................................................................
44
KAKI ……………………………………………………………………………………
48
JAGODA ............................................................................................................
49
MALINA ..............................................................................................................
51
AMERIŠKA BOROVNICA ……………………………………………………...…...
52
VZGOJA NOVIH SORT SADNIH RASTLIN ………………………………………….….
54
OREH ………………………………………………………………………….……….
54
KOSTANJ ……………………………………………………………………….…….
62
OLJKA ………………………………………………………………………….……...
63
OPISI SORT ZAKLJUČENEGA PREIZKUŠANJA ……………………………………..
65
SLIKOVNA PRILOGA ……………………………………………………………………...
70
Strokovna naloga Introdukcija in selekcija sadnih rastlin in vinske trte se od leta 2007 dalje
izvaja v okviru dveh novih strokovnih nalog. To sta strokovna naloga Posebno preizkušanje
sort za opisno sortno listo in strokovna naloga Selekcija in vzgoja novih sort sadnih rastlin in
vinske trte. Vsebinsko ni prišlo do sprememb, nekoliko je spremenjen način financiranja.
Naročnik in financer naloge je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje Republike Slovenije,
koordinator naloge je Kmetijski inštitut Slovenije. Izvajalci sadjarskega dela strokovnih nalog
smo:
Kmetijski inštitut Slovenije
Oddelek za sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo
•
•
•
•
Boštjan Godec, univ. dipl. inž. agr. – koordinator strokovnih nalog za sadjarski del
mag. Darinka Koron
mag. Barbara Ambrožič Turk
Roman Mavec
Biotehniška fakulteta
Oddelek za agronomijo
Inštitut za sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo
•
•
•
prof. dr. Metka Hudina
dr. Anita Solar (izpostava Maribor)
dr. Valentina Usenik
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica
Sadjarski center Bilje
•
•
dr. Nikita Fajt
Erika Komel, univ. dipl. inž. agr.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica
Poskusni center za oljkarstvo
•
mag. Viljanka Vesel
UVOD
Strokovna naloga za sadjarski del ''Introdukcija in selekcija sadnih rastlin'' se v
Sloveniji izvaja od leta 1958 dalje. Od leta 2007 dalje se ta strokovna naloga izvaja v
okviru dveh novih strokovnih nalog. To sta strokovna naloga z imenom Posebno
preizkušanje sort sadnih rastlin za opisno sortno listo ter strokovna naloga Selekcija
in vzgoja novih sort sadnih rastlin. Naročnik in financer strokovnih nalog je Ministrstvo
za kmetijstvo in okolje Republike Slovenije, koordinator naloge je Kmetijski inštitut
Slovenije. V letu 2012 smo preizkušanje novih sort sadnih rastlin izvajali pri
naslednjih sadnih vrstah: jablani, hruški, breskvi, nektarini, češnji, marelici, slivi,
orehu, leski, kostanju, oljki, kakiju, jagodi, malini in ameriški borovnici. Osnovne
lokacije preizkušanja so sadovnjak Kmetijskega inštituta Slovenije na Brdu pri
Lukovici, Sadjarski center Bilje ter Raziskovalno polje za lupinarje v Mariboru (BF Oddelek za agronomijo). Del preizkušanja poteka tudi pri zasebnih sadjarjih na
različnih lokacijah po Sloveniji. V okviru druge strokovne naloge poteka vzgoja novih
sort sadnih rastlin. To delo se s poudarkom na selekciji in determinaciji avtohtonih
tipov izvaja pri treh sadnih vrstah: orehu, kostanju in oljki.
Poročilo za opravljeno delo v letu 2012 je tako kot že nekaj zadnjih let vsebinsko
razdeljeno v dva dela. Večinski del predstavlja poročilo opravljenega dela strokovne
naloge Posebno preizkušanje sort sadnih rastlin za opisno sortno listo. Drugi del je
poročilo opravljenega dela strokovne naloge s področja vzgoje novih sort sadnih
rastlin.
5
POSEBNO PREIZKUŠANJE SORT SADNIH RASTLIN
V preglednici 1 so po posameznih sadnih vrstah podane lokacije preizkušanja z letom
sajenja ter število sort oz. različkov v preizkušanju v letu 2012. Na grafikonu 1 so v zemljevid
Slovenije vrisane lokacije preizkušanja sadnih rastlin v letu 2012.
Preglednica 1: Sadna vrsta, lokacija, leto sajenja in število sort sadnih rastlin oz. njihovih
različkov v preizkušanju v letu 2012
Sadna vrsta
Jablana
Hruška
Breskev in nektarina
Češnja
Marelica
Sliva
Oreh
Leska
Kostanj
Oljka
Kaki
Jagoda
Malina
Ameriška borovnica
6
Lokacija preizkušanja, leto sajenja
Brdo pri Lukovici, 2005
Brdo pri Lukovici, 2006
Brdo pri Lukovici, 2007
Brdo pri Lukovici, 2008
Brdo pri Lukovici, 2010
Sadjarski center Bilje, 2007 (podlage)
Sadjarski center Bilje, 2005 (podlage)
Sadjarski center Bilje, 2006
Sadjarski center Bilje, 2008
Stara gora, 2008
Sadjarski center Bilje, Stara gora, 2008
(podlage)
Biotehniška fakulteta Ljubljana, 2008
Maribor, 2003, 2005, 2007, 2010
Voličina / Lenart, 2001
Knezdol / Trbovlje, 2003
Gačnik / Pesnica, 2010
Maribor, 2008, 2009
Črešnjevec / Slovenska Bistrica, 2007
Janče / Litija 2006
Smlednik, 2008 (podlage)
Janče, 2009, 2010
Strunjan, 1995 – 1998
Purissima, 2004 – 2006
Sadjarski center Bilje, 2010
Brdo pri Lukovici, 2009
Brdo pri Lukovici, 2010
Brdo pri Lukovici, 2010
Brdo pri Lukovici, 2009
Drenov grič, 2005
Drenov grič, 2008
Število
sort
oz.
različkov
11
8
10
4
5
6
11
10
17
10
3
4
13
5
2
5
9
3
3
6
5
28
42
4
8
5
5
4
5
6
Grafikon 1: Zemljevid Slovenije z vrisanimi lokacijami preizkušanja sadnih rastlin v letu 2011
7
JABLANA
V letu 2012 je pridelek jabolk zelo zaznamovala spomladanska pozeba, ki je na določenih
legah uničila dobršen del cvetnega nastavka. Dne 2. aprila govorimo o delni pozebi, medtem
ko je bila 9. in 10. aprila prisotna močna pozeba cvetov. Občutljive so bile predvsem zgodaj
cvetoče jablanove sorte, se pravi tiste, ki cvetijo v času cvetenja standardne jablanove sorte Idared.
Brdo pri Lukovici, 2005
Pomladi leta 2005 smo v okviru preizkušanja novih jablanovih sort na lokaciji Brdo pri
Lukovici posadili nekatere nove in hkrati pridelovalno zanimive sorte. Iz skupine na škrlup
odpornih sort sta to bili sorti Dalinbel (Elstar x X3191) in Rubinstep (Clivia x Rubin). Izmed
različkov osnovnih sort smo posadili naslednje: Baigent Gala Brookfield, Braeburn Mariri
Red, Red Delcorf Eversdijk ter dva različka sorte Fuji, to sta Heisei Fuji s tržnim imenom
Beni Shogun ter Rubin Fuji. Izmed drugih na škrlup neodpornih sort smo posadili sorte
Bellida (Idared x Elstar), Elise (Septer x Koksova oranžna reneta), Civni (Gala x Elstar) in
Caudle (Zlati delišes x Rdeči delišes). Datumi obiranja ter rezultati pomoloških analiz za leto
2012 so za del sort prikazani v preglednici 2. Poleg boljšega obarvanja plodov različka Red
Delcorf Eversdijk v primerjavi s standardom Delcorf, rezultati njunih laboratorijskih analiz
nakazujejo na nekoliko zgodnejšo zrelost različka Red Delcorf Eversdijk. Za ta sklop sort
(Brdo pri Lukovici, 2005) se je preizkušanje z letom 2012 zaključilo.
Preglednica 2: Rezultati laboratorijske analize plodov v letu 2012 v osmi rastni dobi, Brdo pri
Lukovici, sajeno pomladi 2005
Brdo pri Lukovici
Sorta
datum
obiranja
trdota
(kg/cm2)
suha snov
(°Brix)
škrobna
vrednost
(1-10)
Streifov
indeks x
1000
Red Delcorf
Eversdijk
22. avg.
5,4
13,8
9,7
40,3
Delcorf*
22. avg.
6,0
14,0
8,9
48,2
4. sep.
6,8
16,5
5,8
71,1
11. sep.
6,8
17,5
8,3
46,8
4. sep.
7,4
15,3
7,7
62,8
19. sep.
6,1
16,1
9,1
41,6
Rubinstep
(Pirouette) – odp.
4. sep.
7,7
16,5
8,9
52,4
Elise
12. sep.
6,4
15,9
9,9
40,7
Bellida
13. sep.
6,1
14,7
9,6
43,2
Civni (Rubens)
Dalinbel
(Antares) – odp.
odp. – na škrlup odporna sorta
Streifov indeks (indeks zrelosti) je izračunana vrednost, ki je količnik, kjer je v števcu trdota, v
imenovalcu pa produkt suhe snovi in škrobne vrednosti [ T/ (S.S. X Š.V.) ].
T - trdota (kg/cm2)
S.S. - suha snov (°Brix)
Š.V. - škrobna vrednost (1-10)
* sorta Delcorf je dodana zaradi primerjave z različkom Red Delcorf Eversdijk
8
Brdo pri Lukovici, 2006
Pomladi leta 2006 smo na lokaciji Brdo pri Lukovici posadili 7 novih perspektivnih sort. To sta
bila dva različka osnovnih sort: Granny Smith Challenger ter Red Topaz ter pet na škrlup
odpornih jablanovih sort. Te so Opal (Zlati delišes x Topaz), Sirius (Zlati delišes x Topaz),
Luna (Topaz x Zlati delišes), Orion (Zlati delišes x Otava) ter Ametyst (Nela x Vista bella). Z
različkoma Granny Smith Challenger ter Red Topaz nismo imeli sreče, saj so sadike prvega
propadle, drugi pa je bil vzgojen na sejancu, tako da do prvega pridelka sploh še nismo prišli.
V letu 2012 smo za sorte Sirius, Orion in Opal naredili laboratorijske analize plodov
(preglednica 3). Sorta Ametyst zori zelo zgodaj, v drugi polovici julija, ter je zaradi tega zelo
izpostavljena kljuvanju ptičev ter nato sršenom in osam. S tega vidika je ne priporočamo za
širjenje, čeprav gre za zgodaj zorečo na škrlup odporno jablanovo sorto. Za sklop sort Brdo
pri Lukovici 2006 se preizkušanje z letom 2012 zaključuje.
Preglednica 3: Rezultati laboratorijske analize plodov v letu 2012 v sedmi rastni dobi, Brdo
pri Lukovici, sajeno pomladi 2006
Brdo pri Lukovici
Sorta
datum
obiranja
trdota
(kg/cm2)
suha snov
(°Brix)
škrobna
vrednost
(1-10)
Streifov
indeks x
1000
Sirius – odp.
19. sep.
7,1
16,1
6,6
66,8
Orion – odp.
19. sep.
6,7
15,8
5,5
77,1
Opal – odp.
19. sep.
8,6
16,1
4,6
116,1
odp. – na škrlup odporna sorta; / - ni podatka
Streifov indeks (indeks zrelosti) je izračunana vrednost, ki je količnik, kjer je v števcu trdota, v
imenovalcu pa produkt suhe snovi in škrobne vrednosti [ T/ (S.S. X Š.V.) ].
T - trdota (kg/cm2)
S.S. - suha snov (°Brix)
Š.V. - škrobna vrednost (1-10)
Brdo pri Lukovici, 2007
V sadovnjaku Kmetijskega inštituta Slovenije smo v letu 2007 nadaljevali s trendom sajenja
novih perspektivnih jablanovih sort. Na lokaciji Brdo pri Lukovici smo pomladi 2007 posadili
20 sadik različka sorte Pinova imenovanega Dalinip, 21 sadik na škrlup odporne ameriške
sorte Coop 39, poznane pod tržnim imenom Crimson Crisp, 9 sadik na škrlup odporne sorte
Rudenis (Katja x Prima) ter 13 sadik na škrlup odporne sorte Skaistis (Katja x Prima). Cepiče
sort Rudenis in Skaistis smo dobili na podlagi sodelovanja z Inštitutom za Hortikulturo iz
Litve. V okviru preizkušanja smo posadili tudi 7 sort jablan stebričaste rasti (balerinke), ki so
odporne na škrlup. To so naslednje sorte: Starcats, Goldcats, Greencats, Suncats, Redcats,
Pomfital in Versailles. Z izjemo sorte Pomfital, ki je zastopana s štirimi sadikami, so druge
sorte zastopane s petimi sadikami. V letu 2012 smo opravili pomološke analize za sorte
Rudenis, Skaistis in Coop 39 (Crimson Crisp), rezultati so predstavljeni v preglednici 4. Pri
stebričastih jablanah smo 18. aprila 2012 opravili analizo bujnosto njihove rasti. Ocenili smo
stopnjo izraženosti stebričavosti posamezne sorte ter ugotovili, da med sortami obstajajo
razlike. Izstopa sorta Suncats, za katero smo ugotovili, da po načinu rasti praktično ne sodi
med stebričaste jablane (preglednica 5).
9
Preglednica 4: Rezultati laboratorijske analize plodov v letu 2012 v šesti rastni dobi, Brdo pri
Lukovici, sajeno pomladi 2007
Brdo pri Lukovici
Sorta
datum
obiranja
povprečna
masa
ploda
trdota
(kg/cm2)
suha
snov
(°Brix)
škrobna
vrednost
(1-10)
Streifov
indeks x
1000
Rudenis – odp.
9. avg.
119,1 g
5,2
13,8
9,9
38,1
Skaistis – odp.
9. avg.
189,1 g
6,4
13,8
8,3
55,9
Coop 39
(Crimson Crisp)
– odp.
4. sep.
178,7 g
9,0
14,7
6,3
97,2
11. sep.
195,3 g
8,8
15,3
8,4
68,5
/ – ni podatka
odp. – na škrlup odporna sorta
Streifov indeks (indeks zrelosti) je izračunana vrednost, ki je količnik, kjer je v števcu trdota, v
imenovalcu pa produkt suhe snovi in škrobne vrednosti [ T/ (S.S. X Š.V.) ].
T - trdota (kg/cm2)
S.S. - suha snov (°Brix)
Š.V. - škrobna vrednost (1-10)
Preglednica 5: Analiza bujnosti rasti stebričastih jablanovih sort v letu 2012 v šesti rastni
dobi, Brdo pri Lukovici, sajeno pomladi 2007
Sorta
Brdo pri Lukovici
ocenjena bujnost rasti (1- 5)
opis rasti sorte
stebričasta rast s posameznimi
daljšimi poganjki
stebričasta rast s posameznimi
daljšimi poganjki
Starcats
3
Goldcats
3
Greencats
2
stebričasta rast s kratkimi poganjki
Suncats
5
prevladujejo daljši poganjki
Redcats
2
stebričasta rast s kratkimi poganjki
Pomfital
1
Versailles
1
izrazito stebričasta rast z zelo
kratkimi poganjki
izrazito stebričasta rast z zelo
kratkimi poganjki
Brdo pri Lukovici, 2008
V poskusnem sadovnjaku Kmetijskega inštituta Slovenije na Brdu pri Lukovici smo v letu
2008 nadaljevali s trendom sajenja novih in tržno zanimivih jablanovih sort. Za namen
posebnega preizkušanja smo posadili 4 na škrlup odporne novejše jablanove sorte. To so
sorte Summerfree (PRI 1956-6 x Ed Gould Golden), Golden Orange (PRI 1956-6 x Ed Gould
Golden), Brina (PRI 2059-101 x ?) in Delfloga (Florina x Gala Royal). Vsaka izmed naštetih
sort je posajena s 100 sadikami. Način oskrbe sadik in njihovega varstva pred boleznimi in
10
škodljivci poteka v skladu s Pravilnikom o ekološki pridelavi jabolk. V letu 2012 smo opravili
pomološke analize vseh zgoraj naštetih sort. Rezultati za datum obiranja, trdoto plodov ob
obiranju, vsebnost suhe snovi, škrobno vrednost ter izračunani Streifov indeks (indeks
zrelosti) so podani v preglednici 6.
Preglednica 6: Rezultati laboratorijske analize plodov v letu 2012 v peti rastni dobi, Brdo pri
Lukovici, sajeno pomladi 2008
Brdo pri Lukovici
Sorta
datum
obiranja
povprečna
masa
ploda
trdota
(kg/cm2)
suha
snov
(°Brix)
škrobna
vrednost
(1-10)
Streifov
indeks x
1000
Summerfree
– odp.
14. avg.
/
8,0
15,7
7,2
70,8
29. avg.
141,1 g
7,7
15,3
8,3
60,6
Brina – odp.
12. sep.
145,4 g
9,6
15,9
6,7
90,1
Golden
Orange –
odp.
27. sep.
217,5 g
7,8
15,7
6,5
76,4
2. okt.
202,0 g
7,7
16,8
7,6
60,3
Delfloga –
odp.
27. sep.
161,1 g
8,5
15, 3
8,4
66,1
2. okt.
170,2 g
8,5
17,0
8,7
57,5
/ - ni podatka
odp. – na škrlup odporna sorta
Streifov indeks (indeks zrelosti) je izračunana vrednost, ki je količnik, kjer je v števcu trdota, v
imenovalcu pa produkt suhe snovi in škrobne vrednosti [ T/ (S.S. X Š.V.) ].
T - trdota (kg/cm2)
S.S. - suha snov (°Brix)
Š.V. - škrobna vrednost (1-10)
Brdo pri Lukovici, 2010
Pomladi 2010 smo v sadovnjaku Kis-a na Brdu pri Lukovici posadili nekatere nove jablanove
sorte. To so belgijske sorte Zonga (Alkmene x Delcorf) – 10 sadik, Tunda (Delcorf x Liberty)
– 10 sadik in Zari (Elstar x Delcorf) – 15 sadik, nizozemska sorta Wellant (CPRO – selekcija
x Elstar) – 10 sadik ter na škrlup odporna italijanska sorta CIV G 198 (Liberty x Gala) – 10
sadik, ki je bolj poznana pod tržnim imenom Modi. Pri sadikah naštetih sort smo v letu 2012
opravili vsa potrebna vzgojna in vzdrževalna dela ter opravili že prve pomološke analize.
Rezultati za povprečno maso ploda, trdoto plodov, vsebnost suhe snovi, škrobno vrednost in
izračunani indeks zrelosti so podani v preglednici 7.
11
Preglednica 7: Rezultati laboratorijske analize plodov v letu 2012 v tretji rastni dobi, Brdo pri
Lukovici, sajeno pomladi 2010
Brdo pri Lukovici
Sorta
Zonga
Tunda
Zari.
CIV G 198
(Modi)
Wellant
povprečna
masa
ploda
trdota
(kg/cm2)
suha snov
(°Brix)
škrobna
vrednost
(1-10)
Streifov
indeks x
1000
13. avg.
205,8 g
5,6
14,4
9,2
42,3
13. avg.
/
5,5
15,3
8,3
43,3
22. avg.
188,2 g
5,7
16,5
8,5
40,6
13. avg.
/
6,8
15,0
4,5
100,7
22. avg.
190,1 g
6,0
15,9
7,3
51,7
4. sep.
159,1 g
10,4
14,7
4,3
164,5
11. sep.
163,2 g
9,7
14,7
5,5
120,0
19. sep.
161,7 g
10,2
15,9
7,2
89,1
24. sep.
174,3 g
9,1
14,4
8,8
71,8
12. sep.
206,8 g
6,8
18,4
7,9
46,8
datum
obiranja
/ - ni podatka
odp. – na škrlup odporna sorta
12
Brdo pri Lukovici, 2011
Meseca marca 2011 smo v ekološkem delu sadovnjaka na Brdu pri Lukovici posadili 5 novih
na škrlup odpornih jablanovih sort, ki imajo skupno blagovno znamko Sweet resistants®. Gre
za sorte Gaia, Gemini, Renoir, Smeralda in Fujion. Sorte so bile požlahtnjene in vzgojene pri
CIV-u (Consorzio italiano vivaisti) - italijanskem konzorciju drevesničarjev iz Ferrare. Vsaka
izmed sort je bila v sadovnjaku na Brdu pri Lukovici posajena v količini 80 sadik. V letu 2012
smo opravili vsa potrebna vzgojna in vzdrževalna dela ter opravili prve analize plodov.
Rezultati so podani v preglednici 8.
Preglednica 8: Rezultati laboratorijske analize plodov v letu 2012 v drugi rastni dobi, Brdo pri
Lukovici, sajeno pomladi 2011
Brdo pri Lukovici
Sorta
Gaia
Gemini
Renoir
Smeralda
Fujion
povprečna
masa
ploda
trdota
(kg/cm2)
suha snov
(°Brix)
škrobna
vrednost
(1-10)
Streifov
indeks x
1000
29. avg.
137,8 g
9,8
14,4
3,3
206,2
4. sep.
134,6 g
9,1
14,4
5,2
121,5
11. sep.
/
8,7
14,4
6,7
90,2
29. avg.
157,9 g
9,9
14,2
3,9
178,8
4. sep.
170,3 g
8,9
14,4
6,0
103,0
4. sep.
155,8 g
9,0
15,0
4,9
122,4
11. sep.
163,2 g
9,0
16,8
5,6
95,7
27. sep.
181,3 g
8,2
15,0
4,8
113,9
4. okt.
172,8 g
8,4
16,4
5,4
94,9
27. sep.
186,7 g
9,8
16,3
7,8
77,1
4. okt.
184,8 g
9,3
16,8
8,3
66,7
datum
obiranja
Brdo pri Lukovici, 2012
Pomladi 2012 smo na podlagi sodelovanja s CIV-om (Consorzio italiano vivaisti) pridobili in v
sadovnjaku KIS-a na Brdu pri Lukovici posadili 10 sadik na škrlup odporne jablanove sorte z
oznako A9D7-74. V letu 2012 smo opravili vsa potrebna vzgojna in vzdrževalna dela.
13
Analiza skladiščne sposobnosti plodov v preizkušanje vključenih jablanovih sort
Skladiščne sposobnosti v preizkušanje vključenih jablanovih sort ugotavljamo s
skladiščenjem plodov v navadni hladilnici, kjer vzdržujemo konstantno temperaturo med 2 –
4 °C ter relativno vlažnost okrog 90 %. Trdota plodov je bila izmerjena v času pred njihovim
vskladiščenjem ter nato po večmesečnem skladiščenju (20. december 2012). Spodnja meja
trdote plodov, ki je še sprejemljiva za jabolka ponujena na trgu, je 5 kg/cm2. Pod to mejo je
bila izmerjena trdota plodov pri sortah Bellida (4,9 kg/cm2), Orion (4,9 kg/cm2), Skaistis (4,7
kg/cm2), Civni (4,4 kg/cm2), Zonga (4,4 kg/cm2), Rudenis (4,2 kg/cm2) in Starcats (3,9
kg/cm2). Izmed plodov sort, ki so bile skladiščene, sta v času izskladiščenja glede trdote
plodov najbolj izstopali sorti CIV G 198 (Modi) ter Smeralda. Plodovi prve so imeli trdoto 8,8
kg/cm2 in druge 8,0 kg/cm2. Meritve trdote plodov pred in po skladiščenju so podani v
preglednici 9.
Preglednica 9: Meritve trdote plodov jabolk ob vskladiščenju in izskladiščenju iz hladilnice,
letnik jabolk 2012
Sorta
Vskladiščenje plodov
Izskladiščenje plodov
datum
trdota plodov
(kg/cm2)
datum
trdota plodov
(kg/cm2)
Brina
12. sep.
9,6
20. dec.
5,5
Bellida
13. sep.
6,1
20. dec.
4,9
Civni (Rubens)
4. sep.
6,8
20. dec.
4,4
CIV G 198 (Modi)
11. sep.
9,7
20. dec.
8,8
Coop 39 (Crimson Crisp)
4. sep.
9,0
20. dec.
6,7
Delfloga (Delbardivine)
2. okt.
8,5
20. dec.
6,6
Fujion
4. okt.
9,3
20. dec.
7,5
Gemini
29. avg.
9,9
20. dec.
6,0
Goldcats
24. sep.
/
20. dec.
5,7
Granny Smith Challenger
18. okt.
/
20. dec.
7,0
Luna
19. sep.
/
20. dec.
6,2
Opal
19. sep.
8,6
20. dec.
6,1
Orion
19. sep.
6,7
20. dec.
4,9
Rudenis
9. avg.
5,2
20. dec.
4,2
Sirius
19. sep.
7,1
20. dec.
5,6
Skaistis
9. avg.
6,4
20. dec.
4,7
Smeralda
27.sep.
8,2
20. dec.
8,0
Starcats
14. sep.
/
20. dec.
3,9
Summerfree
14. avg.
8,0
20. dec.
5,4
Zari
13. avg.
6,8
20. dec.
5,3
Zonga
13. avg.
5,6
20. dec.
4,4
/ – ni podatka
14
HRUŠKA
Sadjarski center Bilje, 2007 – podlage za hruško
V Sadjarskem centru Bilje smo v letu 2007 posadili 6 podlag za hruško: sejanec hruške, kutina
MA, Fox 11 (selek. Pera volpina), Farold 40 - Daygon (OHF Old Home x Farmingdale, USA),
lastne korenine, kutina BA 29. Na podlage smo cepili naslednje sorte: Viljamovka, Konferans
in Fetelova. Sajenje je potekalo 6. februarja 2007. Gojitvena oblika je ozko vreteno. Sadilna
razdalja je 4 x 2 m. V statistično zasnovanem poskusu smo za vsako podlago posadili 15 (3 x
5) dreves ene sorte (15 dreves x 6 podlag x 3 sorte = skupaj 270 sadik). Pri vseh sortah so
drevesa na podlagi Fox 11 pokazala znake inkompatibilnosti.
V letu 2012 je bil pri sorti Viljamovka začetek cvetenja 28. 3. 2012, vrh cvetenja 2. 4. 2012 in
konec cvetenja 13. 4. 2012. Razlik v času cvetenja med podlagami nismo zasledili. Plodove
sorte Viljamovka smo obirali 17. 8. 2012. Po obsegu debla so bila najbujnejša drevesa sorte
Viljamovka na podlagah Farold 40 in lastne korenine, najmanjšo bujnost pa so pokazala
drevesa na podlagi kutina BA 29. Najbujnejši podlagi sta imeli pri sorti Viljamovka tudi največ
plodov na drevo, največji pridelek na drevo in na hektar. Pri drevesih na lastnih koreninah
smo dosegli pridelek skoraj 20 t/ha. Pri drevesih na sejancu se vidi, da drevesa kasneje
vstopijo v rodnost, saj smo imeli manjši pridelek (preglednica 10).
Preglednica 10: Povprečni obseg debla, število plodov na drevo, pridelek na drevo in
preračunani pridelek na hektar za sorto Viljamovka v letu 2012 na lokaciji
Bilje, sajeno 2007
Obseg debla
(cm)
Število plodov
na drevo
Pridelek na
drevo (kg)
Pridelek na
hektar* (t)
Sejanec hruške
13,9
35
6,4
8,0
Kutina MA
13,7
60
10,6
13,2
Fox 11
15,1
51
9,6
12,0
Farold 40
19,4
75
12,6
15,8
Lastne korenine
18,4
77
15,5
19,4
Kutina BA 29
11,8
46
8,0
10,0
Podlaga
* Preračunani pridelek na hektar ob številu 1250 dreves/ha.
Podlage so vplivale na dimenzije ploda. Tako so imeli plodovi sorte Viljamovka največjo
višino ploda na lastnih koreninah, najmanjšo višino pa na podlagi Fox 11. Najširši so bili
plodovi na lastnih koreninah, najožji pa na podlagi Fox 11. Prav tako je bila masa merjenih
plodov največja na lastnih koreninah, najmanjša pa na podlagi Fox 11. Plodovi na podlagi
Fox 11 so imeli najmanjšo trdoto plodov (7,8 kg/cm2). Največjo trdoto plodov smo izmerili pri
plodovih na sejancu, sledijo plodovi na podlagi Farold 40. Podlaga Fox 11 je vplivala na
manjšo vsebnost suhe snovi. Plodovi pri tej podlagi so imeli hkrati tudi najmanjšo trdoto
plodov (preglednica 11).
15
Preglednica 11: Povprečne dimenzije ploda (višina, širina, masa), trdota plodov in vsebnost
suhe snovi za sorto Viljamovka v letu 2012 na lokaciji Bilje, sajeno 2007
Višina
ploda (mm)
Širina ploda
(mm)
Masa ploda
(g)
Trdota
(kg/cm2)
Suha snov
(%)
88,5
73,1
226,4
9,2
13,0
Kutina MA
93,0
72,5
221,3
8,4
13,4
Fox 11
85,7
69,0
182,7
7,8
12,3
Farold 40
86,0
72,5
213,0
8,5
13,5
Lastne
korenine
94,6
76,6
262,6
8,4
13,2
Kutina BA 29
88,1
71,7
211,4
8,4
12,3
Podlaga
Sejanec
hruške
V letu 2012 je bil pri sorti Konferans začetek cvetenja 30. 3. 2012, vrh cvetenja 3. 4. 2012 in
konec cvetenja 11. 4. 2012. Razlik v času cvetenja med podlagami nismo zasledili. Plodove
sorte Konferans smo obirali 7. 9. 2012.
Po obsegu debla so bila najbujnejša drevesa sorte Konferans na podlagi Farold 40,
najmanjšo bujnost pa so pokazala drevesa na podlagi kutina MA, kar je enako kot v
prejšnjem letu. Drevesa na podlagi Farold 40 in lastne korenine so imela pri sorti Konferans
največ plodov na drevo, največji pridelek na drevo (nad 17 kg/drevo) in na hektar (nad 21
t/ha). Najmanj plodov na drevo, najmanjši pridelek na drevo in najmanjši pridelek na hektar
so imela drevesa na podlagi kutina MA, ki so bila tudi po bujnosti rasti najšibkejša
(preglednica 12).
Preglednica 12: Povprečni obseg debla, število plodov na drevo, pridelek na drevo in
preračunani pridelek na hektar za sorto Konferans v letu 2012 na lokaciji
Bilje, sajeno 2007
Obseg debla
(cm)
Število
plodov
na drevo
Pridelek na
drevo (kg)
Pridelek na
hektar* (t)
Sejanec hruške
19,4
69
12,1
15,1
Kutina MA
15,7
49
8,7
10,9
Fox 11
20,5
52
9,9
12,4
Farold 40
21,6
114
17,2
21,6
Lastne korenine
21,5
97
17,4
21,8
Kutina BA 29
19,2
68
12,2
15,3
Podlaga
* Preračunani pridelek na hektar ob številu 1250 dreves/ha.
Podlage so vplivale tudi na dimenzije ploda. Tako so imeli plodovi sorte Konferans največjo
višino ploda na podlagi Fox 11 in širino ploda na podlagi kutina MA, najmanjšo višino ploda
na sejancu hruške in širino na podlagi Farold 40. Masa ploda je bila največja na podlagi
kutina MA, najmanjša pa podlagah sejanec hruške in Farold 40. Plodovi na podlagi Fox 11 in
Farold 40 so imeli manjšo trdoto plodov (6,2 kg/cm2). Največjo trdoto plodov smo izmerili pri
plodovih na podlagi kutina MA in sejancu hruške. Pri plodovih z dreves na podlagi Farold 40
smo opazili manjšo vsebnost suhe snovi, medtem ko so plodovi na ostalih podlagah imeli
vsebnost suhe snovi večjo od 15 % (preglednica 13).
16
Preglednica 13: Povprečne dimenzije ploda (višina, širina, masa), trdota plodov in vsebnost
suhe snovi za sorto Konferans v letu 2012 na lokaciji Bilje, sajeno 2007
Višina
ploda
(mm)
Širina
ploda
(mm)
Masa ploda
(g)
Trdota ploda
(kg/cm2)
Suha snov
(%)
98,0
67,6
168,7
6,5
15,5
Kutina MA
106,3
69,9
220,4
6,5
15,2
Fox 11
115,2
68,9
214,9
6,2
15,9
Farold 40
101,8
66,4
172,8
6,2
13,9
Lastne
korenine
113,0
67,7
199,8
6,4
15,0
Kutina BA 29
105,2
69,4
203,6
6,4
15,5
Podlaga
Sejanec
hruške
V letu 2012 je bil pri sorti Fetelova začetek cvetenja 28. 3. 2012, vrh cvetenja 2. 4. 2012 in
konec cvetenja 12. 4. 2012. Razlik v času cvetenja med podlagami nismo zasledili. Plodove
sorte Fetelova smo obirali 7. 9. 2012.
Po obsegu debla so bila najbujnejša drevesa sorte Fetelova na podlagah kutina BA 29,
lastne korenine in sejanec, najmanjšo bujnost pa so pokazala drevesa na podlagi Fox 11.
Največ plodov na drevo pri sorti Fetelova so imela drevesa na podlagi kutina BA 29 ter tudi
največji pridelek na drevo in na hektar. Najmanjše število plodov, najmanj pridelka na drevo
in na hektar pa so imela drevesa na podlagi Fox 11, in sicer le 6,2 t/ha. Pridelek manjši od 10
t/ha so imela tudi drevesa na sejancu hruške (preglednica 14).
Preglednica 14: Povprečni obseg debla, število plodov na drevo, pridelek na drevo in
preračunani pridelek na hektar za sorto Fetelova v letu 2012 na lokaciji
Bilje, sajeno 2007
Obseg debla
(cm)
Število plodov
na drevo
Pridelek na
drevo (kg)
*Pridelek na
hektar (t)
Sejanec hruške
20,9
25
5,4
6,8
Kutina MA
17,3
39
9,7
12,2
Fox 11
16,4
23
5,0
6,2
Farold 40
20,7
51
10,6
13,2
Lastne korenine
21,3
44
9,7
12,1
Kutina BA 29
22,0
61
14,5
18,2
Podlaga
* Preračunani pridelek na hektar ob številu 1250 dreves/ha.
Kot je razvidno iz preglednice 15 so tudi pri sorti Fetelova podlage vplivale na dimenzije
ploda. Tako so imeli plodovi sorte Fetelova največjo višino na podlagi Farold 40, najmanjšo
višino in največjo širino na podlagi kutina BA 29 in najmanjšo širino ploda na lastnih
koreninah. Masa ploda je bila največja na podlagi kutina BA 29, sledi podlaga Farold 40,
najmanjša masa ploda pa je bila pa lastnih koreninah. Plodovi na podlagi kutina BA 29 in
kutina MA so imeli najmanjšo trdoto plodov (5,4 oz. 5,6 kg/cm2). Največjo trdoto plodov smo
izmerili pri plodovih na podlagi Farold 40 (6,8 kg/cm2). Plodovi, ki so imeli najmanjšo trdoto,
so vsebovali tudi najmanj suhe snovi (podlagi kutina BA 29 in kutina MA).
17
Preglednica 15: Povprečne dimenzije ploda (višina, širina, masa), trdota plodov in vsebnost
suhe snovi za sorto Fetelova v letu 2012 na lokaciji Bilje, sajeno 2007
Podlaga
Višina
ploda
(mm)
Širina
ploda
(mm)
Masa
ploda (g)
Trdota
ploda
(kg/cm2)
Suha
snov
(%)
Sejanec hruške
134,8
67,0
240,8
6,6
14,9
Kutina MA
130,3
68,5
228,2
5,6
14,8
Fox 11
132,5
67,4
240,9
6,2
15,7
Farold 40
136,3
69,7
266,0
6,8
16,0
Lastne korenine
129,6
65,1
218,8
6,2
16,4
Kutina BA 29
126,4
72,4
269,0
5,4
14,8
Po prvih letih opazovanja se je pokazalo, da podlaga Fox 11 ni primerna podlaga za sorte
Viljamovka, Konferans in Fetelova, saj so se pri vseh treh sortah izrazito pokazali znaki
inkompatibilnosti, propadlo pa je tudi veliko dreves. Pri sorti Viljamovka so propadla 4
drevesa (v letu 2012 dodatno 1 drevo), pri sorti Konferans 5 dreves in pri sorti Fetelova 5
dreves. Vsa omenjena drevesa so propadla že v prejšnjih letih.
18
BRESKEV IN NEKTARINA
Sadjarski center Bilje, 2005 – podlage
V letu 2005 je bilo posajenih 11 podlag (GF 677, sejanec, Monegro, Barrier, Cadaman,
Adesoto, Mrs 2/5, Julior, Isthara, Penta, Tetra), na katere smo cepili 2 sorti (Redhaven in
Royal Glory). Drevesa so posajena v dveh različnih tipih tal (utrujena in deviška tla) (528
dreves). Z opazovanjem smo začeli v letu 2008 in ga v naslednjih letih nadaljevali.
Sorta Redhaven je na deviških in utrujenih tleh na vseh podlagah začela cveteti 21. 3. 2012,
vrh cvetenja je bil 25. 3. 2012, konec cvetenja pa 1. 4. 2012. Podlage niso vplivale na čas
cvetenja sorte Redhaven. Na deviških in utrujenih tleh smo sorto Redhaven na vseh
podlagah v letu 2012 obirali 23. 7. (prvo obiranje) in 30. 7. (drugo obiranje).
Podlage in tla so vplivale na obseg debla in tudi na število plodov in pridelek. Iz preglednice
16 je razvidno, da so imele podlage na deviških tleh manjše obsege debla kot pa podlage na
utrujenih tleh. Povprečni obseg debla pod 30 cm so imele podlage sejanec, Isthara, Penta in
Tetra na utrujenih in deviških tleh ter podlage Barrier, Cadaman, Adesoto, Mrs 2/5 in Julior
na deviških tleh. Pridelek nad 25 t/ha smo imeli pri utrujenih tleh na podlagi GF 677 ter na
deviških tleh na podlagah GF 677, sejanec, Cadaman, Adesoto, Isthara in Julior. Vse
podlage, razen podlage Adesoto na utrujenih tleh, pa so imele tako na deviških kot na
utrujenih tleh pridelek nad 15 t/ha.
Preglednica 16: Preizkušanje različnih podlag pri sorti Redhaven na utrujenih in deviških tleh v
letu 2012, Bilje, sajeno 2005
Utrujena tla
GF 677
Sejanec
Monegro
Barrier
Cadaman
Adesoto
Mrs 2/5
Julior
Isthara
Penta
Tetra
GF 677
Sejanec
Monegro
Barrier
Cadaman
Adesoto
Mrs 2/5
Julior
Isthara
Penta
Tetra
Tip tal
Deviška tla
Podlaga
Obseg debla
(cm)
Število plodov
na drevo
33,4
27,1
35,5
33,3
32,4
30,3
31,2
30,8
24,5
28,4
26,7
31,3
27,5
32,0
28,8
27,3
27,7
26,9
29,1
24,1
26,4
27,4
165
116
86
95
99
69
81
121
95
85
119
145
130
95
121
143
129
126
178
131
96
122
Pridelek na
drevo
(kg)
21,7
16,8
12,7
13,2
13,0
10,8
12,7
17,2
16,1
12,9
15,7
21,6
21,2
15,5
17,5
21,6
21,3
19,4
27,0
21,8
17,7
19,7
*Pridelek
(t/ha)
27,1
21,0
15,8
16,4
16,3
13,5
15,8
21,5
20,2
16,1
19,7
27,0
26,5
19,3
21,9
27,0
26,6
24,3
33,8
27,3
22,1
24,6
* Preračunani pridelek na hektar ob številu 1250 dreves/ha.
19
Tla so vplivala na velikost ploda, prav tako pa tudi podlage. Plodove z maso večjo od 200 g
smo obrali na drevesih na utrujenih tleh na podlagah GF 677, Adesoto in Isthara ter na
deviških tleh na podlagah Isthara, Penta in Tetra. Podlaga in tla so vplivala tudi na trdoto in
vsebnost suhe snovi. Trdoto nad 3 kg/cm2 so imeli plodovi na utrujenih tleh pri sorti
Redhaven na podlagah Monegro in Julior ter na deviških tleh na podlagah Cadaman in
Tetra. Plodovi omenjenih podlag so imeli tudi manjše vsebnosti sladkorjev, kar nakazuje, da
so bili plodovi na teh podlagah manj zreli (preglednica 17).
Preglednica 17: Preizkušanje različnih podlag pri sorti Redhaven na utrujenih in deviških tleh
– pomološke analize v letu 2012, Bilje, sajeno 2005
GF 677
Višina
ploda
(mm)
71,3
Širina
ploda
(mm)
75,8
Debelina
ploda
(mm)
77,7
Masa
ploda
(g)
228,4
Trdota
ploda
(kg/cm2)
2,1
Suha
snov
(%)
11,3
Sejanec
68,1
72,1
72,5
184,5
2,9
10,4
Monegro
63,3
69,4
66,4
161,4
3,3
10,0
Barrier
66,7
72,3
72,9
191,8
2,1
10,8
69,6
70,4
76,6
194,1
2,7
9,9
69,2
72,7
74,7
209,5
1,2
10,9
69,1
72,9
71,8
188,6
2,4
10,8
68,0
71,9
70,0
177,5
4,0
9,9
Isthara
69,6
75,0
74,6
211,3
1,9
9,8
Penta
67,9
70,7
69,1
176,0
2,4
10,2
Tetra
69,2
73,0
70,1
184,0
2,3
10,1
GF 677
64,9
72,3
69,9
187,3
2,3
9,9
Sejanec
66,5
70,0
69,1
174,6
2,3
11,0
Monegro
63,4
68,8
67,1
168,5
2,6
10,1
Barrier
68,9
73,3
72,2
198,4
1,8
11,4
66,8
71,0
69,5
181,2
3,2
9,5
68,5
74,5
72,2
191,6
2,7
10,7
66,7
68,4
67,1
162,1
1,5
10,3
Julior
68,8
73,2
73,4
192,1
2,1
10,8
Isthara
69,2
74,3
73,5
206,7
1,2
11,4
Penta
72,0
75,4
75,0
220,3
1,9
10,7
Tetra
69,5
73,8
71,9
205,1
3,0
10,2
Adesoto
Mrs 2/5
Julior
Cadaman
Adesoto
Mrs 2/5
Utrujena tla
Cadaman
Tip tal
Deviška tla
Podlaga
Sorta Royal Glory je tako na deviških tleh kot utrujenih tleh na vseh podlagah začela cveteti
20. 3. 2012, vrh cvetenja so drevesa na vseh podlagah dosegla 24. 3. 2012, konec cvetenja
pa je bil 31. 3. 2012 pri vseh podlagah. Na deviških in utrujenih tleh smo sorto Royal Glory
na vseh podlagah obirali 5. 7. 2012 (prvo obiranje) in 11. 7. 2011 (drugo obiranje).
Iz preglednice 18 je razvidno, da so imele skoraj vse podlage pri sorti Royal Glory na
deviških tleh manjše obsege debla kot pa podlage na utrujenih tleh. Povprečni obseg debla
pod 30 cm so imele podlage Mrs 2/5 in Isthara na utrujenih in Isthara na deviških tleh.
Podobno kot pri obsegu debla sta tudi n število plodov na drevo imela pomemben vpliv
podlaga in tla. Sorta Royal Glory je imela večje število plodov na deviških tleh, razen pri
podlagi Cadaman. Število plodov na drevo manj kot 70 je imela sorta Royal Glory na
20
podlagah Monegro, Adesoto, Mrs 2/5, Julior, Isthara, Penta in Tetra na utrujenih tleh in
podlaga Monegro na deviških tleh. Pridelek pod 10 t/ha smo imeli pri utrujenih tleh na
podlagah Monegro, Mrs 2/5 in Tetra, na deviških tleh pa samo na podlagi Monegro.
Preglednica 18: Preizkušanje različnih podlag pri sorti Royal Glory na utrujenih in deviških
tleh v letu 2012, Bilje, sajeno 2005
Obseg debla
(cm)
Število plodov
na drevo
GF 677
37,7
71
Pridelek na
drevo
(kg)
9,1
Sejanec
33,5
79
10,4
13,0
Monegro
39,5
51
6,7
8,4
Barrier
37,9
83
10,0
12,5
38,9
86
11,7
14,7
35,1
55
8,0
10,0
29,7
50
7,6
9,5
30,2
69
10,1
12,6
Isthara
28,0
51
8,5
10,7
Penta
32,5
55
8,4
10,6
Tetra
30,9
50
6,9
8,6
GF 677
36,0
86
11,1
13,9
Sejanec
33,1
88
11,8
14,7
Monegro
38,9
65
7,5
9,3
Barrier
36,2
90
11,9
14,8
Cadaman
40,0
78
10,0
12,5
35,0
96
13,1
16,4
32,7
99
13,7
17,2
34,0
99
14,8
18,5
Isthara
27,8
83
12,6
15,8
Penta
32,7
95
13,2
16,6
Tetra
34,1
114
16,1
20,1
Adesoto
Mrs 2/5
Julior
Adesoto
Mrs 2/5
Julior
Utrujena tla
Cadaman
Tip tal
Deviška tla
Podlaga
*Pridelek
(t/ha)
11,4
* Preračunani pridelek na hektar ob številu 1250 dreves/ha.
V preglednici 19 so podani podatki analize plodov za sorto Royal Glory v odvisnosti od tipa
tal in od podlage. Povprečno maso ploda nad 200 g so imela drevesa na podlagi Adesoto,
Mrs 2/5, Tetra in Isthara na utrujenih tleh ter na podlagah Isthara in Penta na deviških tleh.
Trdoto plodov manjšo od 5 kg/cm2 so imeli na utrujenih tleh plodovi na podlagah sejanec,
Monegro, Isthara in Tetra ter na deviških tleh na podlagah Monegro, Mrs 2/5 in Julior.
Največjo vsebnost suhe snovi smo izmerili v plodovih sorte Royal Glory na podlagi Mrs 2/5
na utrujenih tleh.
21
Preglednica 19: Preizkušanje različnih podlag pri sorti Royal Glory na utrujenih in deviških
tleh – pomološke analize v letu 2012, Bilje, sajeno 2005
GF 677
Višina
ploda
(mm)
65,6
Širina
ploda
(mm)
75,7
Debelina
ploda
(mm)
72,0
Masa
ploda
(g)
179,2
Trdota
ploda
(kg/cm2)
5,8
Suha
snov
(%)
12,0
Sejanec
65,1
66,7
68,9
161,4
4,8
11,5
Monegro
63,5
63,7
67,1
152,7
4,8
12,1
Barrier
66,5
70,2
74,3
187,7
5,8
11,0
70,2
69,5
73,9
190,5
5,4
12,6
68,9
73,1
73,8
210,0
5,1
12,7
74,6
75,5
75,8
220,9
5,2
13,2
69,6
72,9
72,3
179,9
5,6
12,0
Isthara
73,6
73,5
76,2
250,1
4,3
12,6
Penta
68,6
71,1
74,7
184,0
5,2
12,4
Tetra
70,8
71,9
75,6
207,9
4,2
12,5
GF 677
70,3
70,4
72,2
191,4
5,7
12,2
Sejanec
67,2
130,2
67,0
169,0
5,3
11,3
Monegro
67,1
67,2
70,3
174,0
4,9
12,2
Barrier
67,9
69,7
71,1
183,1
5,9
12,2
68,2
70,9
71,7
184,7
5,5
11,8
68,6
69,9
72,8
187,9
5,0
12,6
69,6
69,6
70,9
185,6
4,7
11,7
Julior
68,5
66,6
68,9
173,6
4,9
12,2
Isthara
73,2
73,0
75,4
213,6
5,2
12,5
Penta
76,7
75,2
76,1
224,6
5,0
11,9
Tetra
70,8
73,7
73,1
199,2
5,0
12,1
Adesoto
Mrs 2/5
Julior
Cadaman
Adesoto
Mrs 2/5
Utrujena tla
Cadaman
Tip tal
Deviška tla
Podlaga
Sadjarski center Bilje, 2006
Marca 2006 je bilo posajenih 10 novih sort breskev in nektarin. Rumeno mesnate breskve
so: Rich may, Rubirich, Red moon in Kaweah; belo mesnata sorta breskev Crizia; rumeno
mesnate nektarine: Laura, Guerriera in Amiga; belo mesnate nektarine: Maria Lucia in Silver
Giant. Podlaga je GF 677, gojitvena oblika vretenast grm, razdalja sajenja 4 x 2 m. Za vsako
sorto smo posadili 15 sadik (3 x 5) breskev in nektarin. Z opazovanjem smo začeli že v letu
2008, kljub temu, da je bil predviden začetek opazovanja leta 2009. Podatki za hektarski
pridelek so preračunani na gostoto 1250 dreves/ha.
Leta 2012 je spomladi po Sloveniji prišlo do pozebe, saj so se temperature na nekaterih legah
kar trikrat spustile prenizko. Breskve in nektarine so v letu 2012 cvetele od 18. 3. do 2. aprila.
Najzgodnejši glede začetka cvetenja sta bili sorti Crizia in Laura. Ocena cvetnega nastavka je
pokazala, da so breskve in nektarine cvetele srednje dobro, razen sorte Maria Lucia, kjer je
bila ocena cvetnega nastavka 5,0. Najslabši cvetni nastavek sta imeli sorti Rich may in
Rubirich, in sicer 2,0. V letu 2012 je bila najzgodnejša po času zorenja sorta Rich may, ki je
začela zoreti 13. junija. Najbolj pozni po času zorenja sta bili sorti Kaweah (zorela je 30. 8. –
5. 9.) in Silver Giant, ki smo jo obirali 24. - 30. avgusta (preglednica 20).
22
Preglednica 20: Fenološka opazovanja breskev in nektarin v letu 2012, Bilje, sajeno
spomladi 2006
začetek
vrh
konec
Rich may (R)
20. 3.
23. 3.
30.3.
Ocena
nastavka
cvetov
2,0
Rubirich (R)
20. 3.
24. 3.
30. 3.
2,0
27. 6. - 2. 7.
Red moon (R)
21. 3.
24.3.
2. 4.
4,7
23. – 25. 7.
Kaweah (R)
22. 3.
25. 3.
3. 4.
3,0
30. 8. – 5. 9.
Crizia (B)
18. 3.
21. 3.
30. 3.
3,2
27. 6. – 6. 7.
Laura (R)
18. 3.
21. 3.
30. 3.
4,5
27. 6. – 6. 7.
Guerriera (R)
21. 3.
24. 3.
2. 4.
4,6
23. – 25. 7.
Amiga (R)
21. 3.
24. 3.
2. 4.
4,3
23. – 25. 7.
Maria Lucia (B)
20. 3.
23. 3.
1. 4.
5,0
27. 6. – 6. 7.
Silver giant (B)
20. 3.
23. 3.
30. 3.
(R) – rumenomesnata sorta, (B) – belomesnata sorta
3,7
24. – 30. 8.
Cvetenje
Nektarina
Breskev
Sorta
Čas zorenja
13. - 18. 6.
Ob obiranju smo prešteli plodove in jih stehtali (preglednica 21). V letu 2012 so vse sorte
imele pridelek. Največji pridelek so imela drevesa sorte Laura (23,6 t/ha). Sledili sta sorti
Maria Lucia in Kaweah s 15,6 t/ha oz. 15,3 t/ha. Najmanjši pridelek je imela sorta Rich may
(4,8 t/ha). Pridelek pod 10 t/ha je imela še sorta Rubirich, Red moon, Crizia in Guerriera.
Povprečno maso ploda nad 200 g sta imeli sorti Guerriera in Amiga, od 170 do 200 g pa
sorta Red moon. Največjo povprečno maso koščice so imele sorte Amiga, Guerreira in
Laura, najmanjšo pa sorta Kaweah. Sorte smo tudi degustacijsko ocenili. Sorta Redhaven je
bila ocenjena kot prav dobra. Sorte Red moon, Kaweah, Guerreira in Silver Giant so bile
ocenjene kot odlične, kot prav dobra do odlična sorta Laura in Maria Lucia. Ostale sorte pa
so bile degustacijsko ocenjene kot prav dobre.
Preglednica 21: Meritve pridelka in degustacijska ocena plodov breskev in nektarin v letu
2012, Bilje, sajeno spomladi 2006
Nektarina
Breskev
Sorta
Pridelek
Povpr. Povpr.
Degustacija masa
masa
Subjektivna
ocena
na
* t/ha
ploda
koščice
plodov
drevo
(g)
(g)
(kg)
3,9
4,8
158,4
10,8
prav dober
Rich may (R)
število
plodov
na drevo
33,8
Rubirich (R)
42,0
5,2
6,5
133,3
8,3
prav dober
Red moon (R)
38,8
6,1
7,6
199,1
9,8
odličen
Kaweah (R)
81,8
12,3
15,3
164,5
5,5
odličen
Crizia (B)
55,1
6,2
7,7
119,3
8,1
prav dober
Laura (R)
151,5
18,9
23,6
161,3
11,5
prav dober - odličen
Guerriera (R)
40,4
6,8
8,5
235,6
13,6
odličen
Amiga (R)
51,8
8,6
10,8
232,5
17,3
prav dober
Maria Lucia (B)
97,5
12,5
15,6
154,3
10,6
prav dober - odličen
Silver giant (B)
50,1
8,7
10,8
167,8
9,9
odličen
(R) – rumenomesnata sorta, (B) – belomesnata sorta,
* Preračunani pridelek na hektar ob številu 1250 dreves/ha.
23
Primerjava sort breskev in nektarin nam pokaže, da sta imeli sorti Red moon in Silver Giant
največji obseg debla. Sorte Maria Lucia, Amiga, Kaweah, Crizia, Guerriera so bile
najšibkejše, s povprečnim obsegom debla pod 33 cm. Vse ostale sorte so imele povprečne
obsege debla od 33 do 38 cm. V preglednici 22 so podane tudi povprečne dimenzije plodov.
Meritve njihove trdote kažejo na to, da so bili plodovi v tehnološki zrelosti in jih je zato
potrebno za uživanje še malo dozoreti. Največjo trdoto ob obiranju so imeli plodovi sorte
Kaweah (6,9 kg/cm2).
Preglednica 22: Preizkušanje sort breskev in nektarin, meritve obsega debla, dimenzij plodov
ter trdote plodov v letu 2012, Bilje, sajeno spomladi 2006
Nektarina
Breskev
Sorta
Obseg
debla
(cm)
Dimenzije plodov
višina
(mm)
širina
(mm)
debelina
(mm)
Trdota
plodov
(kg/cm2)
Rich may (R)
33,4
66,5
62,1
69,1
3,5
Rubirich (R)
34,4
60,2
65,1
62,1
4,6
Red moon (R)
37,2
64,8
73,6
73,7
3,3
Kaweah (R)
32,6
61,4
70,5
70,5
6,9
Crizia (B)
31,2
54,9
61,8
62,2
4,7
Laura (R)
33,9
64,7
65,3
67,8
4,8
Guerriera (R)
31,4
72,7
74,1
76,7
5,3
Amiga (R)
30,4
73,6
73,4
75,3
4,8
Maria Lucia (B)
28,6
63,8
65,0
66,2
4,6
Silver giant (B)
35,4
69,4
69,7
69,3
5,3
(R) – rumenomesnata sorta
(B) – belomesnata sorta
Sadjarski center Bilje, 2012
Marca 2012 je bilo na lokaciji Sadjarskega centra Bilje posajenih 15 novih sort ploščatih
breskev in nektarin. Rumeno mesnate breskve so: Plane Gem, Plane Top, Plane Sun, Plane
Gold, Ornela, Oriane, Ordigan; belo mesnate sorte ploščatih breskev: Ufo 3, Ufo 4, Platifirst,
Early Sandwich, Platicarpa Bianca, Platibell, Platifun; rumeno mesnata nektarina je sorta
Platimoon. Omenjene sorte bomo primerjali s standardnima sortama Veteran in Norman.
Gojitvena oblika je palmeta, razdalja sajenja 4 x 3 m. Za vsako sorto smo posadili 12 sadik
breskev in nektarin, razen za sorti Oriane in Plane Top po 8 ter standardni sorti Veteran in
Norman po 10 sadik (skupaj 192 sadik, na površini 1500 m2). Omenjene sorte so cepljene na
podlagi GF 677, razen sorte Ordigan, ki je cepljena na podlago BSB 1 (Češka podlaga sejanec vinogradniške breskve) in sorte Ornela, kjer je polovica sadik cepljenih na podlagi
GF 677 in druga polovica na podlago BSB 1. V letu 2012 smo opravili vsa potrebna
agrotehnična dela ter s tem poskrbeli za dobro rast in prirast dreves.
24
ČEŠNJA
Vremenske razmere spomladi in poleti 2012 so značilno vplvale na nastop fenofaz cvetenja
in zorenja koščičarjev ter kasneje tudi na količino in kakovost pridelka češenj, marelice in
slive. Vremenske razmere v začetku leta 2012 so bile: neobičajno topel, suh marec z
izjemnim pomanjkanjem padavin. April je bil povsod toplejši od dolgoletnega povprečja, začel
pa se je s hladnim in deževnim vremenom. Drugega aprila zjutraj je bilo zelo hladno, najnižje
jutranje temperature so bile od -6 do 0 °C, na Primorskem od 0 do 3 °C. Do 9. aprila je bilo
pretežno oblačno vreme z občasnimi padavinami in postopno hladneje. Devetega aprila
zjutraj je prišlo do pozebe v večjem delu Slovenije, saj so bile temperature od -8 do -1 °C.
Sledilo je postopno toplejše vreme. Prva tretjina meseca maja je bila nadpovprečno topla,
sledila je ohladitev v drugi tretjini, nato pa se je spet segrelo. Padavine so bile v maju
pogoste v večjem delu države, le v zahodnem delu (izjema je bil primorski pas) jih je
primanjkovalo. V juniju, juliju in v avgustu je bila povprečna temperatura zraka višja od
dolgoletnega povprečja, količina padavin pa je bila nižja od povprečja.
Sadjarski center Bilje, 2008
Spomladi 2008 smo v Sadjarskem centru Bilje posadili 15 novih sort češenj, katerih lastnosti
bomo primerjali s standardnima sortama Biggareau Burlat in Burlat C1 (skupno 17 sort).
Večji del kolekcije (12 sort) je cepljen na podlago Gisela 5, 5 sort pa je na podlagi sejanec
češnje. Posadili smo sorte Early Bigi® Bigisol (-6*) (Francija), Summertime® (-3), Sweet
Early® Panaro 1 (-2) (Burlat x Sunburst, Italija), Merchant (+6) (Velika Britanija), Vigred (+8)
(Germersdorfer x Burlat, Slovenija), Grace Star® (+10) (Burlat x O. P., Italija), Black Star®
(+16) (Lapins x Burlat, Italija), Techlovan® (+20) (Van x Kordia, Češka), Kordia (+24) (neznan
starševski par, Češka), Regina (+30) (Schneiders späte Knorpelkirsche x Rube, Nemčija) in
Staccato® (+40) (Sweetheart x neznana sorta, Kanada) na podlagi Gisela 5. Navedene sorte
bomo primerjali s standardno sorto Biggareau Burlat (0) (B. Burlat), cepljeno na podlago
Gisela 5. Posadili smo tudi 4 nove sorte češnje, cepljene na podlago sejanec češnje: Vera®
(+8) (Madžarska), Carmen® (+14) (Madžarska), Skeena® (+30) ((Bing x Stella) x (Van x
Stella), Kanada) in Alex® (+35) (Madžarska), ki jih bomo primerjali s standardno sorto Burlat
C1 (0), cepljeno na podlago sejanec češnje. Posajenih je 10 dreves za posamezno sorto.
Podatki iz literaturnih virov kažejo, da se izbrane sorte češnje odlikujejo v dobrih pomoloških
lastnostih, odpornosti proti spomladanskim pozebam in pokanju plodov, sortiment pa pokriva
zelo velik razpon v času zorenja češnje (41 dni).
*predviden čas zorenja sorte v dnevih glede na standardno sorto Burlat, povzet po podatkih
drugih avtorjev
Češnje so v letu 2012 cvetele od 27. marca do 24. aprila, kar je nekoliko zgodneje kot v letu
2011 (preglednica 23). Vrh cvetenja večine sort češenj je bil v prvi triadi aprila. Najzgodneje
je zacvetela sorta Sweet Early, 27. marca, najkasneje pa sorta Regina, 4. aprila. Vrh
cvetenja je bil najzgodneje, 2. aprila, dosežen pri sorti Burlat C1, najkasneje pa 12. aprila pri
sortah Kordia in Carmen. Ocene nastavka cvetov oz. ocene cvetenja večine sort so bile
odlične, razen pri sorti Burlat C1, ocene nastavka plodov pa so bile pri večini sort zelo nizke.
Razlog za slab nastavek plodov pripisujemo slabim vremenskim razmeram med in po
cvetenju češenj. V boljši oceni nastavka plodov in kasneje z občutno večjim pridelkom sta
izstopali sorti Grace Star (5,3 kg) in Black Star (4,9 kg). Pridelek večine sort je bil le do 2 kg
plodov na drevo.
Najzgodneje so dozorele sorte Early Bigi, Summertime, B. Burlat in Sweet Early. Pri teh
sortah je bilo 1. obiranje 23. maja, drugo pa dva dni kasneje. V zorenju so sledile sorte
Vigred in Grace Star (obe 4. 6.), Black Star (8. 6.), Techlovan (12. 6.), Alex (12. 6.) in Kordia
(18. 6.). Pridelka ni bilo pri sortah Burlat C1, Carmen, Vera in Skeena (vse na podlagi
sejanec), ter pri sortah Regina in Staccato (na podlagi Gisela 5). Pridelek posameznih sort je
bil v letu 2012 precej manjši kot v letu 2011, kar lahko pripišemo vremenskim razmeram in
močni rezi, ki so je bila deležna češnjeva drevesa zgodaj spomladi 2012.
25
Preglednica 23: Fenološke lastnosti, ocene nastavka cvetov, ocene nastavka podov in
povprečni pridelek na drevo sort češenj v letu 2012; SC Bilje, sajeno
spomladi 2008
Sorta
Cvetenje
začetek
vrh
konec
Early Bigi / G5
28. 3.
3. 4.
15. 4.
Summertime / G5
28. 3.
4. 4.
14. 4.
Burlat C1 / S
30. 3.
2. 4.
12. 4.
B. Burlat / G5
29. 3.
5. 4.
15. 4.
Sweet Early / G5
27. 3.
4. 4.
15. 4.
Merchant / G5
29. 3.
4. 4.
15. 4.
Carmen / S
2. 4.
12. 4.
21. 4.
Vera /S
30. 3.
3. 4.
12. 4.
Vigred / G5
28. 3.
4. 4.
14. 4.
Grace Star / G5
29. 3.
5. 4.
13. 4.
Techlovan / G5
30. 3.
10. 4.
Black Star / G5
30. 3.
Kordia / G5
Zorenje
Ocena nastavka
(1-9)
Pridelek
(kg)
cvetov
plodov
9
3
1,2
7
3
1,1
3
1
9
3
0,7
9
3
1,7
9
5
2,8
5
1
9
1
9
5
1,9
23. 5. in
25. 5.
23. 5. in
25. 5.
23. 5. in
25. 5.
23. 5. in
25. 5.
31. 5. in
4. 6.
9
7
5,3
23. 4.
4. in 8.
6.
4. in 8.
6.
12. 6.
9
3
0,2
6. 4.
13. 4.
8. 6.
9
7
4,9
2. 4.
12. 4.
23. 4.
18. 6.
9
1
0,1
Skeena / S
2. 4.
9. 4.
13. 4.
5
1
Alex / S
29. 3.
4. 4.
13. 4.
15. 6.
9
5
1,2
Regina / G5
4. 4.
11. 4.
24. 4.
9
1
Staccato / G5
29. 3.
4. 4.
13. 4.
9
1
…v letu 2012 ni bilo pridelka
G5 – podlaga Gisela 5
S – podlaga sejanec
Povprečna masa 20 – ih plodov in ocena lastnosti plodov (okus, čvrstost, splošen vtis) so
podani v preglednici 24. Najmanjša povprečna masa ploda je bila izmerjena pri sorti Alex
(9,2 g). Med zgodnjimi sortami, to so tiste, ki zorijo pred sorto Burlat ali v času zorenja sorte
Burlat, je imela največjo povprečno maso ploda sorta Summertime (13,2 g). Med sortami, ki
so bile zrele od 2 do 3 tedne po zgodnjih sortah, je imela največjo povprečno maso ploda
sorta Black Star (12,7 g), najmanjšo pa sorta Vigred (9,4 g). Med pozno zorečimi sortami, to
so tiste, ki so bile zrele 3 do 4 tedne za zgodaj zorečimi sortami, je imela plodove edino sorta
Alex (9,2 g). Povprečne mase plodov češenj so bile v letu 2012 večje kot v letu 2011, kar pa
lahko pripišemo manjši obloženosti dreves. Sorte z najboljšo oceno odlično za okus in
splošen vtis plodov so bile: Merchant, Vigred, Grace Star in Kordia. Navedene sorte, razen
sorte Merchant, imajo čvrsto kožico in meso.
26
Preglednica 24: Lastnosti plodov različnih sort češenj v letu 2012; SC Bilje, sajeno spomladi
2008
Sorta
Masa
ploda
(g)
Okus
Early Bigi
12,7
prav dober
Summertime
13,2
prav dober
B. Burlat
10,8
prav dober
Sweet Early
13,0
prav dober
Merchant
10,9
odličen
Vigred
9,4
odličen
kožice
srednje
čvrsta
srednje
čvrsta
srednje
čvrsta
srednje
čvrsta
srednje
čvrsta
čvrsta
Grace Star
12,5
odličen
Techlovan
12,4
Black Star
Kordia
Alex
mesa
Splošen vtis
plodov
polčvrsto
prav dober
polčvrsto
prav dober
polčvrsto
prav dober - odličen
polčvrsto
prav dober
polčvrsto
odličen
čvrsto
odličen
čvrsta
zelo čvrsto
odličen
odličen
čvrsta
čvrsto
prav dober - odličen
12,7
odličen
čvrsta
čvrsto
prav dober - odličen
/
odličen
čvrsta
čvrsto
odličen
9,2
prav dober
čvrsta
čvrsto
prav dober
Čvrstost
/ – ni podatka
MARELICA
Sadjarski center Bilje, 2008 - sorte
Spomladi 2008 smo v Sadjarskem centru Bilje, na lokaciji Stara gora, posadili 10 sort
marelice. Izbrane sorte ustrezajo novim zahtevam glede pomoloških lastnosti, in glede na
literaturne podatke dobro prenašajo mraz in pozno cvetijo. Vključene sorte so: Bora® (Italija),
Ninfa (Italija), Pinkcot® Copty (Francija), Sylvercot® (Italija), Kioto (Francija), Bergeron
(Francija), Tardicot® (Francija), Farbaly® (Francija), Fardao® (Francija), katerih lastnosti bomo
primerjali z lastnostmi standardne sorte Goldrich. Sorte so cepljene na podlago Mirabolana
29C. Posadili smo 10 dreves za posamezno sorto. Drevesa so posajena na terasah, razdalja
sajenja v vrsti je 3 m.
Marelice so v letu 2012 cvetele precej zgodneje kot v predhodnem letu. Fenofaza začetek
cvetenja je v letu 2012 najprej nastopila pri sorti Ninfa, 7. marca (vrh cvetenja 12. 3.), pet dni
kasneje pa pri sortah Bora, Goldrich in Pinkcot (preglednica 25). Fenofaze cvetenja so bile
najkasnejše pri sortah Bergeron, Tardicot in Fardao (začetek cvetenja: 15. In 16. 3. in vrh
cvetenja: 19. 3.). Prvi plodovi sorte Ninfa so dozoreli 1. junija, najkasneje pa smo obrali
plodove sort Fardao in Farbaly, sredi avgusta. V povprečju so vse sorte obilno cvetele,
nekoliko slabši je bil nastavek plodov. Ocena nastavka plodov je bila najvišja pri sorti Pinkcot
(ocena 7), največ sort pa je bilo ocenjenih z oceno 3. Pridelek marelic je bil v letu 2012 od
1,6 kg (sorta Tardicot) do 10,8 kg (sorta Ninfa). Sorte s povprečnim pridelkom okoli 10 kg na
drevo so bile: Goldrich, Ninfa in Pinkcot.
V preglednici 25 je prikazano tudi število dreves posamezne sorte marelice, ki so propadla
do sedaj. Največje število propadlih dreves je do sedaj pri sorti Kioto, kar 6 (60 %), Po 3
drevesa so propadla pri sortah Fardao, Farbaly in Bergeron. Sorti, pri katerih do sedaj ni
prišlo do propadanja dreves, sta Goldrich in Ninfa.
27
Preglednica 25: Fenološke lastnosti, ocena nastavka cvetov, ocena nastavka plodov,
povprečni pridelek na drevo ter število propadlih dreves sort marelice v letu
2012, SC Bilje, sajeno spomladi 2008
Sorta
Cvetenje
Zorenje
Ocena
nastavka
(1-9)
cvet
plod
Št.
Pridelek
propadlih
(kg)
dreves
začetek
vrh
konec
Fardao
16. 3.
19. 3.
25. 3.
14. 8.
7
5
2,7
3
Farbaly
14. 3.
17. 3.
24. 3.
13. 7. - 14. 8.
7
3
4,2
3
Tardicot
15. 3.
19. 3.
24. 3.
13. - 20. 7.
9
3
1,6
1
Kioto
15. 3.
18. 3.
24. 3.
20. - 29. 6.
9
3
3,0
6
Bergeron
16. 3.
19. 3.
24. 3.
9. - 17. 7.
3
3
4,6
3
Goldrich
12. 3.
16. 3.
23. 3.
26. 6. - 5. 7.
9
5
9,7
0
Bora
12. 3.
16. 3.
24. 3.
15. - 26. 6.
9
3
2,0
1
Ninfa
7. 3.
12. 3.
19. 3.
1. 6. - 15. 6.
9
5
10,8
0
Pinkcot
12. 3.
16. 3.
22. 3.
15. 6. - 5. 7.
9
7
9,2
1
Sylvercot
13. 3.
16. 3.
23. 3.
13. - 29. 6.
7
3
7,4
1
Najmanjšo povprečno maso plodov je imela najzgodnejša sorta Ninfa (38,2 g), največjo pa
sorta Pinkcot (84,7 g) (preglednica 26). Sorte, katerih okus in splošen vtis plodov je bil
ocenjen komisijsko na degustacijah z oceno odlično, so bile Goldrich, Pinkcot, Kioto in
Farbaly. Najslabše so bili ocenjene pomološke lastnosti sort Ninfa in Sylvercot, s povprečno
oceno dobro. Nove sorte marelice v preizkušanju imajo bolj ali manj obarvane plodove.
Slabo obarvane plodove (krovna barva je prekrivala manj kot ¼ plodu) so imele sorte
Fardao, Goldrich in Bora. Rdeča krovna barva pri vseh ostalih sortah prekrivala do ½ plodu.
Preglednica 26: Pomološke lastnosti sort marelice v letu 2012, SC Bilje, sajeno spomladi
2008
Sorta
Masa
ploda
(g)
Okus
Obarvanost
kožice
Fardao
41,1
odličen
< 1/4
Farbaly
43,5
odličen
1/3 - 1/2
Tardicot
42,9
Kioto
Sočnost
mesa
38,7
prav dober –
odličen
odličen
1/3 - 1/2
Bergeron
51,2
prav dober
1/3 - 1/2
Goldrich
64,1
< 1/4
Bora
57,8
odličen
prav dober odličen
Ninfa
38,2
povprečen
1/3 - 1/2
Pinkcot
84,7
prav dober
1/3 - 1/2
primerno
sočno
primerno
sočno
primerno
sočno
sočno
primerno
sočno
sočno
primerno
sočno
primerno
sočno
sočno
Sylvercot
55,1
dober
1/3 - 1/2
sočno
28
1/3 - 1/2
< 1/4
Splošen vtis
plodov
prav dober
odličen
prav dober odličen
odličen
prav dober
odličen
prav dober
dober
odličen
dober
Sadjarski center Bilje, 2008 – podlage
V Sadjarskem centru Bilje smo spomladi 2008 posadili poskus, v katerem preizkušamo 3
nove podlage za marelico: Wavit® Prudom (Prunus domestica), Torinel® Avifel (Prunus
domestica) in Montclar® Chanturgue (Prunus persica). Primerjamo jih s podlago Mirabolana
29C (29C) (Prunus cerasifera). Podlage preizkušamo z dvema sortama, ki se oprašujeta in
se razlikujeta v bujnosti: Bergeron (srednje bujna) in Orange red® (bujna). Poskus smo bili
prisiljeni, zaradi pomanjkanja prostora, razdeliti na dve lokaciji. Na lokaciji Stara gora smo
posadili po 10 sadik sort Bergeron in Orangered na podlagah Wavit, Torinel in 29C ter 5
sadik sorte Bergeron na podlagi Montclar. Na lokaciji Bilje smo posadili po 5 sadik sort
Bergeron in Orangered na podlagah Wavit in Torinel, 5 sadik sorte Orangered na podlagi
29C ter 5 sadik sorte Bergeron na podlagi Montclar.
Zaradi obsežnega propadanja dreves na lokaciji Bilje smo lokacijo Bilje izločili iz nadalnjega
spremljanja. V preizkušanju ostajajo drevesa, posajena na lokaciji Stara gora, po 10 dreves
vsake sorte na treh podlagah, razen pri sorti Bergeron. Pri sorti Bergeron je poleg podlag
29C, Wavit in Torinel vključena še podlaga Montclar (5 dreves). Do propadanja dreves
marelice pa prihaja tudi na lokaciji Stara gora. Število propadlih dreves je prikazano v
preglednici 9. Do sedaj sta na podlagi 29C propadli 2 drevesi in na podlagi Wavit 3 drevesa
sorte Orangered. Na podlagi 29C je do sedaj propadlo 5 dreves, na podlagi Wavit 2 drevesi,
na podlagi Torinel 7 dreves ter na podlagi Montclar 2 drevesi sorte Bergeron.
V letu 2012 so drevesa sorte Orangered na različnih podlagah cvetela precej izenačeno,
drevesa sorte Bergeron pa so cvetela različno glede na podlago (preglednica 27). Vrh
cvetenja sorte Bergeron je bil za 5 dni zgodnejši pri drevesih na podlagah Wavit in Torinel v
primerjavi s podlagama 29C in Montclar. Tudi zorenje dreves sorte Orangered je bilo
izenačeno na različnih podlagah, obiranje je potekalo od 18. do 29. junija. Povprečna količina
obranih plodov sorte Orangered se ni bistveno razlikovala med drevesi na različnih
podlagah, bila je 5,9 kg (Torinel), 6,6 kg (29C) in 7,3 kg (Wavit). Ocene nastavka cvetov so
bile pri sorti Bergeron odlične, nastavek plodov in povprečni pridelek plodov na drevo pa je
bil slabši. Največji povprečni pridelek plodov na drevo so imela drevesa sorte Bergeron na
podlagi Montclar (7,9 kg), na ostalih podlagah pa je bil od 2,5 kg (29C) do 3,9 kg (Torinel).
Preglednica 27: Fenološka opazovanja, ocene nastavka cvetov, ocene nastavka podov,
povprečni pridelek na drevo dveh sort marelice na treh podlagah v letu
2012, SC Bilje, sajeno spomladi 2008
Bergeron
Orangered
Sorta
Podlaga
Cvetenje
začetek
vrh
konec
29C
13. 3.
16. 3.
23. 3.
Wavit
14. 3.
17. 3.
23. 3.
Torinel
14. 3.
17. 3.
22. 3.
29C
14. 3.
21. 3.
26. 3.
Wavit
14. 3.
16. 3.
22. 3.
Torinel
14. 3.
16. 3.
Montclar
19. 3.
21. 3.
Zorenje
18. 6. do
5. 7.
18. 6. do
29. 6.
18. 6. do
29. 6.
13. do
20. 7.
Ocena nastavka
Pridelek
(1-9)
(kg)
cvetov plodov
9
3
6,6
9
5
7,3
9
3
5,9
7
3
2,5
9. do 13. 7.
9
3
3,4
26. 3.
9. do 20. 7.
9
3
3,9
24. 3.
5. do 13. 7.
9
5
7,9
29
Lastnosti plodov sort Bergeron in Orangered na različnih podlagah so podane v preglednici
28. Največjo povprečno maso plodov obeh sort smo v letu 2012 izmerili na podlagi 29C.
Najmanjša masa plodov sorte Orangered je bila na podlagi Wavit, pri sorti Bergeron pa na
podlagi Montclar. Plodovi sorte Orangered so bili na podlagi Wavit bolje obarvani kot na
podlagah 29C in Torinel, na splošen vtis plodov pa podlaga ni značilno vplivala. Pri sorti
Bergeron podlage niso vplivale na obarvanost plodov. Pri obeh sortah so bili plodovi
okusnejši z dreves na podlagi 29C.
Preglednica 28: Število propadlih dreves in pomološke lastnosti dveh sort marelice na treh
podlagah v letu 2012, SC Bilje, sajeno spomladi 2008
Bergeron
Orangered
Sorta
Podlaga
Propadla
drevesa
Masa
ploda
Delež
koščice
29C
2
48,9
5,5
Wavit
3
44,2
Torinel
0
29C
Suha
snov
Obarvano
st kožice
Splošen
vtis plodov
14,3
1/4 - 1/3
odličen
6,2
13,9
1/2 - 3/4
odličen
45,6
6,3
/
1/3 – 1/2
odličen
5
51,6
6,8
/
1/3 – 1/2
prav dober odličen
Wavit
2
/
/
18,2
1/3 – 1/2
prav dober
Torinel
7
48,4
6,4
/
1/3 – 1/2
prav dober
Montclar
2 (5)
41,7
6,8
/
1/3 – 1/2
srednje slab
/ – ni podatka
SLIVA
Biotehniška fakulteta, Ljubljana, 2008
Spomladi 2008 smo na Laboratorijskem polju Biotehniške fakultete (BF) v Ljubljani posadili
večje število dreves 4 perspektivnih sort slive: Topfirst® (Čačanska najbolja x Ruth Gerstetter,
Nemčija), Toptaste® (Valor x Domača češplja, Nemčija), Top 2000® (Plumtastic) (Stanley x
neznana sorta, Nemčija) in Haganta® (Čačanska najbolja x Valor, Nemčija) ter standardne
sorte Stanley. V meritve in opazovanja smo vključili 5 dreves posamezne sorte. Razdalje
sajenja so 4 x 2,5 m, drevesa pa so oblikovana v ozko vreteno. Glede na literaturne vire se
sorte odlikujejo v odpornosti ali vsaj tolerantnosti proti šarki, v pomoloških lastnostih,
primernih za predelavo ali svežo porabo, sorte pa se razlikujejo tudi po času zorenja (od zelo
zgodnje do pozne)
V letu 2012 (peta rastna doba) smo spremljali fenološke faze cvetenja in zorenja, ocenili smo
nastavek cvetov in plodov, izmerili pridelek na drevo, maso ploda in vsebnost suhe snovi ter
ocenili njihove pomološke lastnosti. Slive so cvetele od 2. do 18. aprila (preglednica 29), kar
je nekoliko zgodneje kot v letu 2011. Najzgodneje je nastopil vrh cvetenja pri sortah Topfirst
in Toptaste (6. 4.), najkasneje pa pri sortah Plumtastic, Haganta in Stanley (13. 4.). Sredi
julija je bila zrela sorta Topfirst, v začetku septembra so dozoreli plodovi sort Toptaste,
Plumtastic in Stanley. Najkasneje so dozoreli plodovi sorte Haganta (21. 9.). Pridelek vseh
sort, razen sorte Plumtastic, je bil močno zmanjšan zaradi pozebe cvetov, ki je nastopila v
fenofazi polno cvetenje. Poleg sorte Plumtastic, za katero se zdi, da je nastop nizkih
temperatur (- 4,5 °C na 2 m) ‘preživela’ brez škode, je tudi sorta Stanley očitno precej
tolerantna na pozebo. Največji povprečni pridelek smo obrali z dreves sorte Plumtastic (11,6
kg), najmanjšega pa z dreves sorte Topfirst (1,8 kg). Dosedanje spremljanje sorte Plumtastic
kaže na redno in veliko rodnost brez velikih nihanj.
30
Preglednica 29: Fenološke lastnosti, ocene nastavka cvetov, ocene nastavka podov in
povprečni pridelek na drevo sort slive v letu 2012, BF Ljubljana, sajeno
spomladi 2008
Sorta
Cvetenje
začetek
vrh
konec
Topfirst
2. 4.
6. 4.
13. 4.
Toptaste
2. 4.
6. 4.
Plumtastic
10. 4.
Haganta
Stanley
Zorenje
Ocena nastavka
(1-9)
Pridelek
(kg)
cvetov
plodov
18. 7.
9
3
1,8
13. 4.
7. 9.
9
3
2,0
13. 4.
18. 4.
7. 9.
9
9
11,6
10. 4.
13. 4.
18. 4.
21. 9.
9
5
3,0
10. 4.
13. 4.
18. 4.
7. 9.
9
5
6,0
Sorte, vključene v preizkušanje, se razlikujejo v proučevanih pomoloških lastnostih
(preglednica 30). Topfirst je zgodaj zoreča in debeloplodna (58,8 g) sorta. Sorta Toptaste je
debeloplodna sliva z veliko vsebnostjo suhe snovi (27,5 ºBrix), čvrstim mesom in dobro
ločljivostjo mesa od koščice. Sorta Plumtastic je drobnoplodna sorta, katere pomološke
lastnosti nakazujejo, da bi morda lahko nadomestila sorto Domača češplja za predelavo.
Haganta je pozno zrela debeloplodna sorta z odličnimi pomološkimi lastnostmi. Pozen
nastop zrelosti bi lahko bil omejujoč dejavnik za sorto Haganta, saj je deževno in hladno
vreme v drugi polovici meseca septembra v osrednji Sloveniji precej pogost pojav.
Preglednica 30: Pomološke lastnosti sort sliv v letu 2012, BF Ljubljana, sajeno spomladi
2008
Sorta
Masa Suha
ploda snov
(g)
(° Brix)
Barva
kožice
Barva
mesa
Ločljivost
mesa od
koščice
Čvrstost
mesa
cepka
srednje
čvrsto
cepka
čvrsto
Splošen
vtis
plodov
Topfirst
58,8
18,6
temno MO zeleno RU
Toptaste
49,8
27,5
VIO – MO
Plumtastic
25,9
18,1
temno MO zeleno RU
Haganta
79,5
24,2
MO
zlato RU
cepka
čvrsto
odličen
Stanley
49,2
18,4
temno MO
zlato RU
cepka
čvrsto
odličen
zlato RU
cepka
odličen
odličen
srednje
prav dober
čvrsto
SC Bilje, 2011
Novembra 2011 smo v SC Bilje posadili nov sortni poskus. Vključili smo 10 novih sort slive,
odpornih ali tolerantnih proti šarki. Nove sorte slive, ki prihajajo iz Čačka, so: Timočanka
(Stanley x California blue), Pozna plava® (samooploditev Čačanska najbolja), Krina
(Wangenheimova x Italijanska), Boranka (California Blue x Ruth Gerstetter) in Mildora (Large
Sugar Prune x Čačanska lepotica), nove sorte, ki so jih ustvarili v Nemčiji, pa so: Katinka®
(Ortenauer x Ruth Gerstetter), Topfive® (Čačanska najbolja x Auerbaher), Tolledo® Topstar
Plus (Ersinger x Čačanska najbolja), Topking® (Čačanska najbolja x Italijanska) in Top 2000®
31
Plumtastic (Stanley x neznana sorta). Poleg novih sort smo v sortni poskus vključili 3
standardne sorte: Čačanska lepotica, Stanley in Domača češplja. Nove sorte se odlikujejo v
pomoloških lastnostih, primernih za uporabo plodov za svežo porabo ali za predelavo. V
meritve in opazovanja smo vključili 5 dreves posamezne sorte. Razdalje sajenja so 4 x 3 m.
Sorte iz Čačka in standardne sorte so cepljene na podlago Mirabolana, nemške sorte pa na
podlago St. Julien A.
V letu 2012 (prva rastna doba) smo poskrbeli, da so drevesa primerno zrasla. Izvedli smo
potrebne tehnološke ukrepe (ukrepi za primerni rodni volumen in gojitveno obliko).
OREH
Kolekcijski nasad MB-IV, 2003, 2005, 2007, 2010, 2011
V kolekcijskem nasadu spremljamo skupno 18 tujih sort oreha (francoske H-93-71, H-99-10
in H-102-3, madžarske Milotai-10, M-10/37, Tiszacsecsi-83, M-10/9, M-10/14, A-117/15 in A117/31, romunske Valkor, Valmit in Valrex ter ameriške Tulare, Sexton, 90-027-23, 00-00648 in 91-094-18). Primerjamo jih s štirimi standardnimi sortami (Franquette, Elit, Parisienne
in Chandler).
Leto 2012 je bilo leto vremenskih ekstremov, ki so močno vplivali na razvoj orehov ter
količino in kakovost pridelka. Začelo se je z zgodnjim spomladanskim fenološkim razvojem.
Do konca marca smo imeli v Mariboru tri izrazito topla obdobja, ko so se absolutne
maksimalne temperature zraka približale 20 oC ali jih celo presegle, povprečne temperature
pa so bile za 3 oC do 4,1 oC nad dolgoletnim povprečjem. V tem času se je akumuliralo toliko
efektivnih temperatur, da so najbolj zgodnji orehi odgnali že konec marca. Nenadna ohladitev
z – 3,8 oC, ki je nastopila 31. marca, je povzročila pozebo že odgnalih zgodnjih orehov ter
zavrla razvoj še neodgnalih sort. Ponoven razvoj je spodbudilo nadpovprečno toplo vreme v
aprilu, ki je bil za 1,6 oC toplejši kot običajno, tako da se je termin brstenja proučevanih 22
sort precej približal povprečnemu. Najbolj zgodnja je bila romunska sorta Valrex, ki je
odgnala 9. aprila (preglednica 31), sedem sort je vzbrstelo v drugi dekadi aprila. V zadnji
dekadi aprila, ko je povprečna T zraka za 3,6 oC presegla dolgoletno povprečje, je odgnalo
tudi osem poznejših sort sorte. Najpoznejši so bili francoski križanec H-99-10 (1. maja) ter
ameriški sorti Tulare (2. maja) in Sexton (11. maja). Standardne sorte so odgnale med 19.
aprilom (Chandler) in 29. aprilom (Parisienne, Franquette, Elit).
Cvetenje je potekalo nekoliko pozneje in tudi manj obilno kot običajno; vrh cvetenja je
nastopil med 2. in 11. majem (♂) oz. 3. in 23. majem (♀) . Samo pri najbolj zgodnji sorti
Valrex je mraz ob koncu marca povzročil pozebo moških socvetij in tudi terminalnih rodnih
brstov na enoletnih poganjkih. Sicer pa moških socvetij ni imela nobena izmed sort,
posajenih v letih 2010 in 2011, prve ženske cvetove pa so že imeli komaj dveletni ameriški
križanci 90-027-23, 00-006-48 in 91-094-18. Madžarska sorta A-117/15 je razvila največ
moških mačic, ženskih cvetov pa sta imela največ francoska križanca H-93-71 in H-102-3.
Intenzivni nalivi z izrazito ohladitvijo sredi maja so povzročili močno trebljenje komaj
oplojenih plodičev, zaradi česar so bili pridelki zelo majhni v primerjavi s preteklimi leti.
Največ orehov smo pobrali pri H-102-3 (3,2 kg/drevo), sledila sta H-93-71 z 1,1 kg in
Tiszacsecsi-83 z 1 kg/drevo. Ob obilnih padavinah je prišlo tudi do zgodnjih okužb mladih
plodičev oreha z orehovo črno pegavostjo (Xanthomonas arboricola pv. juglandis), ki so še
dodatno razredčili pridelek.
Ob manjši obremenitvi s plodovi so nekatere, sicer dobro rodne sorte, kot so Milotai-10, M10/37 in M-10/9 bujno rasle (ocena prirasta 7,5), kar smo zabeležili tudi pri vseh standardih,
razen pri sorti Parisienne. Pri drugih sortah je bila prizadeta tako spomladanska kot tudi
poletna vegetativna rast poganjkov, ker so bila drevesa v juniju in avgustu izpostavljena
močnemu vročinskemu in sušnemu stresu.
32
Na kakovost plodov je zelo vplivala suša, ki se je vlekla že iz zimskih mesecev. V Mariboru
smo februarja zabeležili 45 %, marca pa samo 6 % od običajnih padavin. Suša se je
nadaljevala v aprilu. K negativni mesečni vodni bilanci je prispevalo tudi dolgotrajno
osončenje, ki se je nadaljevalo v začetku maja. Vročina in suša v juniju, ko smo v Mb
namerili samo polovico od povprečnih padavin, ter v prvi dekadi julija, ko je povprečne
temperatura za 6,5 oC presegla dolgoletno povprečje, padlo pa je samo 41 % običajnih
padavin, so vplivali na to, da so plodovi oreha ostali drobni in neizenačeni po velikosti.
Najlažje in najtežje cele orehe v luščini sta imeli standradni sorti Elit (7,9 g) in Parisienne
(12,1 g), pri drugih sortah je bil cel plod težak od 9,6 g (H-93-71) do 11,8 g (Milotai-10)
(preglednica 32). Zaradi poletne suše so imeli orehi tudi bolj drobna jedrca in manjši izplen,
ki je znašel od 34,7 % pri H-102-3 do 50,4 % pri M-10/37 in M-10/9. Edina dobra lastnost
drobnejših jedrc, ki slabo zapolnjujejo luščino, je v tem, da se lepo izluščijo. Pri vseh sortah
smo z luščenjem dobili skoraj same cele polovičke jedrc (ocene 8 do 9). Taka jedrca imajo
boljšo tržno ceno. Vse proučevane sorte so imele dokaj gladko do gladko luščino, debelo od
0,9 do 1,3 mm (preglednica 32) in dobro spojeno na šivu (ocene 7 do 8). Jedrca zdravih
plodov so bila rumenkasta do svetlo rumena, najsvetlejša je imel križanec H-102-3.
V nasadu smo ocenili tudi zdravstveno stanje dreves. Zaradi obilnega deževja sredi maja, v
času zgodnjega razvoja listne površine, so bili listi in plodovi kljub kasnejšim pogostim
sušnim obdobjem precej napadeni z orehovo rjavo pegavostjo (Gnomonia leptostyla).
Plodovi so bili najbolj prizadeti pri sortah Milotai-10, M-10/37 in Tiszacsecsi-83 (ocena 4,0).
Te sorte so imele tudi najbolj obsežne okužbe plodov z orehovo črno pegavostjo
(Xanthomonas arboricola pv. juglandis). Bakterijsko obolenje je zelo močno prizadelo tudi
toletne poganjke, najbolj pri sortah A-117/15, A-117/31 Valkor, Valmit, Valrex in Sexton
(ocena 1,0), pa tudi pri standardnih sortah Franquette in Parisienne (ocena 3,0).
Veliko škodo na plodovih je povzročila tudi orehova muha. Zelo spremenljivo vreme s hudo
vročino v prvi dekadi julija in z ohladitvami v drugi dekadi julija je bilo verjetno krivo za to, da
na rumenih lepljivih ploščah, obešenih v krošnjah dreves, vse do zadnjih dni julija nismo
zasledili nevarnega škodljivca, ki se sicer začne pojavljati že sredi meseca. Ulov na ploščah
se je povečal šele proti koncu avgusta, ko je nekoliko popustila poletna vročina. Pozna
populacija muhe je povzročila katastrofalno škodo na orehih. Pri nekaterih sortah smo
zabeležili tudi osemdeset odstotno incidenco napadenosti. Orehi so bili počrneli v celoti ali
samo deloma, prizadete so bile luščine, pa tudi jedrca, ki so v večji ali manjši meri počrnela
in postala grenka. Odpornost proti orehovi muhi smo ocenili z ocenami od 1 (dobra
odpornost, brez znakov napada) do 9 (velika občutljivost, več kot 90 % popolnoma črnih
plodov). Proučevane sorte so dobile ocene od 6,0 (H-99-10, Tiszacsecsi-83 , M-10/9,
standard Elit) do 7,0 (vse ostale sorte, razen standard Franquette z oceno 8,0) in kažejo, da
nobena sorta ni odporna proti orehovi muhi.
33
1. 5.
17. 4.
28. 4.
13. 4.
13. 4.
13. 4.
29. 4.
28. 4.
17. 4.
24. 4.
12. 4.
28. 4.
28. 4.
29. 4.
13. 4.
H-99-10 **
H-102-3 **
Franquette (s) **
Milotai-10 ***
M-10/37 ***
Tiszacsecsi-83
***
Elit (s) ***
Parisienne (s)
***
M-10/9 ●
M-10/14 ●
M-10/37 ●
A-117/15 ●
A-117/31 ●
Elit (s) ●
Valkor ○
34
30. 4.
10. 10.
1. 11.
2. 10.
14. 10.
29. 10.
8. 10.
26. 10.
2. 11.
29. 10.
27. 10.
10. 10.
10. 10.
30. 10.
29. 10.
29. 10.
27. 10.
Rastna doba
(datum)
začetek konec
H-93-71 **
Sorta
/
11. 5.
10. 5.
3. 5.
1. 5.
3. 5.
4. 5.
8. 5.
8. 5.
2. 5.
5. 5.
5. 5.
5. 5.
2. 5.
6. 5.
6. 5.
datum
1
2
3
8
2
2
4
3
3
3
3
3
8
3
6
3
ocena
moški cvet
/
15. 5.
16. 5.
17. 5.
7. 5.
10. 5.
6. 5.
23. 5.
13. 5.
4. 5.
3. 5.
3. 5.
18. 5.
9. 5.
19. 5.
11. 5.
datum
1
2
4
5
4
5
3
7
5
3
2
2
4
7
5
7
ocena
ženski cvet
Vrh cvetenja
1,0
1,0
1,0
3,0
4,5
4,0
2,5
3,0
3,0
1,5
4,0
4,0
3,0
7,0
3,5
5,0
/
100
/
/
10
385
200
365
110
1058
180
40
437
3255
215
1123
Rodnost Pridelek/
ocena
drevo
(1-9)
(g)
6,0
8,0
5,8
4,5
5,5
4,0
7,5
4,0
5,0
5,5
7,5
7,5
7,0
5,0
5,5
3,5
Prirast
ocena
(1-9)
Preglednica 31: Preizkušanje orehov v kolekcijskem nasadu MB-IV v letu 2012, sajeno 2003 – 2011
12,0
15,5
17,5
32,5
23,0
24,0
21,8
37,5
25,0
38,0
34,0
34,0
45,5
45,0
38,5
35,5
Obseg
debla
(cm)
6,0
7,0
6,0
6,0
7,0
6,5
4,5
8,0
3,0
7,5
7,0
7,0
6,0
6,0
5,0
5,5
Habitus
ocena
(1-9)
6,0
7,0
6,8
6,5
6,5
5,5
6,5
6,0
6,0
6,0
6,5
6,5
7,0
7,0
7,5
7,0
/
/
/
/
6,5
8,0
7,0
7,0
7,0
4,0
4,0
4,0
8,0
8,0
7,5
7,5
/
/
/
/
7,0
7,0
6,5
7,0
7,0
4,0
4,5
4,5
7,0
7,5
6,5
7,0
1,0
8,0
1,0
1,0
7,5
4,0
7,0
3,0
8,0
8,0
8,0
8,0
3,0
8,0
8,0
8,0
poganjek
plod
list
plod
Xanthomonas
ar. pv. juglandis
Gnomonia
leptostyla
Zdravstveno stanje (1-9)
9. 4.
19. 4.
28. 4.
26. 4.
27. 4.
11. 5.
2. 5.
Valrex ○
Chandler ○
90-027-23 ♦
00-006-48 ♦
91-094-18 ♦
Sexton ♦
Tulare ♦
30. 10.
31. 10.
26. 10.
21. 10.
29. 10.
30. 10.
1. 11.
14. 9.
(s) - standard
** - sajeno 2003
*** - sajeno 2005
● - sajeno 2007
○ – sajeno 2010
♦ - sajeno 2011
/ - ni podatka
P – pozeba moških socvetij
1 – najnižja ocena za opazovano lastnost,
9 – najvišja ocena za opazovano lastnost
Legenda:
23. 4.
Valmit ○
/
/
/
/
/
/
P
/
1
1
1
1
1
1
1
1
/
/
13. 5.
16. 5.
17. 5.
12. 5.
PA
-
1
1
2
2
2
2
1
1
/
1,0
1,0
1,0
1,0
1,0
1,0
1,0
/
/
/
/
/
/
/
/
/
8,0
5,5
7,0
3,0
8,0
4,0
3,0
8,0
8,5
7,5
10,0
8,5
13,8
9,0
10,5
/
2,0
4,0
4,0
3,0
5,0
3,0
6,0
/
8,0
7,0
7,0
6,5
7,5
7,0
7,0
/
/
/
/
/
1,0
/
/
/
/
/
/
/
1,0
/
/
35
8,0
1,0
8,0
8,0
8,0
7,5
1,0
1,0
37,6
37,6
41,6
33,6
36,6
35,2
31,4
36,7
36,5
34,4
36,6
34,0
H-99-10 **
H-102-3 **
Franquette (s) **
Milotai-10 **
M-10/37***
Tiszacsecsi-83
***
Elit ***
Parisienne (s) ***
M-10/9 ●
M-10/14 ●
M-10/37 ●
A-117/15 ●
30,8
33,7
30,4
33,2
32,8
26,5
31,3
33,7
31¸8
32,5
31,5
31,8
30,8
Širina
ploda
(mm)
33,1
35,3
31,7
36,3
36,0
30,3
32,5
35,3
33,3
32,3
33,6
34,1
32,7
Debelina
ploda
(mm)
10,9
11,3
11,1
11,7
12,1
7,9
10,5
11,3
11,8
11,5
9,8
11,6
9,6
Masa
ploda
(g)
5,0
5,7
4,5
5,9
5,2
3,3
4,9
5,7
5,2
4,6
3,4
4,9
3,6
Masa
jedrca
(g)
45,9
50,4
40,5
50,4
43,0
41,8
46,7
50,4
44,1
43,1
34,7
42,2
37,5
Izplen
jedrca
(%)
36
Legenda: (s) - standard, ** - sajeno 2003, *** - sajeno 2005, ● - sajeno 2007
1 – najnižja ocena za opazovano lastnost
9 – najvišja ocena za opazovano lastnost
37,2
Višina
ploda
(mm)
H-93-71 **
Sorta
7,0
8,0
8,0
8,0
7,5
7,5
8,0
8,0
8,0
7,0
7,5
8,0
7,5
Površina
luščine
(1/9)
1,3
0,9
1,2
1,0
1,3
1,3
1,2
0,9
1,3
1,3
1,3
1,3
1,2
Debelina
luščine
(mm)
Preglednica 32: Pomološke lastnosti orehov iz kolekcijskega nasada MB/IV v letu 2012, sajeno 2003 - 2007
7,5
7,0
7,5
7,0
7,5
8,0
7,0
7,0
7,0
7,5
7,5
7,0
7,5
Spojenost
luščine na
šivu
(1/9)
8,0
8,0
8,5
8,5
8,0
8,0
8,5
8,0
8,0
8,5
8,5
9,0
8,0
Ločljivost
jedrca
(1/9)
7,0
7,5
8,0
8,0
8,0
8,0
8,0
7,5
7,0
8,0
8,0
8,5
8,0
Barva
kože
jedrca
(1/9)
Voličina / Lenart, 2001
Zasebni nasad orehov Voličina je obdelan na konvencionalni način. V njem preizkušamo
lateralno rodne sorte Lara, Fernor in Fernette v primerjavi s standardoma Franquette in Elit.
Od vsake sorte je posajenih 12 dreves, ki so naključno razporejena v štirih ponovitvah s po
tremi drevesi/sorto. V letu 2012 so vse testirane sorte in tudi standard Elit rasle dokaj šibko in
razvile od 10 do 20 cm dolge enoletne poganjke. Bujno so rasla samo drevesa drugega
standarda, Franquette, kjer so bili poganjki dolgi tudi do 1 m, obseg debel na višini 30 cm pa
je meril za približno 20 % več kot pri sortah Lara in Fernette ter standardu Elit (preglednica
33). Pridelek je bil manjši, kot ga je napovedovalo obilno cvetenje. Vsaj tretjina mladih
plodičev je odpadla po močnem trebljenju, ki je nastopilo po deževnem in neobičajno
hladnem vremenu sredi maja. Do zgodnjega odpadanja je prišlo tudi zaradi zgodnje okužbe
plodičev z orehovo črno pegavostjo (Xanthomonas arboricola pv. juglandis). Največji pridelek
smo stehtali pri sorti Fernor in standardu Franquette, sledili sta sorti Lara in Fernette. Druga
standardna sorta Elit je dala 3,3 krat manjši pridelek od sorte Fernor. Zdravstveno stanje
dreves je bilo prizadeto zaradi okužbe z glivo orehove rjave pegavosti (Gnomonia leptostyla).
Napadla je predvsem liste in le v manjši meri plodove. Najbolj prizadeti so bili listi standardne
sorte Elit ter sort Fernor in Lara. Bakterijska črna pegavost je poleg zgodnjega odpadanja
plodičev povzročila še nekaj črnih toletnih poganjkov pri standardni sorti Franquette. Zunanja
in tudi notranja kakovost orehov sta bili močno prizadeti zaradi orehove muhe. Že drugo leto
zapored so bili najbolj napadeni plodovi sorte Fernor (ocena 2,9), sledila je sorta Lara (5,8).
Plodovi sorte Fernette in standarda Elit so imeli srednje izražene znake napada, pri
standardu Franquette pa je bilo število od muhe počrnelih plodov najmanj (ocena 8,1).
Plodovi so tehtali od 8,5 g (Elit) do 12,3 g (Lara), kar je za 30 % manj kot preteklo leto.
Izjemna spomladanska in še posebej poletna suša, ki je prizadela nasad, je vplivala tudi na
izplen jedrc, ki je bil za 10 do 15 % manjši kot preteklo leto. Največjega (46,5 oz. 46,3 %) sta
imeli sorti Fernor in Lara, najmanjšega (41,1 %) pa standardna sorta Elit. Ta je imela najbolj
gladko in najtanjšo luščino. Jedrca so se v vseh primerih lepo izluščila, še posebej pri sorti
Fernor in standardu Franquette. Sorta Fernor je imela tudi najsvetlejša jedrca.
Preglednica 33: Preizkušanje oreha v letu 2012, Voličina / Lenart, sajeno 1998
Sorta
Obseg Ocena Pridelek
debla prirasta
na
(cm)
(1–9)
drevo
(kg)
Zdravstveno stanje (1-9)
Gnomonia
leptostyla
Xanthomonas
arb. pv. juglandis
Rhagoletis
completa
list
plod
plod
poganjek
plod
Lara
49,2
2,0
4,4
7,6
8,9
9,0
9,0
5,8
Fernor
52,5
1,5
5,4
7,3
9,0
9,0
9,0
2,9
Fernette
46,8
1,7
3,2
8,6
9,0
9,0
9,0
7,7
Elit (s)
47,4
2,6
1,6
6,4
8,1
9,0
9,0
7,6
Franquette (s)
61,2
8,7
5,3
8,2
8,7
9,0
8,8
8,1
(s) standard
1 – najnižja ocena za opazovano lastnost
9 – najvišja ocena za opazovano lastnost
Knezdol / Trbovlje, 2003
Zasebni nasad je posajen na lepi, dobro osvetljeni, proti jugu rahlo nagnjeni legi, na
nadmorski višini 500 m. Po načelih integrirane pridelave so kolobarji pod krošnjami dvakrat
37
letno tretirani s herbicidom, ostala površina je zatravljena in redno mulčena. To je prvi nasad
v Sloveniji, kjer sta v večjem številu zastopani lateralno rodni sorti Fernor in Fernette. Zanima
nas predvsem pridelek, tako po količini, kot tudi po kakovosti in stalnosti. Zaradi dobre
oskrbe in razmeroma dobre vsebnosti humusa v tleh je bil spomladanski razvoj dreves v letu
2012 kljub zgodnji suši dober. Drevesa so obilno cvetela, bujna je bila tudi spomladanska
rast poganjkov, ki so v večini primerov zrasli 50-70 cm, na obodih in v vrhovih krošenj
pogosto tudi preko 1 m. Obseg debel se je v primerjavi s preteklim letom povečal za 17 %
(Fernette) oz. 19 % (Fernor). Izjemna suša v avgustu je povzročila odpad približno četrtine
normalno razvitih plodov. Med 1. in 21. oktobrom so pobrali v povprečju 12,2 kg suhih orehov
v luščini/drevo pri sorti Fernette in 10,1 kg/drevo pri sorti Fernor, kar je za 28 % (Fernette)
oz. 37 % (Fernor) manj kot lansko leto. V nasadu je že nekaj let prisotna orehova muha.
Kljub kemičnemu varstvu se je populacija v letu 2012 povečala do te mere, da je bilo
napadenih preko 20 % vseh plodov. Ker je šlo za razmeroma pozen napad, so počrnele
predvsem luščine, pa tudi jedrca so potemnela v večjem deležu kot preteklo leto. Zgodnji
sneg, ki je zapadel 28. in 29. oktobra, je naredil precej škode v nasadu. Snežna odeja je bila
mokra in težka, debela okrog 20 cm. Kljub takojšnjemu stresanju vej je prišlo do snegoloma,
odlomilo se je nekaj stranskih, pa tudi ogrodnih vej, eno manjše drevo je razklalo do tal.
Lastniki so rane obrezali na čisto in jih poškropili z bakrovim pripravkom. Nadaljnja sanacija
bo potrebna spomladi 2013.
LESKA
Kolekcijski nasad Maribor - IV, 2008-09
V kolekcijskem nasadu leske, ki je namenjen osnovnemu preizkušanju tujih sort, opazujemo
tri francoske sorte (N-650, Feriale in Ferwiller) ter štiri romunske sorte (Cozia, Valcea,
Arutela in Romavel). Kot standardni sorti sta posajeni italijanska Tonda di Giffoni in v
Sloveniji udomačena Istrska dolgpolodna leska, sicer po poreklu iz Hrvaške Istre.
Zaradi nadpovprečno toplega decembra 2011 in januarja 2012, ko so bile povprečne
temperature zraka v Mariboru do 3 oC nad dolgoletnim povprečjem, je leska začela cveteti že
v januarju. Izjemen mraz konec januarja, ki je trajal vse do zadnje tretjine februarja, je
cvetenje leske zaustavil. Tako so v februarju v celoti odcvetela samo moška socvetja sort
Valcea in Feriale ter standarda T.Giffoni. Pri sorti Valcea so v tem mesecu odcveteli tudi
ženski cvetovi. Najpoznejši vrh cvetenja smo zabeležili pri sorti Ferwiller, in sicer 10. in 11.
marca (preglednica 34). Neobičajno toplo vreme konec februarja in v marcu, ki je bil za 4,1
o
C toplejši od povprečja, sta vplivala na zgodnje listanje leske. Vse sorte so ozelenele v
zadnji dekadi marca: od 21.3. (Valcea) do 27.3. (Ferwiller).
Rast grmov je bila srednje bujna in nekoliko prizadeta zaradi vročine in suše v maju in juniju.
Med sortami iz leta 2008 (preglednica 34) so grmi sorte Cozia najvišji, sorte Valcea pa
najnižji. Grmi križanca N-650 so zelo široki, sorte Cozia pa izrazito pokončni. V skupini sort iz
leta 2009 so v višino najbolj zrasli grmi sorte Feriale, sledi standard T.Giffoni. Drugi standard,
Istrska dolgoplodna leska ima za tretjino manjše grme od drugih sort.
Pri leski nasploh smo bili v letu 2012 priča hudim motnjam v oploditvi. Povzročila sta jih
vročinska vala v drugi in tretji dekadi junija z maksimalnimi temperaturami zraka do 35 oC ter
izrazito sušo. To se je pri zorenju pokazalo v neobičajno velikem deležu neoplojenih
lešnikov. Petletni grmi sort N-650, Cozia in Valcea so imeli 14,3 oz. 16,6 oz. 18,2 %
neoplojenih plodov. Med štiriletnimi grmi izstopa sorta Ferwiller z 18,8 % praznih lešnikov.
Tudi nadaljnji razvoj lešnikov je bil prizadet zaradi vročinskega in sušnega stresa, kateremu
je bila leska izpostavljena še tudi v prvi dekadi julija in v avgustu, ko se intenzivno razvijajo
jedrca. Posledica vremenskih razmer je bilo zgodnje dozorevanje plodov. Najbolj zgodnje
sorte so začele zoreti že po 15. avgustu, sorte iz našega opazovanja pa smo pobrali med 20.
in 29. avgustom. Francoski križanec N-650 je rodil 750 g lešnikov/grm, romunski sorti Cozia
in Valcea 290 oz. 273 g/grm, mlajši grmi drugih sort pa med 5 in 85 g lešnikov/grm.
Romunska sorta Arutela še ni rodila.
38
Lešniki so bili pri vseh proučevanih sortah lažji kot pri standardu Istrska dolgoplodna leska:
od 1,6 g (Cozia) do 3,0 g (Feriale) (preglednica 35). Ta sorta je imela tudi po dimenzijah
največje lešnike, ki so okrogle oblike in sodijo med namizne sorte. Druge sorte razen Istrske
dolgoplodne leske imajo okroglaste, rahlo podolgovate plodove, kar kažejo indeksi okroglosti
med 0,88 in 0,95. Jedrca so tehtala od 0,8 g (Cozia) in 1,3 g (Istrska dolgoplodna leska).
Boljši kazalnik napolnjenosti luščine je izplen jedrc, ki je znašal od 42,4 % (Istrska
dolgoplodna leska) do 50 % (Cozia, Romavel). Sorta Cozia je imela najtanjšo luščino in
najmanjši kaliber (maksimalni premer jedrc), kar jo uvršča med t.i. industrijske sorte. Celi
plodovi v luščinah so bili lepo izenačeni pri vseh sortah, jedrca pa so bila po obliki nekoliko
neizenačena pri obeh standardih in pri sorti Cozia. Pomembna lastnost je tudi gladkost
perisperma oz. semenske ovojnice, ki je bila najbolj gladka pri sorti Romavel (ocena 8,0),
najmanj pa pri obeh standardnih sortah (6,0 oz. 6,5).
39
24. 3.
27. 3.
25. 3.
Feriale **
Ferwiller **
Romavel **
7. 3.
10. 3.
23. 2.
/
40
(s) standard
* - sajeno 2008
** - sajeno 2009
/ - ni podatka
1 – najnižja ocena za opazovano lastnost
9 – najvišja ocena za opazovano lastnost
/
26. 3.
Arutela **
11. 2.
23. 3.
21. 3.
Valcea *
1. 3.
25. 2.
24. 3.
Cozia *
/
moški
4. 3.
29. 2.
10. 3.
11. 3.
9. 3.
1. 3.
23. 2.
3. 3.
1. 3.
ženski
1
2
2
3
3
1
3
2
1
moški
4
2
3
3
4
2
4
2
2
ženski
(ocena 1 - 9)
Vrh cvetenja
(datum)
22. 3.
23. 3.
N-650 *
Tonda di
Giffoni (s) **
Istrska
dolgoplodna (s) **
Listanje
(datum)
Sorta
125
98
142
125
157
138
135
293
275
540
Širina
grma
(cm)
200
180
188
207
170
380
560
435
Višina
grma
(cm)
5
10
60
85
11
/
273
290
750
Pridelek
na grm
(g)
Preglednica 34: Preizkušanje leske v kolekcijskem nasadu MB/IV v letu 2012, sajeno 2008 in 2009.
100,0
94,7
25.829.8
100,0
81,2
100,0
/
81,6
83,0
85,7
5,2
0,0
0,0
18,8
0,0
/
18,2
16,6
14,3
0,1
0,0
0,0
0,0
0,0
/
0,2
0,4
0,0
Zdravi Neoplojeni Balaninus
plodovi
plodovi
nucum
(%)
(%)
lešnikar
(%)
25.8
29.8
25.8
25.8
/
22.827.8
20.825.8
27.8
Čas
zorenja
(datum)
18,5
20,1
20,3
18,9
20,3
25,1
Valcea *
Feriale **
Ferwiller **
Romavel **
Tonda di Giffoni (s) **
Istrska dolgoplodna (s)
**
20,3
19,9
18,5
18,5
21,1
18,5
17,7
17,6
17,5
16,5
17,3
18,6
16,7
15,3
0,76
0,92
0,92
0,88
0,99
0,95
0,89
Širina Debelina Faktor
ploda okrogl.
ploda
(mm)
plodov
(mm)
(s) standard
* - sajeno 2008
** - sajeno 2009
1 – najnižja ocena za opazovano lastnost
9 – najvišja ocena za opazovano lastnost
18,6
Dolžina
ploda
(mm)
Cozia *
Sorta
3,3
3,0
2,2
2,6
3,0
2,5
1,6
Masa
ploda
(g)
1,4
1,4
1,1
1,2
1,4
1,2
0,8
Masa
jedrca
(g)
42,4
46,7
50,0
46,2
46,7
48,0
50,0
1,3
1,1
1,0
1,1
1,1
1,0
0,7
Izplen Debelina
jedrca luščine
(mm)
(g)
Lastnost
25,2
21,1
19,3
20,4
21,5
19,3
18,9
Maks.
premer
ploda
(mm)
Preglednica 35: Pomološke analize lešnikov iz kolekcijskega nasada MB/IV v letu 2012, sajeno 2088 in 2009
8,0
8,0
8,0
8,0
8,0
8,0
8,0
Izenač.
oblike
ploda
(1-9)
6,5
7,0
8,0
8,0
8,0
8,0
7,0
6,5
6,0
8,0
7,0
7,5
7,0
7,0
41
Izenač. Gladkost
oblike perisperma
jedrc
(1-9)
(1-9)
Črešnjevec / Slovenska Bistrica, 2007
V zasebnem, pet hektarskem proizvodnem nasadu spremljamo italijanski sorti Daria in
Torino-119, ki sta obe križanki med sortama Tonda gentile delle Langhe x Cosford.
Primerjamo ju z vodilno sorto v nasadu, Istrsko dolgoplodno lesko. Gojitvena oblika je grm s
tremi do petimi ogrodnimi vejami, v nasadu se v medvrstnem prostoru vzdržuje negovana
ledina, tla pod krošnjami pa so dvakrat letno tretirana s herbicidom. Upoštevajo se pravila
integrirane pridelave sadja. Obe italijanski sorti imata podobno rast in habitus: razvijeta ožje
in bolj pokončne grme v primerjavi s standardom, ki ima izrazito nizko in povešavo rast. Grmi
italijanskih sort so zrasli v višino 2,7 m in so za tretjino višji od grmov standardne sorte, ki
merijo 1,7 m. Sorta Torino-119 je dala 0,91 kg suhih lešnikov v luščini/grm, Daria 0,74 kg,
Istrska dolgoplodna leska pa 0,71 kg. Indeksi okroglosti so 0,99 za Torino-119, za Dario 0,87
in za standard 0,75. Kažejo, da so plodovi sorte Torino-119 popolnoma okrogli, sorte Daria
okrogli do rahlo podolgovati, standardne sorte pa podolgovati. Standardna sorta ima večje in
težje lešnike od italijanskih sort, podoben izplen jedrca kot sorta Daria (42,9 %) in manjšega
od Torino-119 (47,4 %) ter debelejšo luščino od obeh preizkušanih sort. Vse sorte imajo po
obliki dobro izenačene plodove. Oblika jedrc je pri standardu lepše izenačena in tudi testa, ki
obdaja jedrce, je nekoliko bolj gladka kot pri italijanskih sortah.
KOSTANJ
Janče / Litija 2006
V zasebnem proizvodnem nasadu spremljamo sorte Marigoule, Marsol in Maraval. Drevesa
vseh treh sort so ob dobri oskrbi, ki je vključevala tudi redno zalivanje, kljub spomladanski in
poletni suši bujno rasla. Po obsegu debel je na prvem mestu sorta Marigoule s 54 cm, sledi
standardna sorta Marsol z 52,5 cm in najšibkejša Maraval s 26,2 cm obsega. V višino so
najbolj zrasla drevesa standardne sorte s 7,6 m, sledi Marigoule s 7,2 m in Maraval s 4,9 m.
Upoštevati moramo, da je bila sorta Maraval posajena leto kasneje kot drugi dve sorti in da
so bile sadike zelo šibke. Sorte se precej razlikujejo v obraščenosti in gostoti krošenj: tako
Marigoule kot Maraval razvijeta gostejšo krošnjo od standardne sorte. Velika in gosto
obraščena drevesa sorte Marigoule so dala največji pridelek: 6,6 kg/drevo, sledi Marsol s
4,75 kg/drevo in Maraval s samo 1,5 kostanjev/drevo. Plodovi so bili največji po osnovnih
dimenzijah in s 25,3 g najtežji pri standardni sorti (preglednica 36). V 1 kg smo prešteli 40,6
plodov, v primerjavi z drugima dvema sortama, ki sta imeli 47,7 plodov/kg (Maraval) in 48,3
plodov/kg (Marigoule). Episperm se pri nobeni sorti ni zajedal v jedro, pri sorti Marigoule smo
našli tudi nekaj plodov z dvojnim jedrom (poliembrionija).
Nasad leži na nadmorski višini 630 m, v vasi Gabrje. Konec oktobra je tam zapadlo preko 20
cm snega, ki je povzročil v nasadu katastrofalno škodo. Skoraj vsako drevo je bilo
poškodovano – najpogosteje so se odlomile cele veje ali vrhovi, nekaj dreves se je celo
razklalo do tal. Lastniki so začesnjene veje odžagali na gladko, rane poškropili z bakrovim
pripravkom in zamazali s cepilno pasto ter polomljen les odstranili iz nasada. Škoda je velika
in potrebno bo nekaj let, da bo nasad saniran.
Preglednica 36: Pomološke lastnosti kostanjev v letu 2012, nasad Janče/Litija, sajeno 2006
Sorta
Masa
ploda
debelina
(g)
23,4
21,0
Dimenzije ploda (mm)
Število Penetracija
Embrionija
plodov episperma
(1 / 2)
v 1kg
(1 - 9)
47,7
1
1
višina
širina
Maraval
36,7
38,1
Marigoule
32,8
39,9
24,6
20,7
48,3
1
2
Marsol (s)
(s) – standard
39,7
41,3
25,3
24,6
40,6
1
1
42
Smlednik, 2008 - podlage
Podlaga je pri kostanju ključnega pomena za uspeh pri cepljenju in tudi za kasnejšo rast
sadik v nasadu. Najpogosteje se uporabljajo sejanci, ki dajo sorti dovolj bujno rast in
omogočijo razvoj velike krošnje z dobro rodnostjo. V nasadu kot podlago preizkušamo
sejance evrojaponskih križancev Marsol, Bouche de Betizac, Maraval in Precoce Migoule ter
sejance navadnega, evropskega kostanja iz domačih populacij Martin in Kozjak. Na
omenjene podlage smo cepili tržno zanimivi sorti Marsol in Bouche de Betizac. V petih letih
od sajenja dalje so, predvsem zaradi okužbe s kostanjevim rakom (Cryphonectria parasitica),
popolnoma izpadle kombinacije Marsol/P.Migoule, Marsol/B.Betizac, Marsol/Martin,
B.Betizac/Maraval in B.Betizac/P.Migoule.
Doslej so najbolje rasla drevesa kombinacije Marsol/Marsol, ki so tudi v letu 2012 po obsegu
debel in bujnosti rasti za 15 do 40 % presegla vse druge kombinacije. Najšibkeje sta rasla
tako Marsol kot B.Betizac, cepljena na Kozjak. Ta podlaga je vplivala tudi na gostoto
obraščenosti – obe sorti, cepljeni na Kozjak imata redkejše krošnje kot druge kombinacije.
Sorta B.Betizac ima najgosteje obraščene poganjke v kombinaciji s sejancem iste sorte,
sorta Marsol pa v kombinaciji s sejancem sorte Maraval.
Podlaga je vplivala tudi na rodnost dreves: našteli smo od 17,2 ježic/drevo (Marsol/Kozjak)
do 62,4 ježic/drevo (Marsol/Marsol). Sorta B.Betizac je rodila od 26 ježic/drevo v kombinaciji
s sejancem iste sorte, do 49 ježic/drevo v kombinaciji Betizac/Martin. Viden je bil tudi vpliv
podlage na čas zorenja: najpozneje so dozoreli kostanji dreves Marsol/Maraval. Zaradi suše
in vročinskih valov v juniju sta bila motena cvetenje in oploditev, vročina v juliju in avgustu je
prizadela tudi kasnejši razvoj plodov. Zato je bilo v ježicah manj normalno razvitih plodov kot
običajno: od 0,6 (Marsol/Maraval), do 1,2 (Marsol/Kozjak), 1,3 (Betizac/Kozjak), 1,5
(Marsol/Marsol) do 1,7 (Betizac/Marsol in Betizac/Martin).
Pomološko analizo plodov smo opravili za šest kombinacij (preglednica 37). Največji in
najtežji so bili kostanji deves Betizac/Marsol (19 5 g oz. 51,4 plodov/kg), sledili so plodovi
kombinacije Marsol/Marsol (17,2 g oz. 58 plodov/kg), medtem ko so bili najmanjši in najlažji
kostanji na drevesih Betizac/Kozjak s 14,8 g oz. 67,6 plodovi/kg. Episperm se je le pri
kombinaciji Marsol/Kozjak nekoliko zajedal v jedra plodov, ki so bila v nekaj primerih
poliembrionalna. Po dve jedri v lupini je imelo tudi nekaj plodov na drevesih Marsol/Marsol.
Preglednica 37: Pomološke lastnosti kostanjev v letu 2012, preizkušanje različnih kombinacij
sorta/podlaga, nasad Smlednik, sajeno 2008
Sorta/podlaga
Dimenzije ploda (mm)
Masa Število Penetracija
Embrionija
ploda plodov episperma
(1 / 2)
(g)
v 1kg
(1 - 9)
višina
širina
debelina
B.Betizac/Betizac
36,5
39,3
19,9
15,8
63,3
1
1
B.Betizac/Kozjak
36,4
38,0
19,5
14,8
67,6
1
1
B.Betizac/Marsol
37,3
42,8
21,5
19,5
51,4
1
1
B.Betizac/Martin
36,5
40,9
20,6
16,8
59,4
1
1
Marsol/Kozjak
35,1
38,0
22,0
15,4
65,1
2
2
Marsol/Marsol
37,4
37,2
23,4
17,2
58,0
1
2
43
Janče-1, 2009, 2010
Zasebni nasad pod Jančami je posajen z namenom preizkušanja preselekcioniranih
genotipov pravega kostanja iz različnih slovenskih populacij. Vključeni so L-žaga iz Vipavske
doline ter Avbar in Martin z Mirnopeškega skupaj s standardnima sortama Marsol ter Bouche
de Betizac. Vsaka je zastopana s po dvema drevesoma. V letu 2012 sta genotipa Avbar in
Martin rasla šibkeje od obeh standardov: obseg debel je meril 19 cm, drevesa so merila v
višino 3,45 m (Avbar) oz. 3,5 m (Martin). Največja drevesa z največjim obsegom debel je
imela standardna sorta Marsol (4,3 m in 24 cm). Poganjki genotipa Martin so najgosteje
obraščeni (ocena 8). Najredkejše krošnje ima standard Bouche de Betizac, od katerega sta
bistveno gostejša tudi genotipa L-žaga in Avbar. Junija so se pri vseh genotipih pojavila
moška socvetja. Zelo številna so bila zlasti pri L-žaga, kjer je bilo pri osnovi moških mačic
tudi nekaj ženskih cvetov. Domnevamo, da se zaradi suše niso razvili, saj jeseni nismo
pobrali še nobenega ploda.
OLJKA
Kolekcijski nasad Strunjan, 1995 – 1998
V letih 1995 - 98 je bil v Strunjanu, v sodelovanju z zasebnikom, posajen oljčni nasad z
različnimi sortami in tipi oljk, z namenom njihovega preskušanja in primerjave. V nasadu je bilo
posajenih skupno 28 sort in tipov oljk in sicer: Frantoio, Nocelara del Belice, Grignan, Athena,
Moraiolo, Cipressino, Arbequina, Štorta, Buga, Coratina, Santa Caterina, Črnica, Maurino,
Picholine, Leccione, Itrana, Leccio del corno, Istrska belica, Ascolana tenera, Leccino in
Pendolino. Poleg navedenih sort je bilo posajenih tudi 7 različnih tipov, ki so bili najdeni na
različnih lokacijah po Slovenski Istri in so zanimivi za nadaljnjo proučitev (Oljka - bela, Belica
Pucer, NN Zelvis, NN Rozi, NN Sada, NN Sanovada, NN Vrba). Po nekajletnih opazovanjih
smo za nekatere neznane tipe ugotovili, da ustrezajo nekaterim že znanim sortam. Tako je bila
NN Oljka - bela najverjetneje Leccino (v 2004 se je posušila), NN Rozi Ascolana tenera in NN
Vrba Pendolino. Pri vseh je razdalja sajenja 5 m x 3 m, gojitvena oblika pa monokono. Večina
sort je bila pri postavitvi zastopana s petimi drevesi. V letih po pozebi 1996 so bile dosajene
sorte, ki so bile dosegljive.
V letu 2012 se je cvetenje začelo podobno kot v letih 2008 in 2010, povprečen vrh cvetenja
pa je bil 25. maja. Intenzivnost cvetenja je bila tako kot v letu prej večinoma zelo slaba.
Nekatere sorte so bile skoraj brez cvetov (Črnica, Itrana, Leccio del corno, NN Sanovada),
medtem ko so nekatere dobro cvetele (Athena, Cipressino, Coratina, Leccione), enako kot v
letu 2011.
Zaradi pomanjkanja padavin v zadnjih dveh letih so bili pridelki v letu 2012 nizki. Najvišji
pridelek oljk je imela sorta Grignan, za njo pa sorta Leccino. Zelo nizke pridelke pa so imele
sorte Itrana, Istrska belica, Črnica in Santa Caterina, akcesija NN Sanovada pa je bila skoraj
brez pridelka.
V laboratorijski oljarni, kjer lahko predelujemo minimalno količino 500 do 700 g, smo
ugotavljali dobit olja v oljarni za nekatere sorte iz introdukcijskega nasada (kjer je bilo
možno). Na podlagi dobiti olja smo izračunali pridelek olja na drevo. Pred začetkom
predelave smo stehtali 100 plodov in določili povprečno težo ploda. Poleg tega smo določili
tudi indeks zrelosti, ki lahko doseže maksimalno vrednost 7. V obdobju debelitve plodov je
bilo v letu 2012 zelo malo padavin, zato so bile pričakovane teže plodov praviloma še nižje
kot v prejšnjem letu, ki ga je ravno tako zaznamovala suša. Nekatere sorte se pozno
obarvajo (Istrska belica, Arbequina, Coratina, Itrana, Leccio del corno, Leccione, Picholine).
Pri nekaterih sortah smo opazili, da v naših razmerah (zgodnje ohladitve pred obarvanjem
plodov) ne moremo na obiranje počakati, da plodovi dosežejo indeks zrelosti 3,5, ki ga
priporočajo kot primernega za doseganje visoke kakovosti olja. V zvezi s tem smo v letu
2011 začeli tudi z meritvami trdote plodov, da bi lažje definirali primeren čas za obiranje
posamezne sorte. Iz podatkov lahko razberemo, da v vseh opazovanih letih dosegajo
44
najvišjo dobit oljke sorte Istrska belica, včasih tudi sorta Frantoio in Coratina. V letu 2012
smo zaradi suše in večinoma slabe naloženosti pričakovali višje dobiti, vendar je
pomanjkanje padavin vplivalo na daljši poletni počitek, zato tudi dobiti niso bili visoki. Najvišjo
dobit je dosegla sorta Belica Pucer (19,6 %), najnižjo pa je tako kot v prejšnjih štirih letih
opazovanja dosegla sorta Athena (6,6 %). Najvišja količina olja na drevo je bila prav tako pri
sorti Grignan, le nekoliko nižja pri sorti Leccino, podobno smo nizko količino olja na drevo
zabeležili pri sortah, ki so imele majhen pridelek oljk - Itrana, Istrska belica, Črnica in Santa
Caterina, pri NN Sanovada pa zaradi majhnega pridelka nismo določali pridelka olja na drevo
(preglednica 38).
Preglednica 38: Število dreves po sorti, pridelek oljk in olja na drevo ter dobit olja v letu 2012
za sorte kolekcijskega nasada Strunjan, sajeno 1995 – 1998
Pridelek olja
na drevo
(ml)
1.153
Dobit
olja
(%)
12,0
Arbequina
4
Pridelek oljk
na drevo
(g)
8.805
Ascolana Tenera
3
1.048
111
9,7
Athena
5
3.600
259
6,6
Belica Pucer
5
710
152
19,6
Buga
5
2.197
255
10,6
Cipressino
5
4.695
529
10,3
Coratina
3
827
138
15,3
Črnica
3
317
39,9
11,5
Frantoio
5
2.600
430
15,1
Grignan
5
13.664
1.490
10,0
Istrska Belica
5
180
30
15,3
Itrana
2
175
22
11,5
Leccino
5
12.820
1.334
9,5
Leccio del Corno
1
750
87
10,6
Leccione
1
1.220
173
13,0
Maurino
4
6.750
743
10,1
Moraiolo
3
2.293
325
13,0
NN Rozi
4
550
55
9,2
NN Sada
4
1.675
157
8,6
NN Sanovada
3
8
0
-
NN Vrba
1
3.200
269
7,7
NN Zelvis
5
9.240
1.275
12,6
Nocellara Del Belice
5
1.445
255
16,2
Pendolino
6
9.040
855
8,7
Picholine
5
2.536
269
9,7
Santa Caterina
5
337
34
9,2
Štorta
5
658
79
11,0
Sorta oz. tip
Število
dreves
- …ni deleža olja, ker ni bilo dovolj pridelka za predelavo
45
Kolekcijsko introdukcijski nasad Purissima, 2004 – 2006
V letih 2004 do 2006 smo na Purissimi posadili kolekcijsko introdukcijski nasad. V nasad je
bilo posajenih 42 vzorcev različnih sort in tipov. Znane sorte so naslednje: Arbequina,
Ascolana tenera, Athena, Buga, Cipressino, Coratina, Črnica, Drobnica (Lama), Grignan,
Istrska belica, Itrana, Frantoio, Lastovka, Leccino, Leccione, Mata, Maurino, Nocellara del
Belice, Oblica, Pendolino, Picholine, Santa Caterina in Štorta. Poleg tega so bile v nasad
posajene tudi neznane sorte oziroma tipi (NN Aleks 13/1, NN Angelina, NN Belica Pucer, NN
Bruno NV, NN Debeli rtič 13/20, NN Debeli rtič 14/24, NN Debeli rtič M, NN Debeli rtič 13/3,
NN Mišnica Pištan, NN Mišnica Sv. Peter, NN Padna 1, NN Planjave, NN Puče 1, NN Sada,
NN Sanovada, NN Sada 2 Pobegi, NN Zelena, NN Zelenjak viseča) in podlage za sorto
Istrska belica (Črnica, sejanec Istrske belice). Razdalje sajenja so 6 x 6 m, predvidena
gojitvena oblika pa je kotlasta. V letu 2012 so bile v okviru projekta opravljene tudi genetske
analize vseh dreves v nasadu, tako smo lahko veliko nejasnosti v nasadu razčistili. Za
drevesa, ki jih nismo mogli identificirati smo analize izvajali po drevesu (ne skupno po sorti),
pri jasno definiranih sortah pa skupno. Stehtali smo pridelke po drevesih ter določili trdoto
plodov, indeks zrelosti in dobit olja v oljarni (preglednica 39). V letu 2012 so plodovi na tej
lokaciji vsebovali relativno veliko olja. Najvišjo dobit olja v laboratorijski oljarni je imela sorta
Frantoio (21,6 %) pri indeksu obarvanja 3,7, nekaj manj pa sorta Istrska belica (19,4 %) pri
indeksu 0,8. Najnižje dobiti pa sta imeli neznana sorta NN Dc 2/5 (7,1 %) pri indeksu 3,6 in
sorta Mata (7,5 %) pri indeksu 4,6.
V 2012 smo nadaljevali tudi z opisovanjem sort oljk po sistemu UPOV in RESGEN, da bomo
lahko primerjali posamezne sorte z že opisanimi sortami v tujini (pristnost) in pa s sortami
(znanimi in neznanimi) v Slovenski Istri. V nasadu Purissima smo nekatera opazovanja
izvajali po sortah, druga pa po drevesih.
46
Preglednica 39: Datum obiranja in predelave, povprečna masa in trdota ploda, indeks
obarvanja ter dobit olja za sorte oz. tipe oljk v letu 2012, introdukcijsko
kolekcijski nasad Purissima, sajeno 2004 - 2006
Sorta oz. tip
Masa
ploda
predelave
(g)
Datum
obiranja
Delež olja
Indeks
Trdota
(%)
ploda obarvanja
(g/mm2)
Arbequina
11.10.12
16.10.12
2,03
146,00
3,40
14,8
Ascolana tenera
11.10.12
17.10.12
7,12
195,00
1,18
9,9
Belica
14.10.12
15.10.12
3,79
209,00
0,78
19,4
Cipressino
14.10.12
15.10.12
3,47
95,00
4,11
16,7
Coratina
11.10.12
17.10.12
3,07
130,00
2,40
16,5
Frantoio
11.10.12
17.10.12
2,37
98,00
3,67
21,6
Leccino
14.10.12
15.10.12
3,00
133,00
3,84
12,8
Leccio del
11.10.12
17.10.12
2,48
132,00
1,64
15,0
Leccio del corno
07.11.12
08.11.12
2,75
115,00
3,21
15,6
Leccione
11.10.12
16.10.12
3,13
108,00
2,71
15,2
Mata
11.10.12
16.10.12
6,42
116,00
4,58
7,5
Maurino
11.10.12
16.10.12
2,64
102,00
3,90
15,0
Moraiolo
11.10.12
16.10.12
2,70
183,00
3,32
17,2
NN Dc 2/5
07.11.12
08.11.12
6,48
127,00
3,60
7,1
NN Ms 7/2
07.11.12
08.11.12
3,44
105,00
4,76
11,5
NN Ms* 3/4
07.11.12
08.11.12
3,46
112,00
4,92
14,8
NN Sanovada
11.10.12
16.10.12
4,42
112,00
2,74
15,0
NN Zelvis
11.10.12
17.10.12
3,61
187,00
2,02
13,4
Nocellara del Belice
14.10.12
15.10.12
5,87
249,00
1,46
12,1
Oblica
11.10.12
17.10.12
5,46
106,00
2,53
14,8
Pendolino
11.10.12
17.10.12
2,46
100,00
4,01
11,4
Picholine
11.10.12
17.10.12
5,16
173,00
2,61
14,5
Santa Caterina
11.10.12
17.10.12
9,33
127,00
2,68
12,1
Štorta
11.10.12
17.10.12
3,65
137,00
4,14
14,6
Indeks obarvanosti (stopnja zrelosti povprečnega vzorca 100 plodov):
0 - zelena povrhnjica,
1 - rumeno-zelena povrhnjica,
2 - manj kot polovica povrhnjice obarvana,
3 - več kot polovica povrhnjice obarvana,
4 - cela povrhnjica obarvana,
5 - povrhnjica obarvana, meso obarvano do polovice,
6 - povrhnjica obarvana, meso več kot polovica,
7 - meso obarvano do koščice.
47
KAKI
Sadjarski center Bilje, 2010
Spomladi 2010 so bile v Sadjarskem centru Bilje v sklopu preizkušanja sort posajene štiri
sorte kakija. Poskus je zasnovan s saditvijo manjšega števila sort z večjim številom sadik po
posamezni sorti in sicer s tistimi sortami, ki se na območju Sredozemlja najbolj širijo. Tako so
bile v poskus vključene sorte Rojo Brillante, Kaki Tipo, Triumph in Hachiya. Sadike so
cepljene na podlagi Diospyros lotus in sajene na razdalji 3,3 m v vrsti x 4 m med vrstami.
Sorte pripadajo različnim pomološkim skupinam glede trpkosti plodov ob obiranju in sicer
Rojo Brillante in Triumph pripadata skupini PVA (Pollination Variant Astringent), Kaki Tipo
skupini PVNA (Pollination Variant Non Astringent) ter Hachiya skupini PCA (Pollination
Constant Astringent). Rojo Brillante je španska sorta z odličnimi lastnostmi, ki je za
potrošnika zelo zanimiva in se v Španiji zelo širi v pridelavi. Tudi v Italiji se v zadnjih letih
število hektarov posajenih s to sorto povečuje. Sicer je v Italiji še vedno najbolj razširjena
sorta Kaki Tipo. Sorta Kaki Tipo je najbolj razširjena tudi pri nas. V poskusu je posajena kot
standardna sorta. Kot navedeno je Rojo Brillante trpka sorta (PVA), pri kateri je s tehnologijo
odstranjevanja trpkosti s CO2 omogočeno uživanje trdih plodov. S to tehnologijo torej plodovi
izgubijo trpkost, pri čemer pa se ne zmehčajo, ostanejo čvrsti. Tovrstno metodo
odstranjevanja trpkosti uporabljajo tudi pri sorti Triumph, ta sorta je najbolj razširjena v
Izraelu. Plodovi sorte Triumph se tržijo z blagovno znamko Sharon fruit. V preizkušanju
bomo sorte spremljali na 20 sadikah. Pri sorti Rojo Brillante je sicer posajenih 40 sadik,
vendar bodo spremljanja potekala na 20-ih. Sorti Kaki Tipo in Triumph sta zastopani vsaka z
20 sadikami, pri sorti Hachiya pa raste 18 sadik.
Vegetativna rast je bila v letu 2012 dobra, tako da je bilo pri mnogih drevesih mogoče
oblikovati že tretjo etažo, razen v primerih, ko so bile sadike v 2011 dosajene, zaradi izpada
sadik v prvem letu sajenja. V letu 2012 smo zabeležili prve pridelke (preglednica 40). V letu
2012 sta bili sorti Rojo Brillante in Hachiya še povsem brez plodov, medtem ko se je
predvsem sorta Kaki Tipo glede začetne rodnosti dobro izkazala. Izračuni povprečnega
števila plodov in pridelka se nanašajo na drevesa, ki so rodila, saj drevesa, ki še niso
zarodila, niso upoštevana pri izračunu. Pri sorti Kaki Tipo je imelo v tretji rastni dobi plodove
že 15 dreves od 20-ih in sicer 21,4 plodov/ rodno drevo, povprečni pridelek pa je bil 6,03 kg/
rodno drevo. Pri sorti Triumph je zarodilo 7 dreves s povprečnim številom plodov 11,1/ rodno
drevo ter povprečnim pridelkom 1,83 kg/ rodno drevo. Povprečna masa ploda je bila pri sorti
Kaki Tipo 282 g, pri sorti Triumph pa 165 g. Pri pregledu plodov se je izkazalo, da pri enem
drevesu, posajenem kot sorta Triumph (12. vrsta/ 6 drevo) ne gre za sorto Triumph. Po obliki
ploda izgleda, da gre za sorto Kaki Tipo.
Preglednica 40: Prvi pridelek izmerjen pri sortah kakija v letu 2012, SC Bilje, sajeno spomladi
2010
Sorta
Pridelek
število dreves
s plodovi
povpr. št.
plodov/
rodno drevo
povpr. pridelek /
rodno drevo
(kg)
povpr. masa
ploda
(g)
-
-
-
-
Kaki Tipo
15
21,4
6,03
282
Triumph
7
11,1
1,83
165
Hachiya
-
-
-
-
Rojo Brillante
- v letu 2012 še ni bilo pridelka
48
JAGODA
Brdo pri Lukovici, 2009 in 2011
Za ovrednotenje posamezne sadne sorte potrebujemo podatke o rodnosti v treh rodnih letih.
Ker jagode v pridelovalne namene gojimo le eno do dve leti, je za potrebe preizkušanja
posamezne sorte, potrebno dvakratno sajenje. V avgustu leta 2011 smo ponovno posadili
enkrat rodne sorte jagod Elegance, Fenella, Figaro, Lucy, Selvik, Sonata, Zumba ter
standardno sorto Antea. Posadili smo živice izrasle iz sadik, ki so bile v predhodnem
preizkušanju (2009). Jagode smo nadalje gojili po standardni tehnologiji v tunelu. Zaradi
izredno hude zimske in spomladanske pozebe, ki je praktično uničila ves pridelek v letu
2012, smo spremljali le fenofaze in odpornost na zimsko pozebo in škodljive organizme.
Zaradi zimske pozebe, ki je prizadela vse rastline, je bila rast manj bujna, vendar rastline
niso propadle.
Pojav prvih cvetnih brstov in začetek cvetenja sta bila v letu 2012 v primerjavi s predhodnim
letom nekaj dni bolj pozna, vendar še vedno bolj zgodnja kot v letu 2010. Zaradi zgodnjega
cvetenja je pozebla večina prvih cvetov, kar se je izrazilo na količini in kakovosti pridelka.
Najbolj zgodaj (18. aprila) sta zacveteli sorti Fenella in Selvik. En teden pozneje so
zacvetele sorte Antea, Figaro, Lucy in Zumba. Najbolj pozno sta začeli cveteti sorti Elegance
in Sonata. Zaradi obdobja visokih temperatur v maju je bil začetek zorenja vseh sort zelo
izenačen. Z obiranjem posameznih plodov smo začeli po 20. maju. Zaradi posledic pozebe
pridelka nismo ovrednotili.
Med sortami je bila ponovno najbolj občutljiva na pepelasto plesen standardna sorta Antea.
Zelo občutljive so bile tudi sorte Elegance, Lucy in Selvik, delno občutljiva pa je bila sorta
Zumba. Kot manj občutljive so se izkazale sorte Fenella, Figaro in Sonata.
Na podlagi ocen posameznih parametrov, so bile v letu 2012 izmed sort v preizkušanju,
najboljše sorte Fenella, Figaro, Sonata in Zumba.
Brdo pri Lukovici, 2010 in 2011
V avgustu leta 2010 smo posadili enkrat rodne italijanske sorte Argentera, Joly, Nora in
Tecla ter standardno sorto Clery. Sadilni material je bil zamrznjen. Jagode smo gojili po
standardni tehnologiji v tunelu. V avgustu 2011 smo posadili živice, vzgojene iz rastlin iz
predhodnega preizkušanja (2010). Posadili smo sorte Argentera, Nora in Tecla. Sort Clery in
Joly nismo posadili. Nadomestili smo ju s sorto Dely. Standardna sorta je bila Elsanta. V
dveletnem nasadu je standardna sorta Clery skoraj povsem pozebla (90 %), sorta Nora 60 %
in Tecla 40 %. Sorti Argentera in Joly nista pozebli. V enoletnem nasadu zimska pozeba ni
povzročila velikega izpada sadik. Spomladanska pozeba je v enoletnem nasadu povzročila
velik izpad pridelka. Podatki o fenoloških opazovanjih, meritve rasti in pridelka ter rezultati
degustacije so prikazani v preglednici 41. Začetek cvetenja je bil pri vseh sortah, ne glede na
to ali so bile sorte zgodnje ali pozne, zelo izenačen, nekaj dni kasneje kot v predhodnem
letu. Prav tako je bil tudi začetek zorenja bolj pozen kot v predhodnem letu. Najbolj zgodaj
sta z zorenjem začeli standardna sorta Elsanta ter sorta Dely, sledile pa so sorte Tecla,
Argentera in Nora. Pridelek vseh sort je bil zaradi spomladanske pozebe nekajkrat nižji od
pridelka v predhodnem letu. Število plodov na grm je bilo izredno nizko in se ni približalo
optimalnemu, ki je približno 40 plodov na grm. Kakovost plodov je bila, ne glede na količino
pridelka, primerljiva s predhodnim letom. Najboljši okus (5) so imeli plodovi sorte Dely, sledili
sta standardna sorta Elsanta in Argentera (4), ter sorti Nora in Tecla z zelo povprečnim
okusom (3). Sorte Dely, Nora in Tecla so višek zorenja dosegle sočasno s standardno sorto
Elsanta, sorta Argentera pa pozneje in sicer v obdobju od začetka do sredine junija (grafikon
2).
49
Preglednica 41: Fenološka opazovanja jagod, rezultati meritev rasti in pridelka ter
degustacija v letu 2012, Brdo pri Lukovici, sajeno 2011
Fenofaza
Sorta
Pridelek
Začetek
cvetenja
(datum)
Začetek
zorenja
(datum)
Masa
na
grm
(g)
Število
plodov
na grm
Povp.
masa
plodu
(g)
Masa
plodu
3. obir.
(g)
Masa
na ha*
(t)
Okus
(1 - 5)
Argentera
28.4
30.5
143,3
9,2
15,6
19,0
7,1
4
Elsanta (s)
28.4
21.5
100,1
7,6
13,2
16,1
5,0
4
Dely
28.4
21.5
69,5
5,5
12,6
20,3
3,5
5
Nora
28.4
30.5
36,6
1,9
19,3
22,0
1,8
3
Tecla
25.4
28.5
23,4
1,8
13,0
18,3
1,2
3
(s) - standardna sorta
* - računano pri gostoti 50.000 sadik/ha
1 – najnižja ocena za proučevano lastnost
5 – najvišja ocena za proučevano lastnost
Grafikon 2: Potek zorenja sort Dely, Nora, Tecla, Argentera in Elsanta v letu 2012 (pridelek
g/grm), Brdo pri Lukovici, sajeno 2011
50
MALINA
Brdo pri Lukovici, 2009
Meseca maja leta 2009 smo posadili dvakrat rodne maline sort Autumn bliss, Himbo top in
Polka. Standardna sorta je Autumn bliss. Posadili smo tkivno vzgojene sadike, uvožene iz
Švice. Nasad je bil posajen na folijo in je bil pokrit s tunelom. Maline smo gojili po tehnologiji
enkratnega obiranja dvakrat rodnih sort (poletno jesenski pridelek).
Oleseneli poganjki dvakrat rodnih malin so bili zaradi tehnologije izkoriščanja poletno
jesenskega pridelka, do tal porezani v fazi mirovanja. Novi poganjki so iz tal začeli izraščati v
sredini marca. V intenzivnosti rasti so bile med sortami do začetka cvetenja velike razlike. V
obdobju rasti je v letu 2012 imela najnižje poganjke sorta Polka, sledila je sorta Autumn bliss,
njej pa sorta Himbo top. V poznejšem obdobju sta standardno sorto Autumn bliss prerasli
obe sorti v preizkušanju. Gostota poganjkov je bila pri vseh sortah približno enaka. Zaradi
prevelike gostote je bilo potrebno poganjke pri vseh sortah redčiti. Sorte so se med seboj
razlikovale tudi v razvoju posameznih fenofaz. Začetek cvetenja je bil pri sortah Polka in
Autumn bliss sočasen, pri sorti Himbo top pa poznejši (preglednica 42). Z obiranjem smo pri
vseh treh sortah začeli 2. julija in zaključili 31. oktobra, ko je bil dan že zelo kratek,
temperature pa izredno nizke. Zaradi različnih začetkov zorenja posameznih sort so se
obiranja med seboj prekrivala (grafikon 3) in s pridelovalnega vidika zelo dobro dopolnjevala.
Višek zorenja sorte Autumn bliss je bil v zadnji tretjini julija in začetku avgusta, sorte Polka v
začetku avgusta in sorte Himbo top konec julija in v začetku oktobra. Ta sorta je imela dva
izrazita vrhunca obiranja. Največji pridelek je tretje leto zapored dosegla standardna sorta
Autumn bliss. Na tekoči meter nasada je bil pridelek 2,8 kg, kar je preračunano 9,3 t na ha.
Pridelek je bil v primerjavi s predhodnim letom manjši za skoraj 15 %. Razlog je verjetno v
spomladanski pozebi, ki je prizadele prve poganjki. Mraz je poškodoval terminalni rastni
vršiček. Rast poganjkov je bila upočasnjena in močno razvejana, kar se je izrazilo v nižjih
poganjkih, večji gostoti grma in v manj kakovostnem pridelku. Do enakih poškodb je prišlo pri
sorti Polka, ki je tudi imela slabši in manj kakovosten pridelek v primerjavi s predhodnim
letom. Pri pozni sorti Himbo top, ki je izraščala nekoliko bolj pozno, je bil pridelek celo večji
kot v predhodnem letu. Skupno smo vse tri sorte obirali 122 dni (38 obiranj). Kakovost plodov
je bila dobra. Povprečna masa vseh plodov je bila nekoliko nižja kot v predhodnem letu.
Najvišjo oceno za okus sta dosegli sorti Polka in Autumn bliss. V prvih obiranjih so bili
plodovi sort Autumn bliss in Polka mnogo večji, pri sorti Himbo top pa manjši. V prvih treh
obiranjih so bile povprečne mase plodov naslednje: Autumn bliss 3,3 g, Himbo top 2,5 g in
Polka kar 4,5 g. Zdravstveno stanje rastlin in plodov je bilo dobro. Jeseni so se na poganjkih
sort Autumn bliss in Himbo top pojavili znaki sušice.
Preglednica 42: Fenološka opazovanja malin in ocena pridelka v letu 2012, Brdo pri Lukovici,
sajeno 2009
Sorta
Autumn
bliss (s)
Himbo
top
Polka
Fenofaze razvoja
Cvetenje
Zorenje
(datum)
Začetek
Konec
(datum)
(datum)
Masa
(g/meter
vrste)
Masa*
(t/ha)
Pridelek
Indeks
pridel.
2012 /
2011
Povp.
masa
plodu
(g)
Okus
ocena
(1-5)
6.6.
2.7.
31.10.
2.829
9,3
85,3
2,5
5
13.6.
5.7.
17.9.
2.623
8,7
106,1
2,7
4
6.6.
9.7.
31.10.
2.473
8,2
96,7
2,8
5
*- preračunani pridelek na hektar ob medvrstni razdalji 3,3 m
(s) – standardna sorta
1 – najnižja ocena za proučevano lastnost
5 – najvišja ocena za proučevano lastnost
51
Grafikon 3: Potek zorenja sort malin Autumn bliss, Himbo top in Polka v letu 2012 (pridelek
g/grm), Brdo pri Lukovici, sajeno 2009
AMERIšKA BOROVNICA
Drenov grič, 2005
Leta 2005 smo v poskusno kolekcijski nasad Kmetijskega inštituta Slovenije na Drenovem
griču (Ljubljansko barje), posadili sorte ameriških borovnic Bluechip, Bluerich, Hardyblue in
Lateblue, v primerjavi s standardno sorto Bluecrop. Po 5 letih rasti in začetni rodnosti smo
ugotovili, da so vse štiri sorte v preizkušanju slabo perspektivne. Presadili smo jih v nov
kolekcijski nasad. Po presajanju so v letu 2012 rastline ponovno imele pridelek. Sorti
Hardyblue in Bluchip sta začeli zoreti sočasno s standardno sorto Bluecrop (27. junija). Pozni
sorti Lateblue in Bluerich sta začeli zoreti 5. julija. Pridelek je bil majhen, plodovi pa zaradi
slabe obloženosti sortno neznačilni.
Drenov grič, 2008 in 2010
V letu 2008 smo v poskusno kolekcijski nasad na Drenovem griču posadili nove sorte
ameriških borovnic Chandler, Draper, Liberty in Ozarkblue, v primerjavi s standardno sorto
Bluecrop. V jeseni 2010 smo v preizkušanje vključili še sorto Aurora. Sadilni material smo
uvozili iz Nemčije.
V letu 2012 je brstenje mladih grmov sort v preizkušanju začelo od 2 do 12 dni bolj zgodaj
kot v predhodnem letu in do 3 tedne bolj zgodaj kot v letu 2010. Med sortami v preizkušanju
so prve zacvetele pozne sorte. Cvetnih brsti teh sort so bili v primerjavi z zgodnejšimi sortami
manj prizadeti zaradi pozebe, zato so se normalno razvijali in zacveteli le en teden za
srednje pozno standardno sorto Bluecrop. Izjema je bila sorta Liberty, ki je začela brsteti bolj
pozno kot v letu 2011, skoraj sočasno kot v letu 2010. Razlog poznega brstenja je bila
zimska pozeba. Na mladih grmih vseh novih sort je zimska pozeba povzročila zelo velike
poškodbe. Posebno so bile prizadete sorte Draper, Lliberty in Ozarkblue. Zaradi nizkih
temperatur so se do tal posušile posamezne veje ali celi grmi. Od starih sort so bile zaradi
zimske pozebe delno poškodovane le sorte Bluetta, Brigitta in Duke. Poškodovane so bile
krajše rodne vejice. Poleg zimske pozebe je veliko škodo povzročila tudi spomladanska
pozeba 9. in 10. aprila, ko so se temperature spustile do - 6,7 °C. V tem obdobju je zgodnja
sorta Bluetta že cvetela, ostale sorte pa so bile v fazi vidnih cvetnih brstov. Listi so bili veliki
52
do 1 cm. Pri sorti Liberty je bilo zaradi pozebe cvetenje zelo neizenačeno (cvetovi so bili v
grozdih v zelo različnih fazah razvoja). V času polnega cvetenja se je izkazalo, da sta zimska
in spomladanska pozeba najbolj prizadeli sorti Ozarkblue in Draper, ki sta zato zacveteli
pozno in zelo neizenačeno. Cvetenje ostalih sort je bilo dobro. Obdobje cvetenja je bilo v
primerjavi s predhodnim letom bolj pozno, približno v enakem obdobju kot v letu 2010. Čas
zorenja vseh sort je bil približno enak kot v predhodnih letih. To nakazuje na dejstvo, da je
bilo leto 2012, razen zimskih pozeb, dokaj normalno in povprečno. Kljub temu, da je v
začetku junija zelo pogosto deževalo, se pričakovane okužbe plodov niso pojavile. Zorenje
vseh sort je bilo normalno. Prva je med sortami v preizkušanju začela zoreti sorta Draper,
nato standardna sorta Bluecrop, sledile pa so sorte Ozarkblue, Chandler in Liberty ter zelo
pozno, sorta Aurora.
Po zunanjih in notranjih lastnostih plodov so se sorte med seboj zelo razlikovale (preglednica
43). Najmanjšo povprečno maso plodu je dosegla sorta Liberty, največjo pa sorta Chandler.
Po okusu sta standardno sorto Bluecrop presegli sorti Liberty in Ozarkblue. Slabše od
standardne sorte so bile ocenjene sorte Aurora, Chandler in Draper, ki pa jih zelo odlikujejo
zunanje lastnosti plodov. Okus izjemno velikih in lepih plodov sorte Chandler je bil v
letošnjem letu povprečen, neskladen. Plodovi so bili premalo sočni in premalo kisli. Sorta
Liberty je bila drobna, vendar dobra, skladna, primerno sočna in sladko kisla. Sorta Draper je
bila lepa, okrogla, zelo blagega okusa, premalo sladka in zelo trdna, skoraj hrustljava.
Plodovi sorte Ozarkblue so bili okrogli, srednje veliki do veliki, bogati s poprhom. Okus je bil
dober, skladen. Sorta Aurora je imela zelo debele, izrazito okroglo sploščene plodove z
močno izraženim poprhom. Okus je bil povprečen. Premalo dozoreli plodovi so bili, v
primerjavi z drugimi sortami, zelo kisli. Plodovi sorte Aurora morajo na grmu zoreti daljše
obdobje kot ostale sorte.
Rast mladih poganjkov sorte Ozarkblue je bila zelo slaba, sort Aurore in Liberty dobra, sorte
Draper pa zelo slaba, saj so bili grmi ponekod preobremenjeni s plodovi.
Preglednica 43: Fenološka opazovanja ameriških borovnic in ocena lastnosti plodov v letu
2012, Drenov grič, sajeno 2008 in 2010
Sorta
Fenofaze
(datum)
Brstenje
Lastnosti plodov
Cvetenje Zorenje
Širina
(mm)
Višina
(mm)
Masa
(g/plod)
Okus
(1 - 5)
Aurora*
30.3.
3.5.
5.8.
18,0
12,7
2,7
3,0
Bluecrop (s)
23.3.
27.4.
1.7.
16,4
11,3
2,0
4,0
Chandler
30.3.
3.5.
10.7.
20,0
13,2
3,4
3,0
Draper
23.3.
10.5.
27.6.
17,2
12,5
2,3
3,5
Liberty
11.4.
3.5.
10.7.
14,9
10,0
1,6
5,0
Ozarkblue
30.3.
17.5.
8.7.
16,7
12,7
2,3
5,0
* sorta posajena leta 2010
1 – najnižja ocena za proučevano lastnost
5 – najvišja ocena za proučevano lastnost
53
VZGOJA NOVIH SORT SADNIH RASTLIN
V preglednici 44 so predstavljene lokacije s številom proučevanih sort in rastlin ter izvajalec
del v okviru vzgoje novih sort oz. tipov pri posameznih sadnih vrstah v letu 2012. Delo na
področju vzgoje novih sort sadnih rastlin trenutno poteka pri orehu, kostanju in oljki.
Preglednica 44 : Delo v okviru vzgoje novih sort / tipov sadnih rastlin v letu 2012
Lokacija
Število
proučevanih
genotipov
Izvajalec
Maribor
36
BF
Počehova / Maribor
225
BF, Frelih-Hlade
Kostanj
Bela Krajina
46
BF
Oljka
Slovenska Istra, Vipavska
dolina, Goriška Brda
118
Poskusni center
za oljkarstvo
Koper
Sadna vrsta
Oreh
OREH
Kolekcijski nasad Maribor - VIII, 1997 - 2008
V nasadu, ki leži na Vrbanskem platoju v Mariboru, spremljamo 36 genotipov oreha, ki so bili
od leta 1990 dalje z metodo množične pozitivne selekcije odbrani iz različnih lokalnih
populacij avtohtonega oreha. Cepljene sadike so bile posajene v letih 1997 – 2008 z
namenom, da bi pridobili primerjalne podatke na skupni lokaciji. Zastopani sta najmanj dve
drevesi vsakega genotipa. Kot standardi so v nasadu posajene sorte Franquette, G-139,
Parisienne in Elit.
Drevesa v opazovanju so se na ekstremne in zelo spremenljive vremenske razmere v
spomladanskih mesecih odzvala z zgodnjim brstenjem. Prav vsi genotipi so odgnali v aprilu.
Pred ali sočasno z zgodnjo standardno sorto, G-139, ki je vzbrstela 11.4., jih je bilo petnajst,
najzgodnejši med njimi (5. aprila) je bil NH 9/10 (preglednica 45). Do konca druge dekade
aprila je odgnalo 22 genotipov. Zadnje, med 26. in 28. aprilom so bile tri standardne sorte,
Elit, Franquette in Parisienne. Tudi listje je večina preizkušanih dreves odvrgla prej kot
standarne sorte. Prvi (2. oktobra) je bil TE 9/13, zadnji (1. novembra) pa G-120-17.
Zabeležili smo slab razvoj moških socvetij. Kar 12 genotipov je bilo brez njih, kar kaže na
slabo diferenciacijo v zgodnjem poletju preteklega leta, ko so se izmenjevala obdobja
ekstremno vročih in hladnih obdobij z zelo variabilnimi padavinami. Pri petih genotipih so
moška socvetja v letu 2012 pozebla zaradi poznega marčevskega mraza pri – 3,8 oC. Kar je
cvetelo, je bilo skromno (ocene 1,5 pri NH 2/9 do 7,0 pri Jarc), podobno kot standarda Elit in
Parisienne ter mlajša drevesa sorte Franquette (ocena 3,0). Prizadeti so bili tudi ženski
cvetovi oz. mešani brsti, iz katerih se ženski cvetovi razvijejo. Kar pri 14 genotipih so
terminalni rodni brsti, ki so običajno za nekaj dni zgodnejši od stranskih, pozebli. Popolnoma
brez ženskih cvetov so ostali samo genotipi TE 8/15, T 4/7 in T 7/6, drugi pa so cveteli manj
kot pretekla leta, in to predvsem iz lateralnih brstov. Samo pri genotipu Jarc smo obilnost
cvetenja ocenili z oceno 8,0, tako kot pri standardni sorti G-139. Cvetenje je potekalo v maju,
razen pri Jarc, kjer so moška socvetja prašila že konec aprila. V večini primerov je bilo
cvetenje dihogamno. Ugotovili smo tudi določeno stopnjo homogamije, pri genotipu Osrečje
je bila celo 100 %.
54
Po pridelku nobeden od proučevanih genotipov ni presegel standardne sorte G-139 (9,2
kg/drevo). Več kot drugi standard, Franquette, so rodila štiri leta mlajša drevesa genotipov
Pukšič in Jarc, pa tudi genotip PH 31/3 je imel večji pridelek od primerljivih dreves standarda
Franquette. V primerjavi s preteklim letom je bil pridelek od 62 do 100 % manjši, kjer je prišlo
do pozebe. Pri rodnih drevesih pa se je najmanj (za 8 %) zmanjšal pri NH 2/1. Genotipi
Osrečje, NH 13/8, Pukšič, Jarc, PH 24/4 pa so rodili celo več kot preteklo leto, kar kaže
njihovo manjšo občutljivost za nestanovitne vremenske razmere pred cvetenjem.
Rast dreves je bila najpogosteje v dobri korelaciji s pridelkom. Najšibkeje je rasel genotip
Pukšič (ocena 3,0), ki je pognal zelo kratke mladike. Pri drevesih brez ali z minimalnim
pridelkom, ki so razvili preko 50 cm dolge enoletne poganjke, smo prirast ocenili z ocenami
od 6,0 do 8,0. Daljše mladike so kljub dobremu pridelku razvili genotipi Osrečje, PH 31/3, T
17/13, podobno kot mlada drevesa standardne sorte Elit. Glede na obseg debla lahko kot
zelo bujne opredelimo genotipe NH 5/8, NH 9/10, NH 13/8, PH 24/4, TE 6/18, T 7/6 in EP-13.
Po habitusu izstopata genotipa Č 2/1 in T 17/20, pri katerih veje izraščajo pod ostrejšimi koti
in so redkeje obraščene kot pri večini drugih.
Zdravstveno stanje dreves sta zmerno ogrožali orehova rjava pegavost, ki je glivičnega
izvora (Gnomonia leptostyla) in bakterijska orehova črna pegavost, katero povzroča bakterija
Xanthomonas arboricola pv. juglandis. Glivično obolenje je nekoliko bolj (ocena 6,0)
prizadelo liste genotipov NH 2/9, PH 26& in standardne sorte Parisienne, bakterijska okužba
pa plodove genotipa Osrečje (ocena 4,0) in standarda Parisienne (ocena 3,0). Katastrofalno
škodo pa je povzročila orehova muha. Zaradi nje je pri genotipih Č 2/1, Č 2/6, NH 2/9, NH
12/6 in NH 9/10 počrnelo preko 90 % orehov (ocena 8,5 – 9,0). Najmanj napadeni, vendar še
vedno 50-odstotno, so bili orehi genotipov TE 6/18 in PH 24/4 (ocena 5,0 – 5,5), standardna
sorta Franquette ter genotipi TE 7/6, PH 26/6, T 15/12, T 16/7, PH 31/3 so imeli približno dve
tretjini črnih orehov, preostali pa med 70 in 90 %. Opazili smo tudi, da je pri starejših
drevesih, kjer se muha zadržuje že več let, napadenost močnejša kot na mlajših drevesih, ne
glede na genotip.
Pomološko analizo smo opravili pri 23 preselekcioniranih genotipih in vseh štirih standardnih
sortah (preglednica 46). Plodovi v luščini so bili povečini lažji kot preteklo leto zaradi suhega
in vročega poletja. Tehtali so od 7,5 g (TE 9/13) do G-120-17 (19,3 g). Šest genotipov je
imelo težje plodove od najtežjega standarda, sorte Parisienne in samo pri dveh so bili lažji od
najlažjega standarda, sorte Elit. Jedrca so tehtala od 2,7 g (TE 9/13) do 8,6 (G-120-17),
izplen jedrc pa je bil od 27,7 % (T 8/7) do 55,6 % (EP-8). V primerjavi s preteklim letom se je
najbolj (za 16 %) zmanjšal pri genotipu T 8/7. V redkih primerih se je tudi povečal, največ (za
8 %) pri plodovih genotipa TE 6/18. Površina luščine je bila samo pri genotipih T 15/12 in G120-17 nekoliko razbrazdana (ocena 6,0 in 6,5), pri ostalih pa skoraj gladka do gladka
(ocene 7-8). Plodovi genotipa NH 5/3 so imeli tanjšo luščino (0,9 mm) od vseh drugih
preizkušanih gnotipov in tudi od vseh standardov, najdebelejšo luščino pa smo izmerili pri
NH 13/8. Obe polovički luščine sta bili dobro spojeni po šivu v vseh primerih razen pri
plodovih genotipov T 15/12 in TE 7/6. Po ločljivosti jedrca noben gnotip ni prekašal
standardne sorte Franquette, ki je imel tudi svetlejša jedrca od vseh genotipov, pa tudi od
drugih dveh standardov. Z nekoliko temnejšimi jedrci sta izstopala genotipa NH 2/9 in NH 2/1
(ocena 6,5), še posebej pa G-139-32, ki ima plodove z rdečim jedrcem.
55
56
Franquette(s) **
G-139 (s) **
Č 2/6 ***
Č 6/7 ***
NH 2/9 ***
NH 5/3 ***
NH 12/6 ***
NH 2/1 ***
Č 5/3 ***
NH 5/8 ***
NH 9/10 •
Č 6/4 •
Osrečje •
Č 2/1 ••
NH 13/8 ••
MA 2/1 ••
Pukšič ••
Jarc (I/7) •••
PH 24/4 ♦
PH 26/6 ♦
PH 31/3 ♦
TE 7/6 ♦
TE 10/16 ♦
TE 6/18 ♦
TE 8/15 ♦
Sorta oz. tip
27. 4.
11. 4.
10. 4.
8. 4.
12. 4.
11. 4.
17. 4.
12. 4.
11. 4.
8. 4.
5. 4.
11. 4.
12. 4.
12. 4.
12. 4.
7. 4.
14. 4.
13. 4.
16. 4.
14. 4.
16. 4.
11. 4.
12. 4.
12. 4.
9. 4.
začetek
30. 10.
30. 10.
29. 10.
26. 10.
26. 10.
27. 10.
30. 10.
30. 10.
27. 10.
30. 10.
28. 10.
30. 10.
26. 10.
27. 10.
29. 10.
26. 10.
26. 10.
26. 10.
24. 10.
18. 10.
19. 10.
28. 10.
30. 10.
30. 10.
30. 10.
konec
Rastna doba
(datum)
2. 5.
2. 5.
/
/
2. 5.
2. 5.
1. 5.
2. 5.
/
5. 5.
/
4. 5.
/
4. 5.
/
P
27. 4.
2. 5.
2. 5.
4. 5.
5. 5.
P
P
/
datum
6,0
7,0
1,0
1,0
1,5
2,0
1,0
1,5
2,0
1,0
1,5
1,0
2,5
1,0
2,5
1,0
1,0
7,0
3,3
3,7
4,3
1,2
1,0
1,0
1,0
ocena
14. 5.
1. 5.
8. 5.
6. 5.
4. 5.
4. 5.
10. 5.
5. 5.
4. 5.
4. 5.
8. 5.
13. 5.
4. 5.
4. 5.
9. 5.
5. 5.
6. 5.
2. 5.
5. 5.
3. 5.
5. 5.
12. 5.
9. 5.
6. 5.
/
datum
7,0
8,0
2,5P
3,0 P
4,0
3,0 P
5,0 P
4,5
3,0
2,0 P
2,5 P
2,5 P
4,0 P
4,0 P
2,5 P
2,0 P
7,0
8,0
2,7
3,0
4,3
2,7
3,0
3,0
1,0 P
ocena
Vrh cvetenja
moški cvet
ženski cvet
4,5
7,0
4,0
3,0
4,0
2,0
7,0
8,0
2,0
3,0
5,0
4,0
5,0
2,0
4,0
4,0
8,0
7,0
2,0
3,0
3,0
2,0
2,0
3,0
1,0
Rodnost
ocena
(cm)
4493
9210
/
/
/
/
1200
3920
60
1010
/
/
3275
/
945
/
6285
5180
75
160
611
30
205
15
/
Pridelek
(g/drevo)
5,5
5,5
4,0
5,0
5,0
4,0
6,0
7,0
4,0
6,0
6,0
5,0
7,0
4,0
5,0
6,0
3,0
5,0
7,0
5,0
8,0
6,0
6,0
8,0
6,0
Prirast
ocena
(1 - 9)
99,3
109,5
78,5
82,0
68,5
71,5
77,0
83,8
71,5
104,5
86,8
63,5
59,8
57,0
492,5
70,3
50,5
48,0
54,3
46,3
48,3
42,8
39,5
56,0
39,8
7,0
8,0
8,0
8,0
8,0
8,0
8,0
8,0
8,0
8,0
8,0
8,0
8,0
6,0
8,0
7,0
7,0
8,0
7,0
7,0
8,0
7,0
7,0
8,0
8,0
Obseg Habitus
debla ocena
(cm)
(1 - 9)
7,5
7,0
8,0
7,0
6,0
7,0
8,0
7,0
7,0
8,0
7,0
7,0
8,0
7,0
7,0
7,0
7,0
8,0
7,0
6,0
8,0
7,0
7,0
7,0
7,0
8,0
8,0
8,0
7,0
8,0
7,0
8,0
8,0
7,0
7,0
7,0
8,0
8,0
7,0
8,0
8,0
8,0
8,0
8,0
7,0
8,0
8,0
8,0
8,0
/
7,0
7,0
8,0
7,0
7,0
7,0
7,0
7,0
7,0
7,0
7,0
8,0
4,0
7,0
7,0
8,0
7,0
8,0
7,0
6,0
7,0
7,0
7,0
6,0
/
8,0
8,0
8,0
8,0
8,0
8,0
8,0
8,0
8,0
8,0
7,0
8,0
8,0
8,0
8,0
8,0
8,0
8,0
8,0
8,0
8,0
8,0
8,0
8,0
8,0
Zdravstveno stanje (1 - 9)
Gnomonia l.
Xanth. a. ju.
list
plod
plod pog.
Preglednica 45: Preizkušanje orehov, preselekcioniranih iz avtohtonih populacij, leto 2012, kolekcijski nasad MB-VIII, sajeno 1995 - 2008
10. 4.
28. 4.
14. 4.
15. 4.
11. 4.
10. 4.
17. 4.
16. 4.
14. 4.
10. 4.
28. 4.
16. 4.
15. 4.
15. 4.
15. 4.
26. 4.
začetek
5. 10.
29. 10.
29. 10.
28. 10.
29. 10.
27. 10.
28. 10.
29. 10.
16. 10.
28. 10.
2. 11.
29. 10.
29. 10.
1. 11.
26. 10.
31. 10.
konec
Rastna doba
(datum)
6. 5.
2. 5.
2. 5.
/
1. 5.
/
5. 5.
4. 5.
/
8. 5.
5. 5.
P
P
4. 5.
9. 5.
/
1,0
3,0
2,5
1,5
1,0
1,7
1,0
3,0
2,0
1,0
3,0
3,0
1,0
1,0
4,5
3,0
moški cvet
datum ocena
14. 5.
15. 5.
4. 5.
6. 5.
6. 5.
8. 5.
/
2. 5.
6. 5.
/
23. 5.
10. 5.
7. 5.
16. 5.
6. 5.
17. 5.
3,0
3,0
3,5
3,0
4,0
1,3
1,0 P
5,0
2,0
1,0 P
7,0
4,5
1,5
3,0
1,5
4,0
ženski cvet
datum
ocena
Vrh cvetenja
1,0
5,0
3,0
4,0
8,0
1,0
2,0
3,0
3,0
3,0
3,0
2,0
2,0
1,0
2,0
3,0
Rodnost
ocena
(cm)
5
530
110
305
/
/
10
/
/
365
5
/
5
50
100
Pridelek
(g/drevo)
6,0
6,0
8,0
7,0
7,0
6,0
8,0
8,0
6,0
8,0
4,0
8,0
8,0
8,0
6,0
8,0
Prirast
ocena
(1 - 9)
46,5
48,3
36,8
36,0
37,5
38,3
39,3
45,3
44,0
48,8
37,5
23,5
26,3
18,5
21,5
26,0
Obseg
debla
(cm)
7,0
7,0
8,0
7,0
8,0
6,0
7,0
8,0
8,0
8,0
8,0
6,0
6,0
4,0
5,0
4,0
Habitus
ocena
(1 - 9)
7,0
8,0
7,0
7,0
8,0
7,0
7,0
8,0
8,0
8,0
6,0
8,0
8,0
8,0
8,0
7,0
/
8,0
7,0
7,0
8,0
7,0
/
8,0
7,0
7,0
7,0
/
/
/
7,0
8,0
Gnomonia l.
list
plod
/
7,0
7,0
8,0
7,0
7,0
/
7,0
7,0
7,0
7,0
/
/
/
7,0
7,0
57
8,0
8,0
8,0
8,0
8,0
8,0
8,0
8,0
8,0
8,0
3,0
8,0
8,0
8,0
8,0
8,0
Xanth. a. ju.
plod
pog.
Zdravstveno stanje (1 - 9)
Legenda: (s) - standard, ** - sajeno 1995, *** - sajeno 1997, • - sajeno 1998, •• - sajeno 1999, ••• - sajeno 2001, ♦ - sajeno 2004; ♦♦ - sajeno 2005; ◊
- sajeno 2008.
/ ni podatka
P – pozeba moških socvetij
xP – pozeba terminalnih brstov z ženskimi cvetovi
1 – najnižja ocena za opazovano lastnost,
9 – najvišja ocena za opazovano lastnost.
TE 9/13 ♦
Franquette (s) ♦
T 15/1 ♦♦
T 15/12 ♦♦
T17/13 ♦♦
T17/20 ♦♦
T 4/7 ♦♦
T 8/7 ♦♦
T 16/7 ♦♦
T 7/6 ♦♦
Parisienne (s) ♦♦
EP-8 ◊ (APO 8)
EP-13 ◊
G-120-17 ◊
G-139-32 ◊
Elit (s) ◊
Sorta oz. tip
Preglednica 45 (nadaljevanje): Preizkušanje orehov, preselekcioniranih iz avtohtonih populacij, leto 2012, kolekcijski nasad MB-VIII, sajeno 1994 –
2008
32,0
32,4
34,0
31,0
33,4
30,0
33,2
32,3
35,8
36,8
34,0
43,8
36,7
33,0
34,5
33,6
32,2
44,7
29,6
34,8
41,6
Č 6/7 ***
NH 2/9 ***
NH 5/3 ***
NH 12/6 ***
NH 2/1 ***
Č 5/3 ***
Osrečje •
NH 13/8 ••
Pukšič ••
Jarc (I/7) •••
PH 24/4 ♦
PH 26/6 ♦
PH 31/3 ♦
TE 7/6 ♦
TE 6/18 ♦
TE 9/13 ♦
Franquette (s) ♦
58
30,8
35,9
G-139 (s) **
32,5
27,8
27,8
32,9
30,2
28,4
32,0
29,0
28,4
29,6
27,8
29,4
31,4
33,1
42,6
Franquette(s) **
Širina
ploda
(mm)
Višina
ploda
(mm)
Sorta oz. tip
32,3
29,0
8,2
36,7
30,4
28,3
33,6
31,0
33,2
36,9
30,4
31,5
29,4
28,1
30,4
27,4
31,2
31,7
32,3
Debelina
ploda
(mm)
11,5
7,5
7,9
12,2
9,3
8,7
13,2
10,1
11,5
17,1
10,6
10,2
10,9
9,7
8,5
8,1
10,2
10,6
11,7
Masa
ploda
(g)
4,6
2,7
3,9
4,8
3,9
4,0
4,8
4,6
5,3
5,8
4,4
5,1
4,8
4,5
3,7
3,3
5,1
4,4
4,6
Masa
jedrca
(g)
43,10
36,00
49,37
39,34
41,94
45,98
36,36
45,54
46,09
33,92
41,51
50,00
44,04
46,39
43,53
40,74
50,00
41,51
39,32
Izplen
jedrca
(%)
7,0
8,0
7,0
8,0
7,0
8,0
7,0
8,0
8,0
7,0
8,0
8,0
8,0
7,0
8,0
7,0
7,0
8,0
7,0
Površina
luščine
(1-9)
1,3
1,3
1,8
1,2
1,4
1,3
1,9
1,3
1,2
1,8
1,3
1,0
1,7
1,4
0,9
1,6
1,4
1,3
1,3
Debelina
luščine
(mm)
7,5
8,0
8,0
6,0
7,0
7,0
8,0
7,0
7,0
8,0
8,0
7,0
8,0
8,0
7,0
8,0
7,0
7,5
7,0
Spojenost
luščine na
šivu (1-9)
8,5
8,0
7,0
9,0
8,0
8,0
7,0
7,0
8,0
8,0
8,0
7,0
8,0
8,0
7,0
7,0
8,0
8,0
8,0
Ločljivost
jedrca
(1-9)
8,0
7,0
7,0
7,0
7,5
7,0
7,5
7,0
7,5
7,5
7,0
7,5
6,5
7,5
7,5
6,5
7,0
7,5
8,0
Barva kože
jedrca
(1-9)
Preglednica 46: Pomološke lastnosti v nasadu preselekcioniranih genotipov oreha v letu 2012, kolekcijski nasad MB-VIII, sajeno 1995 - 2008
46,8
42,4
40,6
44,7
36,7
33,7
45,7
32,6
31,9
T 15/12 ♦♦
T17/13 ♦♦
T 8/7 ♦♦
T 7/6 ♦♦
Parisienne (s) ♦♦
EP-8 ◊ (APO 8)
G-120-17 ◊
G-139-32 ◊
Elit (s) ◊
26,9
27,3
38,9
31,8
32,8
32,9
32,9
30,5
37,7
Širina
ploda
(mm)
29,6
26,8
39,5
33,1
36,0
36,7
35,2
31,9
37,4
Debelina
ploda
(mm)
8,0
8,3
19,3
11,5
12,1
12,2
11,9
10,9
16,2
Masa
ploda
(g)
3,1
3,6
8,6
6,4
5,2
4,8
3,3
3,4
4,9
Masa
jedrca
(g)
38,75
43,4
44,6
55,65
42,98
39,34
27,73
31,19
30,25
Izplen
jedrca
(%)
8,0
8,0
6,5
8,0
7,5
8,0
7,0
7,0
6,0
Površina
luščine
(1-9)
1,3
1,3
1,3
1,2
1,3
1,2
1,6
1,7
1,4
Debelina
luščine
(mm)
8,0
7,5
7,0
7,5
7,5
6,0
7,0
7,0
5,5
Spojenost
luščine na
šivu (1-9)
8,0
8,0
8,0
8,0
8,0
9,0
8,0
8,0
9,0
Ločljivost
jedrca
(1-9)
7,5
RDEČ
7,0
7,5
8,0
7,0
7,0
7,5
7,5
Barva kože
jedrca
(1-9)
59
Legenda: (s) - standard, ** - sajeno 1995, *** - sajeno 1997, • - sajeno 1998, ••- sajeno 1999, •••- sajeno 2001, ♦ - sajeno 2004; ♦♦ - sajeno 2005; ◊ sajeno 2008.
1 – najnižja ocena za opazovano lastnost,
9 – najvišja ocena za opazovano lastnost
Višina
ploda
(mm)
Sorta oz. tip
Preglednica 46 (nadaljevanje): Pomološke lastnosti v nasadu preselekcioniranih genotipov oreha v letu 2012, kolekcijski nasad MB-VIII, sajeno 1995
- 2008
Počehova / Maribor
V zasebnem, približno 30 let starem nasadu sejancev oreha neznanega izvora, smo v letu
2012 evidentirali drevesa, pri katerih je prišlo do pozebe terminalnih brstov. Pri 225 drevesih,
ki so se normalno razvijala, pa smo v letu 2012 zabeležili čas brstenja. 8. maja sta bila dva
genotipa še v mirovanju, 24 jih je bilo v fenofazi Df-Df2, ko so iz terminalnih brstov pogledali
mali rdečkasti lističi, pri 99 so bili listi pri osnovi toletne mladike že zeleni, na vrhu pa še
rdečkasti (fenofaza DF2-Ef). 83 genotipov je bilo zgodnjih in so imeli 8. maja vidne velike in
še rdeče prave liste (fenofaza Ff1-Ff3), pri štirinajstih, ki so bili najbolj zgodnji, pa so bili listi
na mladiki veliki in zeleni (fenofaza Gf) in so imeli nekateri že tudi vidne ženske cvetove.
Zanimivih je predvsem 24 poznih genotipov in dva, ki ob koncu prve dekade maja sploh še
nista odgnala.
Pri 63 genotipih smo opravili pomološko analizo, ki je pokazala veliko variabilnost med
genotipi v večini proučevanih lastnosti. Po obliki so od okroglastih do valjasto-okroglih,
jajčastih, eliptičnih, narobe-jajčastih. Celi orehi v luščini so težki od 6,8 g (7R7) do 19,2 g
(5R5), jedrca pa od 2,3 g (5R3) do 5,9 g (4R1). Izplen jedrc se nahaja v intervalu 23,4 % do
50,4 %. Luščina je debela od 0,6 mm (7R2) do 2 mm (5R5), na površini je razbrazdana in
hrapava (ocena 5,5; genotipa 3R2 in 4R3) do skoraj gladka (ocena 8). Noben genotip nima
plodov s popolnoma gladko luščino. Pri dvajsetih genotipih je luščina srednje, a še
zadovoljivo spojena na šivu, pri 24 je luščina čvrsto spojena na šivu, pri devetnajstih pa zelo
čvrsto. Trije genotipi imajo zelo težko ločljivo jedrce in je tudi delež celih polovičk po luščenju
majhen, pri enajstih je ločljivost jedrc od luščin srednja, v nobenem primeru pa ni zelo lahka.
Genotip 7R5 ima zelo temno rjava jedrca, pri šestintridesetih so srednje rumenkasta do
svetlo rjava, pri petindvajsetih so svetlo rjava in samo pri enem (7R1) je jedrce zelo svetlo
rjavo.
V preglednici 47 navajamo rezultate meritev triintridesetih genotipov, ki so imeli ali plodove z
maso ploda ≥ 11 g in izplenom jedrca ≥ 50 % (♦) ali plodove z maso ≥ 10 g, ne glede na
izplen jedrca (●) ali plodove z masa ploda ≥ 10 g in izplenom jedrca ≥ 40 % (*). V prvi skupini
je en sam genotip, ki je zanimiv po velikosti celega ploda in izplenu jedrca, ima pa slabše
lastnosti luščine (rahlo razbrazdana, razmeroma debela) ter rumenkasta jedrca, ki se srednje
dobro ločijo od luščine. Največje in najtežje orehe s povprečno maso 19,2 g je imel genotip z
oznako 5R5. Kljub velikosti pa za nadaljnje spremljanje ni zanimiv, saj je tipični predstavnik
t.i. laških orehov, ki so sicer atraktivno veliki, imajo pa razbrazdano in debelo luščino ter
majhen izplen jedrca (preglednica 47).
Zaradi specifičnih vremenskih razmer v letu 2012, ki so slabo vplivale na razvoj plodov, bo
treba pomološka opazovanja še vsaj dvakrat ponoviti, da bomo dobili verodostojne
povprečne podatke, vključili pa bomo še druge genotipe, ki doslej še niso bili zajeti v analizo.
60
Preglednica 47: Pomološke lastnosti 33 orehov v nasadu Počehova/Maribor v letu 2012
Sadilno
mesto
Masa
ploda
(g)
Masa Izplen Površina Debelina Spojenost
jedrca jedrca luščine
luščine luščine na
(g)
(%)
(1/9)
(mm)
šivu
(1/9)
5,9
50,4
6,5
1,4
7,0
4R1♦
11,7
8R6*
9,1
4,2
46,2
7,0
1,2
4R6*
9,7
4,2
43,3
6,5
1R1*
9,3
4,0
43,0
4R5*
9,1
3,9
2R6*
9,5
2R9*
Ločljivost
jedrca
(1/9)
6,5
Barva
kože
jedrca
(1/9)
6,0
8,0
8,0
7,0
1,4
7,0
7,5
7,0
6,5
1,0
5,0
7,5
7,0
42,9
7,0
1,3
7,0
7,5
6,5
4,0
42,1
6,0
1,1
6,5
8,0
7,0
9,5
4,0
42,1
6,5
1,3
6,5
7,5
6,5
6R5*
9,5
4,0
42,1
8,0
1,2
7,5
8,0
6,0
7R8●
10,1
4,2
41,6
8,0
1,2
8,0
7,5
6,5
7R5●
10,6
4,4
41,5
7,0
1,3
8,0
7,0
2,0
9R2*
9,0
3,7
41,1
8,0
1,7
8,0
7,5
7,0
6R9*
9,5
3,9
41,1
7,0
1,3
8,0
7,5
6,0
7R1*
9,5
3,9
41,1
7,0
1,3
8,0
8,0
8,0
7R9*
9,5
3,9
41,1
7,0
1,3
8,0
8,0
7,0
2R4*
9,3
3,8
40,9
8,0
1,3
6,0
8,0
7,0
1R2*
9,8
4,0
40,8
6,5
1,3
5,5
7,0
6,5
3R5*
9,8
4,0
40,8
6,0
1,3
6,5
8,0
6,0
3R3*
9,5
3,8
40,0
7,0
1,2
6,5
8,0
7,0
5R2●
12,8
5,1
39,8
7,0
1,6
7,0
8,0
7,0
2R2●
10,8
4,1
38
8,0
1,3
6,0
7,0
6,5
2R3●
11,7
4,3
36,8
6,5
1,9
6,0
7,0
6,5
4R8●
10,2
3,7
36,3
8,0
1,8
7,0
6,5
6,0
5R4●
10,5
3,8
36,2
7,0
1,4
7,0
7,5
6,0
3R7●
10,7
3,8
35,5
8,0
1,4
6,5
6,0
6,0
8R3●
11,1
4,4
39,6
6,5
0,9
8,0
8,0
7,0
3R8●
11,6
4,5
38,8
6,5
1,7
6,5
7,5
7,0
7R8●
10,0
3,8
38,0
7,0
1,3
8,0
7,5
6,0
8R2●
12,6
4,7
37,3
6,5
1,4
8,0
7,5
7,0
2R1●
10,5
3,8
36,2
7,5
1,4
6,0
7,0
7,0
8R5●
10,2
3,6
35,3
8,0
1,6
8,0
6,0
6,5
4R3●
12,0
2,9
24,2
5,5
1,7
7,0
3,0
6,0
5R5●
19,2
4,5
23,4
5,0
2
7,0
8,0
6,0
5R6●
10,1
3,0
29,7
7,0
1,5
7,0
6,5
6,5
♦ - masa ploda ≥ 11 g, izplen jedrca ≥> 50 %
● - masa ploda ≥ 10 g, ne glede na izplen jedrca
* - masa ploda ≥ 10 g, izplen jedrca ≥ 40 %
61
KOSTANJ
Bela Krajina
V Beli Krajini smo na lokacijah Suhor in Hrast opazovali 46 rodnih dreves domačega
kostanja, ki so zrasla iz semen. Drevesa so zdrava, brez vidnih znakov kostanjevega raka
(Cryphonectria parasitica). Rast je bila v letu 2012 šibka, pridelek pa zelo skromen, pa tudi
slabši po kakovosti kot pretekla leta. Neugodni vpliv suše, vročine in posameznih vmesnih
hladnih obdobij se je odrazil predvsem v slabšem cvetenju in oploditvi in še posebej v
slabem razvoju plodov v ježicah. Kjer so bili v ježici po trije plodovi, sta bila dva ponavadi
nerazvita, tretji pa je bil težji in večji kot preteklo leto. Sicer je bila povprečna masa za 0,5 do
3 g manjša kot leta 2011. Plodovi vključenih genotipov so tehtali od 6 g (S-19) do 11,6 g (S77). Barva lupine je bila od rjave (ocena 2, genotipa S-17 in S-19) do črno-rjave (ocena 5,
gnotipa S-20 in S-77). Vsi plodovi razen S-222 so imeli rahle vzdolžne priže na lupini. Po
obliki so bili široko-ovalni do transverzalno-eliptični. Episperm oz. pokožica jedra se sploh ni
zajedala v jedro ali pa je bila stopnja zajedanja največ 5 od 9. Pogosteje kot običajno se je
pojavila tudi poliembrionija. V preglednici 48 navajamo rezultate pomološke analize za 8
genotipov, ki so imeli minimalno 9,5 g težke plodove.
Preglednica 48: Pomološke lastnosti 8 kostanjev iz populacij v Beli Krajini, leto 2012
Selek.
številka
Dimenzije ploda (mm)
Masa
ploda
(g)
Število
plodov
v 1 kg
Barva Prižavost
ploda perikarpa
(1 - 5)
(1 / 2)
Oblika
PeneEmbriploda
tracija
onija
(1 - 5) episperma (1 / 2)
(1 - 9)
višina
širina
debelina
S-12
30,2
31,2
18,5
10,3
96,8
3
2
2
2
2
S-35
29,3
31,8
17,0
9,5
104,9
3
2
4
2
2
S-222
29,1
33,0
19,3
10,4
96,6
4
1
2
5
2
S-248
30,2
31,2
18,5
10,3
96,8
3
2
2
2
2
S-490
27,8
32,5
19,9
10,5
95,1
4
2
2
1
1
S-77
27,9
32,4
20,2
11,6
86,4
5
2
4
3
1
B-78
29,0
31,6
18,7
9,8
102,5
4
2
4
3
1
A-79
28,8
32,9
17,7
10,2
97,9
4
2
4
5
1
62
OLJKA
Slovenska Istra, Vipavska dolina, Goriška Brda
Na celotnem območju Slovenske Istre smo jeseni 1998 začeli z odbiranjem sort in tipov oljk.
Kasneje smo v opazovanja vključili tudi sorte in tipe oljk v Vipavski dolini in Goriških Brdih. V
letih, ki so sledila, smo odbrali in opisali več različnih sort in tipov oljk, označili kraj
posameznega drevesa in fotografirali drevo ter plodove na drevesu. Prav tako smo
fotografirali tudi liste in socvetja ter obrane plodove. V letu 2012 smo izmerili socvetja,
prešteli število cvetov v socvetju in opisali socvetja (69) ter izvedli meritve listov (20) plodov
in koščic (29). Stehtali smo posamezne plodove in koščice ter izračunali razmerje med
obema. Rastline, liste, plodove in koščice smo opisali po sistemu UPOV in RESGEN.
V opazovanja je tako vključenih skupno več kot 130 rastlin (od 1998 dalje, brez kolekcije
Purissima). Posamezne rastline smo ločili v tri različne skupine:
•
•
•
sorte, ki smo jih uspeli določiti (vsaka sorta je zastopana z eno rastlino)
rastline iste sorte na različnih lokacijah, ki smo jih uspeli določiti
rastline, ki jih nismo uspeli določiti kot sorto oziroma kot njen tip.
Izvajanja vseh potrebnih meritev in opisovanj bomo za vsako sorto oziroma tip delali vsaj 3
leta, saj zunanje razmere v veliki meri vplivajo na posamezne lastnosti.
Od leta 2000 dalje smo dali večji poudarek sorti Istrska belica, zato smo v opazovanja
vključili še dodatnih 33 dreves te sorte na različnih lokacijah. Med pridelovalci se namreč
velikokrat omenjajo razlike znotraj te sorte, zato smo želeli ugotoviti ali res obstajajo razlike
med različnimi tipi sorte Istrska belica. V 2001 smo ugotovili, da so razlike med opazovanimi
belicami minimalne. Ravno zaradi majhnih razlik tako znotraj sorte Istrska belica in znotraj
nekaterih drugih sort bi bilo nujno potrebno razjasniti tako genetske razlike kot tudi razlike
med oljem med posameznimi tipi, v kolikor razlike so. Tako kot v letu 2011 smo tudi v letu
2012 opravili nekatera opazovanja tudi v nasadu.
Tako kot pri kolekcijskih nasadih smo tudi pri nekaterih drugih sortah določali težo in trdoto
plodov, indeks zrelosti ter dobit olja v oljarni. V preglednici 49 so podani rezultati za
posamezne sorte in tipe na različnih lokacijah. Med opazovanimi vzorci so velike razlike v
debelini ploda. Trije vzorci so imeli plodove težje od 4 g (NN Da 1/16 A in B, NN Da m3/24,
po drugi strani pa je bilo v opazovanju kar nekaj vzorcev oljk, ki imajo plodove lažje od 2 g (8
vzorcev od 27). Za večino sort je za doseganje primerne oljevitosti in kakovosti priporočljivo
obiranje pri indeksu obarvanosti 3,5, vendar je bilo že v številnih študijah ugotovljeno, da to
ne velja za vse sorte. Tudi v naših meritvah se je pokazalo, da je oljevitost vezana predvsem
na sorto, kajti med opazovanimi vzorci imamo nekatere z visokim indeksom zrelosti in nizko
dobitjo olja (NN Črnica Zdr: 4,71 – 7,32 %), druge pa z nizkim indeksom zrelosti in visoko
dobitjo (NN Da m1/18: 1,85 – 20,13 %). Najvišjo dobit olja je imel že omenjeni vzorec NN Da
m1/18, najnižjo pa vzorec NN BAR - 1 (9,15 %).
63
Preglednica 49: Datum obiranja in predelave, trdota in masa plodov, indeks obarvanja ter
dobit olja v laboratorijski oljarni za sorte oz. tipe oljk iz različnih lokacij v
Slovenski Istri, Vipavski dolini in Goriških Brdih v letu 2012
Lokacija
Datum
Sorta / Tip
Obiranja
Predelave
Trdota
2
(g/mm )
Masa
ploda
(g)
Indeks
obarvanja
Dobit
olja
(%)
Komuna
Milok, Krog
05.11.12
06.11.12
97
2,28
2,88
10,2
Komuna
Milok, Krog
22.11.12
23.11.12
107
1,81
2,51
12,6
Maurino
Baredi
30.09.12
03.10.12
96
1,63
3,04
12,1
Maurino
Baredi
15.10.12
16.10.12
96
2,28
4,45
12,6
Mišnica
Milok, Sveti Peter
05.11.12
06.11.12
119
1,23
2,96
15,5
Mišnica
Milok, Sveti Peter
22.11.12
23.11.12
116
1,14
3,32
17,0
NN BAR - 1
Brda, Barbana
26.10.12
29.10.12
133
2,53
3,39
9,2
NN Črnica spodaj E.P.
Brda
26.10.12
29.10.12
117
3,73
4,59
10,0
NN Črnica Zdravko
Brda
26.10.12
29.10.12
112
2,36
4,71
7,3
NN Črnica zgoraj E.P.
Brda
26.10.12
29.10.12
117
3,38
4,44
12,8
NN Da 1/12
Strunjan
13.11.12
14.11.12
171
1,56
3,49
16,5
NN Da 1/14
Strunjan
13.11.12
14.11.12
149
1,74
2,82
15,9
NN Da 1/16 (m?) A
Strunjan
13.11.12
14.11.12
112
4,04
4,68
9,3
NN Da 1/16 (m?) B
Strunjan
13.11.12
14.11.12
121
4,75
3,25
14,1
NN Da m 1/10
Strunjan
13.11.12
14.11.12
126
2,90
2,71
9,7
NN Da m 1/14
Strunjan
13.11.12
14.11.12
102
1,72
2,77
18,9
NN Da m 1/18
Strunjan
13.11.12
14.11.12
123
1,80
1,85
20,1
NN Da m 1/20
Strunjan
13.11.12
14.11.12
122
1,35
2,67
14,3
NN Da m 1/22
Strunjan
13.11.12
14.11.12
124
1,49
1,17
12,1
NN Da m 3/18
Strunjan
13.11.12
14.11.12
104
3,13
2,99
13,4
NN Da m 3/20
Strunjan
13.11.12
14.11.12
95
3,71
3,25
9,7
NN Da m 3/22
Strunjan
13.11.12
14.11.12
106
4,01
3,66
13,5
NN Da m 3/24
Strunjan
13.11.12
14.11.12
101
3,39
3,09
13,0
NN Drobnica Zdravko
26.10.12
29.10.12
103
2,80
4,45
13,6
26.10.12
29.10.12
110
2,88
3,87
9,5
NN PRE - 1
Brda
Brda, Gornje
Cerovo
Vipavska, Preserje
26.10.12
29.10.12
134
2,66
1,45
15,9
NN VAR - 2
Kromberk, Belica?
26.10.12
29.10.12
167
2,45
1,33
16,0
NN GCE - 2
MI (maturity index) = indeks zrelosti (stopnja zrelosti povprečnega vzorca 100 plodov):
0 - zelena povrhnjica,
1 - rumeno-zelena povrhnjica,
2 - manj kot polovica povrhnjice obarvana,
3 - več kot polovica povrhnjice obarvana,
4 - cela povrhnjica obarvana,
5 - povrhnjica obarvana, meso obarvano do polovice,
6 - povrhnjica obarvana, meso več kot polovica,
7 - meso obarvano do koščice.
64
OPISI SORT SADNIH RASTLIN, ZA KATERE SE JE PREIZKUŠANJE
ZAKLJUČILO V LETU 2012
Jablana
(začetek preizkušanja 2005, zaključek 2012)
Dalinbel* Antares®
Sorta Dalinbel je na škrlup odporna sorta francoskega porekla. Žlahtnitelja sta INRA in
ELARIS. Starševski par sorte Dalinbel sta sorta Elstar ter nosilec odpornosti na škrlup s
selekcijsko oznako X 3191. Tržno ime sorte je Antares. Plod je okroglasto ploščate oblike ter
srednje velikosti (75 – 80 mm). Rožnato rdeča krovna barva pokriva okoli 50 % površine
ploda. Na plodu so dobro vidne bele lenticele. Čas zorenja je dober teden pred Zlatim
delišesom. Okusa je nekoliko kiselkastega, vendar zelo prijetnega. Skladišči se dobro in v
navadni hladilnici zdrži 4 – 5 mesecev.
Rubinstep* Pirouette®
Sorta Rubinstep je bila vzgojena na raziskovalno žlahtniteljskem inštitutu za sadjarstvo,
Holovousy, Češka. Njen starševski par sta sorti Clivia in Rubin. Gre za tki. robustno sorto, ki
je visoko tolerantna na jablanov škrlup ter na pepelasto plesen. Plod je nekoliko ploščate
oblike, atraktivnega oranžno rdečega obarvanja ter zelo prijetnega, harmoničnega okusa.
Poleg čvrstega in hrustljavega mesa plod odlikuje visoka vsebnost sladkorja ter kislin. V
naših pridelovalnih razmerah je čas obiranja sorte Rubinstep konec avgusta. Skladiščna
sposobnost je srednje dobra. Tržno ime sorte je Pirouette. V plodovih sorte Rubinstep si
tradicionalnost in modernost podajati roki. Glede zunanjega izgleda so plodovi dokaj
tradicionalni, glede optimalnega okusa pa zelo moderni.
Civni* Rubens®
Sorta Civni je bila vzgojena leta 1985 kot križanec sorte Gala s sorto Elstar. Žlahtnitelj sorte
je CIV (Consorzio italiano vivaisti) iz Ferrare, Italija. Tip rasti drevesa je podoben sorti Elstar.
Nagnjenost k izmenični rodnosti je precejšnja. Plod je rumeno rdečega obarvanja in je glede
tega podoben sorti Elstar. Oblika ploda je podolgovato kopasta ter spominja na sorto Gala.
Plodovi sorte Civni so bolj čvrsti in hrustljavi kot plodovi sorte Elstar ter bolj okusni v
primerjavi s plodovi sorte Gala. Prevladuje harmoničen, sladko kisel okus. Čas zorenja je 17
dni pred sorto Zlati delišes, kar v razmerah osrednje Slovenije pomeni čas zorenja v zadnjih
dneh avgusta oz. prve dni v septembru. V času skladiščenja plodovi dokaj hitro izgubijo
trdoto. Trženje sorte poteka pod imenom Rubens.
Baigent* Brookfield Gala®
Baigent je eden od številnih različkov osnovne sorte Gala. Odbran je bil s strani g.
Brookfielda v Novi Zelandiji. Gre za naravno mutacijo klona Tenroy, ki je v svetu poznan pod
imenom Royal Gala. Pri različku Baigent rdeča krovna barva pokriva več kot 85 % površine
ploda. Proge (priže) so zelo izrazite in dobro vidne. Izmed progasto obarvanih različkov Gale
je Baigent med vodilnimi kloni glede razširjenosti v svetu. Prisotnost regresije barve, ki je
posledica nestabilnosti klona, smo v manjši meri zaznali tudi na naših opazovanih drevesih
(fotografija v slikovni prilogi).
Mariri Red* Aporo® Eve®
Gre za različek sorte Braeburn, ki je bil odkrit leta 1990 s strani g. Easton Davida v njegovem
nasadu v Nelsonu (Nova Zelandija). Plodovi klona Mariri Red so praktično v celoti obarvani,
obarvanje pa je izrazito temno rdeče. Oblika plodov se ne razlikuje od izhodiščnega
Braeburna ter je podaljšano stožčasta ter rahlo asimetrična. Meso je zelo čvrsto ter sladko
65
aromatičnega, rahlo kiselkastega okusa. Optimalni čas obiranja klona Mariri Red je teden dni
za sorto Braeburn. Skladiščne lastnosti so zelo dobre. Na trgu se sorta Mariri Red pojavlja z
dvema tržnima imenoma, to sta Aporo in Eve.
Red Delcorf Eversdijk®
Red Delcorf Eversdijk je eden od različkov sorte Delcorf, ki je bolj poznana pod tržnim
imenom Delbarestivale. Druga poznana različka sta še Red Delcorf ter Celeste. Red Delcorf
Eversdijk je bil odkrit v nasadu sorte Delcorf leta 1992 na Nizozemskem s strani g. N.
Eversdijka. V primerjavi z izhodiščnim Delcorfom so plodovi Red Delcorf Eversdijk-a
obarvani v večjem deležu površine ploda, prav tako je tudi intenziteta rdečega obarvanja
večja. Del krovne barve je prižasto razporejen. Čas obiranja različka Red Delcorf Eversdijk je
približno enak osnovnemu Delcorf-u, se pravi v naših razmerah pridelovanja okrog 10.
avgusta.
Heisei Fuji* Beni Shogun®
Heisei Fuji je zgodaj zoreči različek sorte Fuji. Odkrit je bil s strani R. Yahagi-ja v njegovem
sadovnjaku, Yamagata, Japonska, leta 1984. Na različku sorte Fuji, imenovanem Yataka, je
namreč opazil, da so se nekateri plodovi drugače, predvsem pa v celoti obarvali. Krovna
barva je bila v glavnem prelito razporejena. To se je zgodilo v času, ko so drugi plodovi šele
pričeli z obarvanjem. Različek Heisei Fuji je na trgu precej bolj poznan pod tržnim imenom
Beni Shogun. V primerjavi s standardnim Fuji-jem zori skoraj tri tedne prej, kar v naših
razmerah pridelovanja pomeni v času med 15. – 20. septembrom (čas zorenja Zlatega
delišesa).
Fuji Rubinfuji®
Fuji Rubinfuji je še eden od številnih klonov sorte Fuji. Njegova selekcijska oznaka je ROFM
811. Gre za različek, katerega plodovi so prižasto (progasto) obarvani po celotni površini
ploda. Dobro obarvanost plodov dobimo tudi v pridelovalnih razmerah, ki niso najbolj ugodne
za razvoj barve plodov. Rubinasto rdeča barva plodov različka Rubinfuji se značilno razlikuje
od standardnega Fuji-ja, pri katerem je v obarvanju prisoten tudi rahlo vijoličasti odtenek.
Notranje lastnosti ploda so najmanj enake standardnemu Fuji-ju, v primerjavi z njim in
nekaterimi drugimi različki Fuji-ja je pri plodovih bolj izražena njihva hrustljavost.
Bellida*
Sorta Bellida je nizozemskega porekla, križanec dveh znanih sort, Idareda in Elstarja. Plod je
okroglo sploščene oblike ter rdečega obarvanja, katero pokriva 50 – 75 % površine ploda.
Površina ploda je izrazito gladka (podobno kot pri sorti Idared). Čas zorenja sorte Bellida je
teden dni pred Zlatim delišesom. Je precej sladkega okusa, ki je primerljiv s sorto Gala. V
primerjavi z njo so plodovi Bellide bolj čvrsti in sočni. Nagnjenost sorte Bellida k izmenični
rodnosti je precejšnja, zato je za reden vsakoletni pridelek potrebno razbremenjevanje
drevesa.
Elise* Roblos®
Sinonim za sorto Elise je Red Delight, njeno tržno ime je Roblos. Sorta je bila vzgojena na
Nizozemskem (CPRO), na trgu se je pojavila leta 1990. Sorta Elise je križanec Koksove
oranžne renete z nizozemsko sorto Septer. Slednja je križanec Jonatan x Zlati delišes.
Plodovi sorte Elise so nekoliko stožčaste oblike ter skoraj v celoti prekriti s temno rdečim
obarvanjem. Nagnjenost sorte k izmenični rodnosti je relativno majhna. Zanimiva lastnost
sorte Elise je, da jo uvrščamo med hipoalergene sorte. Z drugimi besedami to pomeni, da jo,
ob določenih omejitvah, lahko uživajo tudi ljudje, ki jim jabolka sicer povzročajo alergije. Čas
zorenja sorte Elise je v času zorenja sorte Zlati delišes. Okus plodov je zelo dober, skladen.
66
Caudle* Cameo® Camela®
Sorta Caudle je naključni sejanec. Odkrita je bila leta 1980 v sadovnjaku Darrel Caudle,
Dryden, v zvezni državi Washington, ZDA. Gre za prosto oprašitev sorte Rdeči delišes,
vendar glede na rezultate genetskih raziskav obstaja velika verjetnost, da je bila opraševalna
sorta Zlati delišes. Rast drevesa je zelo močna. Tudi listi so veliki, podobno kot pri sorti
Jonagold. Plodovi so veliki in imajo številne bele lenticele, ki so različnih velikosti. Pecelj je
tanek in precej dolg. Oblika ploda je zvonasta in spominja na Rdeči delišes. Obarvanost je
živo rdeča do temno rdeča. Priporoča se dvakratno obiranje plodov. Okus plodov je
uravnoteženo sladek. Čas zorenja sorte Caudle je 15 dni za sorto Zlati delišes. Sorta Caudle
se trži pod imenom Cameo. Izjema je Italija, kjer so zaradi zasedenosti imena morali
uporabiti drugo ime, to je Camela.
(začetek preizkušanja 2006, zaključek 2012)
Ametyst*
Sorta Ametyst je križanec dveh poletnih sort, to sta sorti Vista bella in sorta Nela. Po slednji
je sorta Ametyst podedovala odpornost na jablanov škrlup. Vzgojena je bila na poskusni
postaji za žlahtnenje v Střízovicah na Češkem. Plodovi so ob zrelosti zeleno rumeni ter delno
vijoličasto obarvani. Sorta zori v zadnjih dneh julija oz. v prvih dneh avgusta, kar pomeni
približno 45 dni pred sorto Zlati delišes. Običajno je potrebno podbiranje zrelih plodov.
Potreba sorte po redčenju je velika, sicer plodovi ne dosegajo tržne vrednosti. Plodovi so
sočni in kiselkastega okusa. Skladiščna sposobnost te poletne sorte je slaba, tako da
shranjevanje plodov za daljši čas ne pride v poštev.
Sirius*
Sorta Sirius je križanec sorte Zlati delišes s sorto Topaz in je odporna na škrlup. Vzgojena je
bila na poskusni postaji za žlahtnenje v Střízovicah na Češkem. Gre za triploidno in bujno
rastočo sorto. Plodovi so ob zrelosti zelenorumeni ter precej veliki. Na plodovih je pogosto
prisotna rahla rjavost. Vsebnost kisline in sladkorja je precejšnja, kar daje plodovom polnost
okusa. Čas obiranja je nekaj dni pred Zlatim delišesom. V času skladiščenja plodovi dokaj
hitro izgubijo trdoto.
UEB 32642* Opal®
Sorta z oznako UEB 32642 je bila še nedavno tega znana pod sortnim imenom Opal. Po
novem je njeno sortno ime postalo blagovna znamka (tržno ime), tako da je sorta na nivoju
EU zavarovana pod že omenjeno oznako. Gre za križanca sorte Zlati delišes s sorto Topaz
in je odporna na škrlup. Vzgojena je bila na poskusni postaji za žlahtnenje v Střízovicah na
Češkem. Glede bujnosti rasti je sorta Opal srednje močna, po habitusu rasti pa široko
rastoča. Občutljivost na pepelasto plesen je majhna. Plod je srednje velikosti in okroglo
kopaste oblike. Barva ploda je zelenorumena, na sončni strani lahko plodovi dobijo oranžno
krovno barvo. Rjavost je prisotna predvsem v peceljni jamici. Plod je kislo sladkega do
sladkega okusa in zelo aromatičen. Sorta zori v času Zlatega delišesa, pri nas to pomeni
med 15. in 20. septembrom. Užitna zrelost nastopi novembra. Opal se zelo dobro skladišči,
prav takšna je tudi njegova izskladiščna sposobnost.
Orion*
Sorta Orion je križanec sorte Zlati delišes s sorto Otava in je odporna na škrlup. Vzgojena je
bila na poskusni postaji za žlahtnenje v Střízovicah na Češkem. Sorta Orion je triploid in
bujne rasti. Plod je ob zrelosti zeleno rumen ter na sončni strani rahlo rdečkasto obarvan. Je
zelo sočen, sladko kisel ter z izrazito aromo. Čas zorenja sorte Orion je v sredini septembra,
sočasno s sorto Zlati delišes. Skladišna sposobnost plodov je srednje dobra.
67
Luna*
Sorta Luna je križanec sorte Zlati delišes s sorto Topaz in je odporna na škrlup. Vzgojena je
bila na poskusni postaji za žlahtnenje v Střízovicah na Češkem. Plodovi sorte Luna so
rumeno obarvani, izrazito okrogle oblike in praktično brez rjavosti. Meso je zelo aromatično in
sladko kislega okusa. Zori približno 10 dni za sorto Zlati delišes. Skladišči se zelo dobro, v
navadni hladilnici plodovi zdržijo do aprila. Sorta Luna se skupaj s sortami Opal, Luna in
Orion trži pod enotno blagovno znamko imenovano Golden Sunshineline®.
Jagoda
(začetek preizkušanja 2009, zaključek 2012)
Elegance*
Enkrat rodna angleška sorta Elegance (East Malling Research) je križanec EM823 ×
EM1033. V pridelavi je od leta 2009. Rast je bujna, izraščanje živic pa zelo bujno. Cvetovi so
majhni, pod listi. Plodovi so srednje veliki do veliki, izenačeni, okroglo stožčaste oblike,
srednje intenzivno rdeči, svetleči, trdni, srednje dišeči. Notranjost plodu je svetlo rdeča. Okus
je srednji. Začetek zorenja je srednje pozen, en teden za sorto Elsanta. Pridelek je zelo velik.
Občutljiva je na pepelasto plesen.
Fenella*
Enkrat rodna angleška sorta Fenella (East Malling Research) je križanec Lucy × EM972. V
pridelavi je od leta 2009. Rast in izraščanje živic sta bujna. Rast je nizka in gosta. Cvetovi so
pod listi. Plodovi so srednje veliki do veliki, stožčasto srčasti, izenačeni po obliki, srednje
intenzivno rdeči, trdni. Notranjost plodu je svetlo rdeča. Okus je srednje dober. Čaša je zelo
velika in prilegajoča. Začetek zorenja je srednje pozen, en teden za sorto Elsanta. Pridelek je
velik. Odporna je na uvelost in gnilobo rizomov jagod ter srednje občutljiva na pepelasto
plesen. Zelo je odporna na dež.
Figaro*
Sorta Figaro je enkrat rodna nizozemska sorta (Fresh Forward - prej Plant Research
International). Eden od staršev je sorta Elsanta. Rast je bujna. Listi so zelo veliki. Plodovi so
zelo izenačeni, srednje veliki, izdolženo stožčasti, svetlo oranžno rdeči, svetleči, trdni in
obstojni. Plodovi ne potemnijo. V deževnih obdobjih plodovi niso tako okusni kot pri sorti
Elsanta. Delež nepravilnih plodov je manjši kot pri Elsanti. Notranjost plodu je bela, pod
povrhnjico pa rdeča. Je izredno topna, skladna, zelo dobrega okusa. Čaša je srednje velika
in prilegajoča. Plod je primerljiv s sorto Darselect. Obiranje je časovno raztegnjeno, saj
plodovi zorijo počasneje. To je prednost v vročih poletjih. Začetek zorenja je srednje pozen
do pozen. Pridelek je srednje velik, nekoliko nižji kot pri sorti Elsanta. Bujna rast grma
plodove zaščiti pred pozebo in sončnimi ožigi. Rastlina je tolerantna na pepelasto plesen,
občutljiva na gnilobo rizomov jagod in uvelost jagod ter neznatno občutljiva na sivo plesen.
Sorta Figaro je primerna za pridelovanje v naših rastnih razmerah.
Lucy*
Sorta Lucy je enkrat rodna angleška sorta (East Malling Research), v pridelavi je od leta
2009. Rast je izredno bujna. Izraščanje živic je srednje. Cvetovi so v nivoju listov. Plodovi so
na začetku zelo veliki, nato pa majhni do srednji. Prvi plodovi so nepravilnih oblik, nato pa so
stožčasti do okroglo srčasti, svetleče živo rdeče obarvani, trdni. Notranjost plodu je bela, pod
povrhnjico pa rdeča. Je topna, skladna, dobrega in blagega okusa. Čaša je majhna in
prilegajoča. Začetek zorenja je srednje pozen do pozen, en teden za sorto Elsanta. Je zelo
rodna. Odporna je na gnilobo rizomov jagod, srednje občutljiva na uvelost jagod in zelo
68
občutljiva na pepelasto plesen. Plodovi so odporni na dež. Lucy je primerna za pridelovanje v
naših rastnih razmerah.
Sonata*
Sorta Sonata je enkrat rodna nizozemska sorta (Fresh Forward - prej Plant Research
International). Je križanka sort Elsanta in Polka. V pridelavi je od leta 2007. Je srednje bujne,
odprte rasti, pokončna, s številnimi poganjki. Plodovi so veliki, zelo izenačeni, okroglo
stožčasti, rdeči do intenzivno rdeči, svetleči, trdni, zelo lepi. Delež nepravilno oblikovanih
plodov je približno tak kot pri sorti Elsanta. Plodovi so aromatični, sočni, okusni. Notranjost
plodu je enotno rdeče obarvana. Čaša je majhna in prilegajoča. Je alternativa sorti Elsanta.
Tudi po skladiščenju je dobra in ne potemni. Začetek zorenja je srednje zgoden, 3 dni za
Elsanto. Pridelek je visok. Delno je občutljiva na pepelasto plesen in na jagodno oglato listno
pegavost. Občutljiva je na uvelost jagod in bolezni korenin. Sonata je zelo primerna za
pridelovanje v naših rastnih razmerah.
Zumba
Sorta Zumba je enkrat rodna nizozemska sorta (Fresh Forward - prej Plant Research
International). Primerna je za severna področja Nemčije in Skandinavije, saj potrebuje veliko
nizkih temperatur in je zelo tolerantna na mraz. Rast je srednje bujna, listi so zelo temni.
Cveti zelo dolgo, zato je tudi obiranje dolgo. Prvi plodovi so izdolženo stožčasti in veliki,
potem pa izrazito manjši in okroglo stožčasti, zelo lepi. So svetleči, živo rdeči in ne postanejo
temni. Če je vroče, postanejo plodovi bolj mehki. Okus je skladen, zelo dober. Notranjost
plodu je živo rdeča. Čaša je majhna in prilegajoča. Začetek zorenja je zgoden, nekaj dni za
sorto Clery in sočasno s sorto Honeoye. Pridelek je dober, višji kot pri sorti Clery. Je delno
občutljiva na bolezni korenin in pepelasto plesen. Sorta je zelo primerna za pridelovanje v
naših rastnih razmerah.
Selvik
Sorta Selvik izvira iz Poljske (Research Institute of Pomology and Floriculture, Skierniewice).
V pridelavi je od leta 2005. Je nizke do srednje visoke rasti, cvetovi so srednje veliki,
nekoliko pod listi. Plodovi so srednje veliki do veliki, izenačeni po velikosti, izrazito stožčaste
oblike, svetle do temno opečnate barve (neizenačeni v obarvanosti). Okusu je srednje dober,
z izrazito malo kisline. Notranjost plodu je svetlo rdeča. Čaša je srednje velika. Začetek
zorenja je srednje pozen do pozen. Rodnost je srednja. Na bolezni je malo občutljiva.
*…………Zavarovanje sorte kot avtorskega dela na nivoju EU. Pri tem gre za zavarovanje
pravic žlahtnitelja ali njegovega zastopnika, ki s tem pridobi izključno pravico do
razmnoževanja sorte.
®………..Blagovna znamka oz. tržno ime sorte. Pod tem imenom je narejen marketinški
pristop in razpoznavnost sorte.
69
SLIKOVNA PRILOGA
Češka sorta Rubinstep s tržnim imenom Pirouette ima plodove prikupnega živo rdečega
obarvanja. Gre za tki. robustno sorto, ki je na večino bolezni visoko tolerantna.
(foto: B. Godec)
Klon sorte Gala z imenom Baigent se trži pod imenom Brookfield Gala. Nestabilnost klona se
odraža skozi regresijo barve ter prisotnostjo himernih plodov. Nekateri izmed takšnih plodov
so na zgornji fotografiji dobro vidni. (foto: B. Godec)
70
Plodovi različka sorte Fuji z imenom Heisei Fuji so prelito oranžno rdeče obarvani. Čas
zorenja je približno 3 tedne pred standardnim Fujijem. Tržno ime tega različka je Beni
Shogun. (foto: B. Godec)
Rubinfuji je progasto obarvan različek sorte Fuji. Zanj je značilno rubinasto rdeče obarvanje
plodov, ki je prisotno po celotni površini ploda. (foto: B. Godec)
71
Plodovi sorte Bellida (Idared x Elstar) so okroglo ploščate oblike ter precej sladkega okusa.
(foto: B. Godec)
Sorta Elise je križanec nizozemske sorte Septer (Jonatan x Zlati delišes) z angleško sorto
Koksova oranžna reneta. Plodovi so harmoničnega sladko kislega okusa.
(foto: B. Godec)
72
Enkrat rodna angleška sorta Elegance zori srednje pozno in je zelo dobro rodna.
(foto: D. Koron)
Enkrat rodna sorta Zumba je nizozemskega izvora. Začetek zorenja je zgoden, nekaj dni za
sorto Clery. (foto: D. Koron)
73