1. 2. 3. 4. 5. Naštejte pet lastnosti projekta. Kaj pomeni kratica WBS? Opišite lastnosti projekta: CILJNO USMERJEN, ENKRATEN, VODLJIV. Katere omejitve se pojavljajo pri načrtovanju projekta. Naštejte vsaj štiri. Zapišite poljuben dolgoročni cilj ter mu dodajte še srednjeročnega in kratkoročnega, ki sta potrebna za dosego dolgoročnega. 6. Definirajte razliko med namenskim in objektnim ciljem projekta. 7. Kaj je značilno za deterministične in kaj za stohastične projekte? 8. Razlika med enkratnimi in multi projekti? 9. Kakšno je zaporedje faz izvajanja projekta? 10. Kaj je značilno za fazo KONCIPIRANJE pri poteku projekta? 11. Kaj je značilno za fazo DEFINIRANJA pri poteku projekta? 12. Kaj je značilno za fazo IZVAJANJE pri poteku projekta? 13. Kaj pomeni LANSIRANJE PROJEKTA? 14. V kateri fazi projekta nam je v pomoč LOGIČNI OKVIR? 15. Kaj pomeni kratica LFA na področju načrtovanja in spremljanja projektov. 16. Naštejte glavne štiri sklope projektne dokumentacije. 17. Pojasnite trikotnik med aktivnostjo, stroškom, trajanjem in virom. 18. Naštejte najobičajnejše skupine virov, ki jih srečujemo pri načrtovanju projektov. 19. Naštejte pet podatkov, ki jih lahko določimo aktivnosti. 20. Kaj pomeni trojno terminsko planiranje? 21. V MS Project-u srečujemo mnogo strokovnih angleških izrazov. Dodajte slovenski prevod in pomen naslednjim angleškim izrazom: tasks, resources, costs, critical path, duration, float, lag, milestone, predecessor, successor. 22. Naštejte tri prednosti mrežnega planiranja. 23. V katerem času in za katere namene so se najprej razvile metode mrežnega planiranja? 24. Kakšna razlika je med metodama mrežnega planiranja CPM in PERT. 25. Zapišite značilnosti CPM in PERT metode mrežnega planiranja. 26. Opišite najpogostejšo kombinacijo deterministične in stohastične metode mrežnega planiranja. 27. Zapišite dva primera determinističnega projekta, ter dva primera stohastičnega projektra. 28. Kaj je značilno za dogodek? 29. Kaj je značilno za aktivnost (dejavnost)? 30. Kaj pomeni izraz NAVIDEZNA DEJAVNOST? 31. Zapišite primer aktivnosti, ki nima dodeljenega vira in stroškov, vendar traja določen čas. 32. Kako je definirana KRITIČNA pot projekta? Ali je v projektnem planu lahko le ena pot kritična? 33. Narišite aktivnostni mrežni plan za dani primer. Ugotovite najzgodnejše začetke in konce aktivnosti ter najkasnejše začetke in konce aktivnosti. Izračunajte pomičnost posameznih aktivnosti. Določite kritično pot projekta! 34. Opišite značilnosti dogodkovne mreže. 35. Opišite značilnosti aktivnostne mreže. 36. Koliko aktivnosti lahko poteka med dvema zaporednima dogodkoma? 37. Zapišite vseh pet faz mrežnega planiranja po vrsti, kot si sledijo. 38. Skicirajte prikaz dogodka in dejavnosti, vse potrebne oznake ter ustrezne enačbe za izračun časov, ter zračnosti. 39. Skicirajte položaj skupne, proste in varnostne rezerve med dogodkoma. 40. Ali je vmesno skladiščenje znotraj tehnološkega procesa tudi aktivnost oziroma dejavnost? 41. V čem so bistvene prednosti planiranja projektov s pomočjo programskih orodij, kot so MS Project, Super Project,.. 42. Kako krajšamo trajanje projekta? 43. Kakšna je razlika med normalno in maksimalno razpoložljivostjo virov? 44. V kakšni odvisnosti so običajno stroški glede na krajšanje/podaljševanje aktivnosti? 45. Kaj je značilno za organizacijo (elementi organizacije)? 46. V čem se razlikujeta funkcijska in čista projektna organizacija? 47. Kdaj je primerno uporabiti AD HOC projektno organizacijo? 48. V katerem primeru uporabljamo DINAMIČNE MREŽE in kaj je zanje značilno? 49. Katera projektna organizacijska struktura je trenutno najpogostejša v večini slovenskih podjetij? 50. V čem se razlikujeta matrična projektna in čista projektna organizacija? 51. Katere so glavne tri ravni projektne organizacijske strukture? 52. Katere so prednosti projektnih pisarn in kdaj jih formiramo? 53. Katere so naloge projektne pisarne? 54. Naštejte in na kratko pojasnite oblike nesistematiziranega vodenja. 55. S pomočjo skice in opisa pojasnite situacijski model vodenja? 56. Kdaj se odločimo za v zadovoljstvo usmerjeno vodenje? 57. S pomočjo vsaj petih primerjalnih ugotovitev predstavite razliko med SKUPINSKO USMERJENIM VODENJEM in TIMSKO USMERJENIM VODENJEM. 58. Naštejte štiri značilnosti uspešnega projektnega tima. 59. V kateri smeri se bo v prihodnje razvijal projektni management? 60. Kaj je metodika konstruiranja? Tri pomičnosti: 61. SKUPNA POMIČNOST (TF – Total Float) Skupna pomičnost je časovni interval, za katerega je možno opazovano dejavnost premakniti, če sosednje dejavnosti to dopuščajo. (npr. lahko pred montažo premaknemo, dodelavo če to dopušča čas in delo da niso že vsi stroji in naprave zasedeni oz. da še obstaja kakšen drug termin). 62. SVOBODNA (PROSTA) POMIČNOST (FF – Free Float). Prosta pomičnost je časovni interval, za katerega je mogoče premakniti rok začetka neke dejavnosti, ne da bi bili ogroženi roki začetkov drugih dejavnosti. (je uporabna izključno za končno dejavnosti; oz. eno posamezno dejavnost) 63. POGOJNA POMIČNOST (IF – Interfering Float) • je razlika skupne in proste pomičnosti. Pogojna pomičnost je časovni interval, za katerega je možno premakniti rok zaključka dejavnosti pod pogojem, da se dejavnost, s katero se stika v končnem dogodku, časovno premakne proti temu dogodku.