1. No category

*
# " $% &
+% , ! $"
!-
% '
$"
!
"
( ) % &
! '
"
%$
&
.
1 % "
&
/////////////////////////////
%0
& $('
(
2
%0 3
1 % "
% & !
(
2
&
6
# &&
#
/////////////
.( ! !$ & ( &$
$"
2 "
2 & ('
" #
# &&
#
$
////////////////////
(
2
" #
$
"% '
$
" #
# &&
(
////////////////////
%0 4 5
%0 5
2
Prvi šolski dan v šolskem letu 2012/13 je bil ponedeljek 3. september. Kot smo na rtovali,
smo ga v naši šoli izvedli kot tehniški dan, z naslovom Po itniška popotovanja. Vstop v
novo šolsko leto je bil tako malo poseben, povezan pa je bil tudi z našim projektom
Comenius, v katerem se na poseben na in ukvarjamo tudi s popotovanji. Oddelki v
bolnišnicah ta dan sicer niso bili polno zasedeni, a na onkološkem oddelku so v novo šolsko
leto vstopili kar trije prvošolci. Na ta dan se torej nismo spoznavali le z novimi šolskimi
knjigami in zvezki, z novimi šolskimi predmeti, ki jih bomo obiskovali v tem šolskem letu, pa
tudi ne le s spoznavanjem na ina dela v naši, bolnišni ni šoli, pa pa smo tudi in predvsem
ustvarjali – prevozna sredstva, in sicer taka, ki bi nas lahko popeljala po resni nem pa tudi
po domišljijskem svetu. Nastale so prav imenitne stvaritve. Kar poglejte.
Ponosna u enka Kaja s svojo stvaritvijo
Pravi pravcati vla ilec
Posre ena prevozna sredstva je ustvaril tudi devetošolec Filip.
3
V prvem šolskem tednu nas je v bolnišni ni šoli akal še en poseben dan – športni dan.
Izbirali smo lahko kar med tremi dejavnostmi, in sicer med štafetnimi igrami, igrami z žogo
ter igrami na ploš i. Kar na dveh oddelkih, in sicer na oddelku Službe za otroško psihiatrijo
ter na otroškem oddelku URI So a, so športni dan lahko preživeli na prostem. Hura!!!! To se
namre ne dogaja prav pogosto. Na URI So i so se na svojem igriš u razveselili pravega
pravcatega novega prilagojenega trampolina, ki bo tudi v bodo e prinašal otrokom in
mladostnikom na rehabilitaciji veliko prijetnih razgibanih uric. Na igriš u Pediatri ne klinike
pa so se ob igrah z žogo spoznavali u enci in u enke oddelka Službe za otroško psihiatrijo.
A tudi na vseh ostalih oddelkih je bilo na športni dan utiti radostno in prešerno razpoloženje,
eprav so igre potekale v bolnišnici sami. Še enkrat se je pokazalo, da so tudi med
bolnišni nimi zidovi gibalne dejavnosti pri otrocih in mladostnikih še kako zaželene in
priljubljene. Tudi osebje in obiskovalci se jim z veseljem in navdušenjem pridružijo.
Na nekaterih oddelkih so se šolarji in šolarke osredoto ili na raznovrstne igre na ploš i, za
katere smo ugotovili, da že skoraj izumirajo. Šah že še, a lovek ne jezi se, dama, mlin, kaj je
že to? Zato so bile te in še druge namizne igre za marsikaterega šolarja pravo pravcato
majceno odkritje. Zelo prijetno odkritje.
Seveda pa se je potrebno pri teh in tudi vseh drugih športnih igrah nau iti in znati po akati, se
nau iti držati pravil, se nau iti in znati astno zgubljati, pa tudi astno zmagovati.
Tudi zato je bil naš športni dan koristen.
Raznolikost in razgibanost športnega dne v bolnišni ni šoli
Poseben dan je bila sobota 15. 09. 2012. Ob dnevu bolezni imunskih pomanjkljivosti so se
v avli Pediatri ne klinike zbrali zaposleni z oddelka Službe za alergologijo, revmatologijo in
klini no imunologijo, otroci in mladostniki, ki se zdravijo na tem oddelku, njihovi starši, lani
ter podporniki Društva za pomo otrokom z imunskimi pomanjkljivostmi, pa seveda tudi naša
u iteljica Metoda Leban Derviševi , ki na oddelku izvaja ter koordinira u no-vzgojno delo.
Cilj dneva je bil ozaveš anje javnosti o boleznih primarnih imunskih pomanjkljivostih.
Bilo je toliko obiskovalcev, da so brez težav objeli Pediatri no kliniko. Medtem ko so starši
prisluhnili strokovnim predavanjem, so otroci z u iteljico Metodo ter vzgojiteljico Lidijo v
ustvarjalni delavnici izdelovali imun ke. Ti predstavljajo zdrave celice, ki so odporne na
4
viruse in bakterije. Sladkanje s pala inkami in prijetno druženje nam bo ostalo v lepem
spominu. Oglejte si na fotografijah, kako »luštno« smo se imeli.
Sladkanje s pala inkami tudi pomaga imunskemu sistemu. Objemi pa tudi, še posebej e
objamemo kar vso Pediatri no kliniko.
Kot v ostalih šolah so tudi v bolnišni ni šoli septembrski šolski dnevi iz dneva v dan postajali
vse bolj resni - vse bolj smo za eli nabirati novo znanje. V deželi se je kon alo tudi pravo
poletje, vreme je postalo prelepo jesensko, torej je nastopil res pravšnji as za nabiranje znanja.
Za eli so se tudi že prvi sestanki z mati nimi šolami u encev, v tretjem septembrskem tednu
je bilo teh sestankov že vse polno.
U itelji in u iteljice v bolnišni ni šoli smo se že od prvega šolskega dne lotili tudi oživljanja
naše šolske spletne strani, ki naj bi jo s sprotnimi novicami ves as posodabljali. Upajmo, da
nam za etnega hotenja in volje ne bo zmanjkalo, kajti našo stran vsak dan, po odzivih sode ,
obiš e kar precej ljudi.
Sicer pa so se u itelji in u iteljice na novo šolsko leto skupaj pripravljali od 27. avgusta, tudi
skupaj s kolegi in kolegicami na OŠ Ledina. Posebej nekaj šolskih aktivov se je tesno
strokovno povezalo; tako u iteljice prve triade skupaj pripravljajo projekt Ledinski metulj.
Uvodni delovni teden je minil mirno, nekaj vznemirjenja je prineslo sestavljanje urnika na
oddelku Službe za otroško psihiatrijo; na zahtevo oddelka je bilo namre potrebno ve ji del
pouka na predmetni stopnji prestaviti v popoldanski as.
V nadaljevanju pa se je vznemirjenje le še stopnjevalo.
V za etku meseca septembra nas je namre neljubo presenetilo povsem odklonilno mnenje
MIZKŠ (Ministrstvo za izobraževanje, kulturo in šport) o konceptu dela v bolnišni nih
oddelkih, ki smo ga po navodilih samega ministrstva popravili in jim ga ponovno poslali v
presojo že meseca marca 2012, skupaj z Zavodom Republike Slovenije za šolstvo. Ni kaj,
ponovno je bilo potrebno poprijeti za delo, saj se ne vdamo tako hitro. Skupaj z gospodom dr.
Francijem Kolencem z Zavoda Republike Slovenije za šolstvo smo se pisanja koncepta tako
lotili znova, (predvsem vodja šole Tanja Be an), nevemoževe kolikeri , v upanju, da bo
5
koncept neko le uspel priromati na strokovni svet za splošno izobraževanje in da ga bo ta
tudi potrdil. To bi namre pomenilo velik uspeh, predvsem pa trdnejšo (formalno) umeš enost
bolnišni ne šole v slovenski šolski sistem in tudi v same slovenske šolske zakonodajne akte.
Neljubih presene enj pa žal še ni bilo konec. Na MIZKŠ so nam tudi prvi v dosedanji praksi
zavrnili dodatek za popoldansko delo za tiste u itelje, ki ve ji del svojega vzgojnoizobraževalnega dela opravijo v popoldanskem asu (po 13h). Po mnenju ministrstva je
potrebno pogledati na celoto, torej na 40 urni delovnik; in e pogledamo tako, potrebnega
deleža delovnih obveznosti za popoldanski dodatek v bolnišni ni šoli ne doseže nih e.
Ta dva dogodka pri ata, da je stanje v deželi resno, kriza velika, saj se zares strogo var uje oz.
kar reže.
asi so res povsem druga ni, kajti v septembru se je na vladi zopet za elo govoriti o
prepotrebnem odpuš anju zaposlenih v javnem sektorju. Vemo tudi, da te ejo tiha pogajanja o
zvišanju normativov v šolstvu. Bo do odpuš anj prišlo tudi v šolah? V bolnišni ni šoli?
Ni dvoma, res so druga ni asi.
Se pa najdejo tudi svetli dogodki: 11. septembra je pri založbi Zavoda Republike Slovenije
izšla knjiga Tanje Be an, vodje bolnišni ne šole, Ko naš u enec zboli. Knjiga je namenjena
predvsem u iteljem in drugim strokovnim delavcem na šolah, v katere so dolgotrajno bolni
u enci in u enke vklju eni, namenjena pa je tudi staršem obolelih otrok in mladostnikov.
Avtorica upa, da bo prišla v prave roke in da bo v pravo pomo predvsem u iteljem, ki se
pogosto znajdejo pred ne preve preprosto nalogo, ko imajo v svojem razredu bolnega u enca.
Na naslovnici knjige je slika vsakdanjika naše šole: u iteljica Mojca Topi in u enec Aleks
pri intenzivni šolski uri na oddelku otroške dialize.
6
Življenje je barvito, sestavljeno iz veselih pa tudi iz žalostnih dogodkov, tudi iz zelo žalostnih.
Tudi življenje šole ni ni druga no. Najtemnejša je bila druga polovica letošnjega septembra;
18. septembra smo se v Mengšu poslovili od kolega Andreja Šturma, ki je na OŠ Ledini dolgo
leta pou eval športno vzgojo. Andrej je žal nekaj dni prej izgubil bitko s zahrbtno boleznijo –
z rakom.
September mesec je bil tako prepoln vsega, prepoln vseh mogo ih dogodkov, odet je bil v vse
mogo e barve – od svetlih do prav tema nih.
A potrebno se je osredoto ati na svetle trenutke, dogodke, osebe.
Naše misli so se tako za ele poigravati z na rtovanjem prijetnih dejavnosti ob tednu otroka.
Mesec oktober se je torej za el vzpodbudno – s tednom otroka. Na posameznih oddelkih so
u iteljice, skupaj z vzgojitelji in vzgojiteljicami, pripravile pestre programe. V ta program
smo lepo umestili tudi naš kulturni dan, asopisna hiša. Kot smo že vajeni, smo v tem
tednu ustvarjali prispevek za naš asopis Utrinki. S pisanjem takih in druga nih prispevkov
bomo seveda še nadaljevali, tja do meseca februarja, ko se bo sestal tudi glavni uredniški
odbor in dokon no za el ustvarjati kon no podobo letošnjega šolskega asopisa. Na spodnji
sliki sicer vidimo, da je bilo ustvarjanje asopisa na oddelku otroške psihiatrije tudi zabavno.
Bilo pa je tudi naporno – besedna ustvarjalnost za naše otroke in mladostnike postaja, se zdi,
vse bolj naporna.
Tudi u iteljica biologije Alenka Prevec se je v vlogi novinarke odli no znašla.
7
Moški del novinarske ekipe, zatopljen v novinarsko delo; u itelj Mirsad Skorupan in
osmošolec Aljaž sta bila dobro uigrana delovna ekipa.
Na URI So a pa so kulturni dan v tednu otroka posvetili likovnemu ustvarjanju. Likovna
delavnica je potekala na pobudo ljubljanskega Lions Cluba Iliria letos že etrti , in sicer v
okviru mednarodnega likovnega nate aja Vizija miru 2012/13. V tem nate aju sodeluje sicer
kar 60 držav. Že tretje leto pa je šolarke in šolarje k izražanju v barvah spodbujal, pri tem pa
tudi vodil, akademski slikar Rudi Španzl.
Ustvarjalnica na URI So i
Strokovna komisija, ko jo je vodil slikar Španzl, je
imela zelo težko delo pri izboru najlepše risbe.
8
Poleg tako prijetnih re i pa je v oktobru zelo intenzivno teklo resno šolsko delo, dnevi so
postali zapolnjeni z u enjem, pa ta tudi na kontrolke se je bilo potrebno že navaditi.
Oktober pa je bil prepoln tudi drugih dogodkov.
Od 8. do 13. oktobra se je v Amsterdamu odvijal 8. kongres evropskih bolnišni nih
u iteljev. Zaradi težke ekonomske situacije v državi se ga je iz naše šole (in iz Slovenije)
udeležila le Sinja Jan ar, ki je v združenju HOPE tudi naša nacionalna predstavnica. Kongresa
se je sicer udeležilo 300 pedagoških in zdravstvenih delavcev iz 23-ih držav, leže ih na
ozemlju Evrope, pa tudi iz Avstralije, Brazilije, Konga, Mehike, Nove Zelandije in Toga.
Poleg odli nih predavanj in delavnic so si udeleženci kongresa lahko ogledali tudi bolnišni ni
šoli v Amsterdamu (Altra College Bascule AMC, Orion College) in bolnišni no šolo v
Utrechtu. Kolegica Sinja Jan ar je kot predstavnica države Slovenije in lanica odbora
HOPE prva dva dneva sodelovala na sre anju lanov odbora in lanov upravnega odbora
HOPE. Predstavila jim je našo bolnišni no šolo, vodila pa je tudi delovno skupino na temo
Integration and reintegration of sick children and adolescents into mainstream schools.
Evropa za skupno mizo: kolegice iz Švedske, Hrvaške, Nem ije z našo kolegico Sinjo Jan ar
(na fotografiji druga z desne).
Že bivši predsednik združenja HOPE Michele Capurso (levo) in sedanji predsednik Jan
Haverkate (desno).
9
12. oktobra je na povabilo bolnišni nih u iteljev iz Hrvaške na njihovem strokovnem
sre anju predavala kot vabljena predavateljica tudi vodje naše šole Tanja Be an (Smernice
bodo ega razvoja bolnišni ne šole). Prispevki na tem sre anju so bili nasploh zelo zanimivi,
kar je spoznala tudi Patricija Mavri , ki je v Zagreb odšla predvsem zato, ker se je najve
strokovnih prispevkov dotikalo onkološkega oddelka. S kolegicami in kolegi iz Hrvaške, s
katerimi smo v preteklosti že sodelovali, se je bilo prijetno ponovno sre ati. Obljubili smo si,
da bomo naše nekdaj intenzivno sodelovanje ter povezovanje ponovno obudili.
Ljubljano in Zagreb povezuje tudi bolnišni no šolstvo.
Od srede 17. oktobra do nedelje 21. oktobra smo v bolnišni ni šoli gostili delovno skupino
projekta Comenius. V Slovenijo je prišlo štirinajst u iteljic in u iteljev iz bolnišni nih šol na
Poljskem (Poznan), v Belgiji (Bruselj) in v Franciji (Montpellier), ki z nami sodelujejo v
dvoletnem projektu Comenius o prevoznih sredstvih in potovanjih. Žal kolegice iz Španije na
sre anje ni bilo, saj ima resne zdravstvene težave.
Branka Žnidarši in kolegice, ki v tem projektu sodelujejo (Ana Dobovi nik, Mojca Topi ,
Sabina Andlovic, Tanja Babnik, Metoda Leban Derviševi , Andreja Gumilar, Marta Maren e,
Mojca Rogina Smith, Minca Gale), so pripravile bogat spremljevalni program: gostje so si z
nami ogledali Ljubljano (ogled je vodila Mojca Topi ), spoznali našo OŠ Ledina (ogled sta
pripravili Tanja Be an in Tatjana Užnik z OŠ Ledina), ogledali so si Pediatri no kliniko in
URI So o ter se s posebnim vozilom iz URI So a podali na ljubljanski grad (Tanja Babnik in
Sabina Andlovic), v soboto pa spoznali tudi prekrasni Bled (Branka Žnidarši , Tanja Be an).
Predvsem pa so skupaj evalvirali svoje dosedanje delo ter za rtali smernice za naprej.
Delovno sre anje je v celoti uspelo, saj so izpolnili vse na rtovane naloge. Ob tem so spoznali
tudi koš ek naše Slovenije, nad katero so bili vsi zelo navdušeni; spoznali pa so tudi našo šolo
– navdušenje nad nami ni bilo ni manjše.
Mednarodna delovna skupina projekta Comenius
10
V asu delovnega obiska Comenius je bila v avli Pediatri ne klinike tudi prekrasna in
povedna razstava, ki sojo na temo potovanja in prevozna sredstva pripravili u enci naše šole.
Da je bila razstava res prekrasna, je zaslužna, poleg vseh v projektu sodelujo ih, predvsem
Marta Maren e.
Utrinki z razstave
Pogled na v bolnišni ni šoli izdelana prevozna sredstva
11
22. oktobra ni bil povsem navadni ponedeljek; na povabilo URI So a smo na njihovem
rednem izobraževanju, ki ga imajo v tej instituciji enkrat mese no ob ponedeljkih, predstavili
projekt kulturno-športne izmenjave med našo in bruseljsko bolnišni no šolo L'Ecole
Escale. Poleg lanic strokovnega tima naše šole (Tanja Babnik, Sabina Andlovic, Alenka
Prevec, Tanja Be an) in otroškega oddelka URI So a je na malo ve kot enourni predstavitvi
sodeloval tudi Arne Hodali , brez igar koledarja ta izmenjava sploh ne bi bila mogo a.
Zanimanje strokovnih delavcev URI So a je bilo veliko; veseli nas, da so predstavitvi
projekta tako zbrano prisluhnili. Veseli pa smo bili, da sta se te prijetne, dobro uro trajajo e
predstavitve udeležila tudi Jaka Basej in Nejc Ketiš s svojimi starši; oba fanta sta bila z nami
lani v Bruslju.
Tudi Ljubljano in Bruselj povezujeta bolnišni ni šoli obeh prestolnic.
24. oktobra smo imeli zanimiv naravoslovni dan.
U enci in u enke prve in druge triade so raziskovali poklice v prometu. Vsebina dneva je bila
tesno povezana s projektom Comenius; pomembno pa je predvsem, da je dan prinesel izjemno
zanimivo vsebino, ki so jo popestrili še naši gostje. U enci z oddelka otroške psihiatrije so
imeli to sre o, da so se lahko odpravili na obisk reševalne postaje. Spodnji fotografiji nam
pripovedujeta, kako zanimivo je bilo tam.
12
Na Pediatri ni kliniki nas je obiskal inštruktor varne vožnje. Zdaj vemo, kaj je to inštruktor,
vemo pa tudi, kaj je varna vožnja. Šolarji in šolarke z URI So a pa so se odpravili kar s
policistom v križiš e. Bilo je ve kot vznemirljivo in tudi zanimivo (glej spodnjo desno
fotografijo).
Šolarji in šolarke tretje triade in srednješolci pa so ta dan raziskovali žita. Da tako malo vedo
o njih, se jim niti sanjalo ni; zato so bili prav veseli, da so imeli priložnost nau iti se veliko
novega, zanimivega in tudi koristnega.
Delovno raziskovalno vzdušje na oddelku otroške psihiatrije – pravi mali raziskovalni inštitut
13
Raziskovanje in izsledki študij
Oktober je bil tudi prepoln drugega intenzivnega šolskega dela: nova znanja, spoznanja,
projekti, kontrolke, ocene, spraševanja, doma a branja, bralne zna ke. Vsega polno je že
bilo. Vse bolj zanimiva postaja tudi naša spletna stran.
14
V asih pa nas celo v bolnišni ni šoli kaj preseneti. Prijetno preseneti. Tako smo se povezali s
košarkaškim klubom Union Olimpija v zelo zanimiv, nepri akovan projekt. Bomo videli,
ali nam bo vse, kar smo si za rtali, uspelo uresni iti.
Smo bili pa tudi povabljeni na košarkaško tekmo z ekipo iz Istanbula; tokrat smo se je
udeležili z dvema belgijskima u iteljema iz bruseljske bolnišni ne šole, ki sta bila na
delovnem obisku Comenius (na tekmi smo torej bili Gatiene, Frederic, Tanja Be an in
Patricija Mavri ).
A prav na vsako tekmo Uniona Olimpije v Stožice gredo lahko naši šolarji in šolarke, pa tudi
njihovi u itelji in u iteljice, zdravstveni delavci. Neverjetno, a resni no. Tako je na tekmo s
Panatinajkosom odšel naš devetošolec Filip, skupaj s svojimi brati in o etom v petek 26.10.
pred jesenskimi po itnicami, ko je deževalo kot iz sto škafov
No, pred nami pa že jesenske po itnice!
Malo smo si le oddahnili, a s po itnic
smo padli spet naravnost v intenzivno
delo. Vsak dan smo imeli ve u encev in
u enk, ve zapletenih zgodb, ne samo
šolskih. Tako so naši urniki postajali vse
bolj polni in vse daljši. V asih je bilo
potrebno pou evati tudi po devet ur na
dan…
V tem mesecu so se naši u itelji izkazali
tudi kot zelo dobri predavatelji. Darja
Bricelj in Marta Maren e sta v okviru
Slovenskega društva za duševno zdravje otrok in mladostnikov na seminarju Nemirni otroci v
šoli posredovali u iteljem in u iteljicam ter drugim strokovnim delavcem na šolah svoje
bogato znanje, prepleteno z dragocenimi izkušnjami. Ponovitve tega seminarja so bile v
letošnjem šolskem letu še kar tri; to pri a, da je zanimanje u iteljic in u iteljev za tovrstno
problematiko ogromno.
15
Tanja Babnik, Sabina Andlovic ter Tanja Be an pa so strokovnim delavcem vrtcev, šol in
zdravstvenih domov vse Slovenije skupaj z ostalimi strokovnimi delavci posredovali svoje
znanje ter izkušnje z vzgojno-izobraževalnim delom otrok in mladostnikov, ki so se znašli na
rehabilitaciji (seminar Vklju evanje otrok s posebnimi potrebami v programe izobraževanja,
ve v prilogi).
Strokovni prispevki bolnišni ne šole so torej mnogoteri, pa tudi zelo raznovrstni. Pridobili
smo si tudi certifkat, da smo eTwinning šola. Da spomnimo – v naši šoli se odvija izjemno
zanimiv projekt Is Anybody on the Other Side? Projekt vodita Alenka Prevec in Natalija
Podjavoršek.
Ob koncu meseca smo v naši šoli gostili tudi strokovne delavce Doma Mal i Beli iz
Ljubljane. V lanskem šolskem letu so si naši specialni in rehabilitacijski pedagogi ogledali
njihovo delo, sedaj pa smo jim pripravili strokovno sre anje tudi mi. Kolegice je zanimalo
predvsem vzgojno –izobraževalno delo na oddelku otroške psihiatrije; tako so Tomo
Tololeski, Mojca Kralj, Darja Bricelj, Marta Maren e ter Tanja Be an predstavili utrip našega
dela na tem oddelku. Sre anje, eprav preprosto, je bilo izredno kakovostno, dalo pa nam je
idej tudi za nadaljnje medsebojno strokovno povezovanje.
Našo šolo in Dom Mal i Beli povezuje tudi to, da smo vsi prijatelji z Alenom in vsemi
njegovimi soigralci iz košarkaškega kluba Union Olimpija.
Garali smo ves mesec, se u ili, vrstile so se kontrolke in spraševanja, tako smo prav z
veseljem akali naš športni dan (28. 11. 2012), posve en plesu. eprav se na prvi pogled zdi
to nemogo e, pa vendarle so se bolnišni ni oddelki spremenili v male plesne vadnice in
delavnice. K temu so zagotovo pripomogli naši gostje, ki so nas popeljali v skrivnosti gibanja
16
mažoretk, twirlinga, baleta ter svobodnejših plesnih ritmov. V vlogi gosta, ki se na ples še
kako razume, je bil tokrat tudi naš kolega Tomo Tololeski.
Plesni trenutki v bolnišnici
Na onkološkem oddelku se plesa niso lotili, zato pa so
popoldne preživeli s košarkaši Uniona Olimpija.
Skupaj so tekmovali v bolnišni nih športnih disciplinah
(nekaj povsem novega je bil za fante iz Olimpije
tobogan bowling), so pa se pomerili tudi v tekmovanju
iz znanja, predvsem pa uživali v medsebojnem
druženju ob takih in druga nih igrah.
V asu, ko so se nekateri njegovi kolegi predvsem
zabavali, pa se je mladi lan Uniona Olimpije Alen, ki
ga dobro poznajo tudi mladostniki in mladostnice iz
Doma Mal i Beli , skupaj z našimi šolarji in šolarkami
u il angleš ino. V klubu so namre dolo ili, da se Alen
mora izpopolniti v angleš ini. Ta dan je bila v
bolnišni ni šoli angleš ina zagotovo najbolj priljubljen
predmet.
Alen, osmošolec Aljaž in u iteljica angleš ine Tjaša Funa ehovin. Kdo je tu najve ji?
Alen pri pouku angleš ine
Alenova osebna izkaznica v angleš ini
17
Stkalo se je tudi novo prijateljstvo med Alenom in našim osmošolcem Aljažem.
Za novo oddajo TV Slovenja Infodrom pa smo pripravili 13. novembra tudi prispevek o naši
šoli. Ure in ure priprav so se nazadnje zlile v slabi dve minuti prispevka. A izkušnja je bila
izjemna, predvsem za glavnega nastopajo ega v prispevku, devetošolca Filpa, ki je svojim
vrstnikom razložil, kako se šola ob svojem dializnem zdravljenju. Na sliki vidimo, kako na
oddelku te ejo zadnje priprave na snemanje z medicinsko sestro in u iteljico Mojco Topi .
Prazni ni mesec se je v naši šoli za el zelo delavno.
V prvem tednu, 6. decembra, smo imeli poleg obiska Miklavža tudi prvo sre anje študijske
skupine bolnišni nih u iteljev Slovenije v tem šolskem letu.
Na njem se je od nas poslovil dolgoletni svetovalec Zavoda Republike Slovenije za naše
podro je, dr. Franci Kolenec. Gospod Kolenec odhaja po ve kot 40-ih letih dela v pokoj, a bo
še naprej dejaven na podro ju izobraževanja gluhih in naglušnih otrok ter otrok z govorno
jezikovno motnjo.
18
Veliki prijatelj bolnišni ne šole dr. Franci Kolenec
Študijsko sre anje je bilo sicer namenjeno poro ilu s kongresa evropskih bolnišni nih
u iteljev, ki je bil v za etku meseca oktobra v Amsterdamu. Poro ilo je pripravila edina
udeleženka kongresa iz Slovenije, naša kolegica Sinja Jan ar.
Branka Žnidarši pa je kolegicam in kolegom na strokovnem sre anju predstavila projekt
Comenius, v katerem zelo dejavno sodeluje tudi naša šola, skupaj z bolnišni nimi šolami iz
Poljske, Belgije, Španije in Francije.
Del asa pa smo na skupnem strokovnem sre anju namenili razpravi o žgo ih aktualnih
vprašanjih na podro ju bolnišni nega šolstva v Sloveniji.
Taisti dan je bil v Koloseju, le malo kasneje, že tradicionalni Dobronamerni dogodek. Na
njem je Arne Hodali predstavil svoj koledar za leto 2013 Dva obraza sveta. Izkupi ek od
prodaje koledarjev bo gospod Hodali tudi letos namenil društvu KROS, s tem pa tudi
kulturno športni izmenjavi naše in bruseljske bolnišni ne šole L'Ecole Escale. Predstavitev
samega koledarja je spremljal zanimiv program; na njem se je predstavila tudi družina Laure
Ferkulj (Laura je srednješolka, ki je bila lani z nami v Belgiji). Svojo knjigo Ljubezen pa je
predstavil gospod Aleksander Zadel, ki s svojimi razmišljanji tudi že tradicionalno sodeluje na
Dobronamernem dogodku.
Arnejev zanimiv in barvit koledar
19
Bilo bi sicer bolj prav, da bi zapis o mesecu decembru za eli kar z za etkom tedna.
V ponedeljek 3. decembra, ko so se v Ljubljani prižgale prazni ne lu i in mesto ovile v
arobno kopreno, je bil na oddelku Enote za adolescentno psihiatrijo že tradicionalni
Miklavžev koncert, ki ga mladostniki in mladostnice pripravljajo vsako leto pod
mentorstvom terapevtke Vere in terapevta Tomaža. Tudi letošnji koncert je bil posre en in
izjemen; nad njim so bili navdušeni tudi predstavniki Rotary kluba, dobrotniki, ki vsako leto
oddelek obdarujejo ter tako na svoj na in prispevajo k še ve ji kakovosti dela vseh
strokovnjakov na tem oddelku.
V torek 4. decembra je bila v Galeriji Kresija otvoritev razstave in dobrodelna dražba
likovnih del Biljane Unkovske, Rudija Španzla in Doriana Španzla. Dražbo je vodil
gospod Mitja Meršol, zelo uspešno. Zbrana sredstva od prodanih likovnih del so bila
namenjena društvu Lajka in društvu KROS. Veseli smo, da se je toliko dobronamernih ljudi
zbralo v mesecu decembru. Z mislijo na bolne in pomo i potrebne.
Posebnih dogodkov pa v prvem tednu decembra še ni bilo konec – v prazni ni december smo
v naši šoli vstopili s kulturnim dnem Ustvarjajmo gledališ e. Želeli smo dejavno
kulturovati tudi sami –lutkovne predstave, improvizirano gledališ e, kratki prizori - vse to
smo uspeli na oder postaviti v enem samem dnevu.
Tale dva modrujeta o koncu sveta. Sta pa po akala, da je konec sveta minil. Zelo modro!
20
Tako smo z velikimi in smelimi koraki vstopili v prazni ni december – ko so nas obiskovali
dobri možje in žene, arovniki in dobre vile, komedijanti in ostali umetniki. Prazni ni
december smo v bolnišni ni šoli zaklju ili s tehniškim dnem - izdelovali smo drobna darilca
za naše najbližje in najdražje.
Prazni ni veseli trenutki so mogo i tudi, e je z nami bolezen.
Izdelki iz naših prazni nih ustvarjalnic
21
Na Ortopedski kliniki so u enke in u enci skupaj z u iteljico Ireno Nemani ustvarili pravi
adventni koledar. Vsak dan te je pri akala nova modra misel.
Delovno prazni no vzdušje in sr na pozornost na desni
December pa ni bil le prazni ni mesec;
nabit je bil tudi z resnim šolskim
delom. Oddelki so pokali po šivih, po
šivih je pokala tudi naša bolnišni na
šola. Priprave na teste, izpite,
ocenjevanja taka in druga na, projekti,
nabiranje znanja. Delovni tempo ni
pojenjal vse do 20. decembra.
22
20. decembra je bil na oddelku otroške psihiatrije tudi za etek prvega skupnega
dvodnevnega izobraževanja, nanj smo bili povabljeni tudi vsi štirje specialni pedagogi na
oddelku ter vodja šole (Darja Bricelj, Marta Maren e, Mojca Kralj, Tomo Tololeski, Tanja
Be an). Izobraževanje je bilo prav zares zanimivo, koristno, predvsem pa tudi prijetno.
eprav smo proti Pod etrtku odšli zares ožeti, smo se vrnili z napolnjenimi baterijami ter
prežeti s toplimi ob utki.
Pred za etkom zanimivega dela v skupinah na Jelenovem grebenu
December se je tako iztekel.
V težkih in bolj klavrnih asih, v katerih seje znašla naša država, pa nas upanje ni zapustilo,
zato smo si zaželeli sr no in zato sre no 2013. To smo storili ob delovnem prigrizku na
prazni ni konferenci 19. decembra; konferenco smo prestavili v bližnjo Štorkljo, pridružili
pa so se nam tudi ravnateljica OŠ Ledina Marija Valen ak, pomo nica ravnateljice Natalija
Hali Porzio, bivša ravnateljica OŠ Ledina Ljubica Kosma ter poslovna direktorica
Pediatri ne klinike Biserka Marolt Meden. Ob prijetnem kramljanju ter najboljših željah pa
smo po asi le sklenili leto 2012.
23
Poguma in novega upanja so nam zaželeli tudi številni po Sloveniji, s katerimi se skupaj
trudimo za naše šolarje in šolarke. Njihovih estitk in želja smo bili izjemno veseli, prav tako
pa tudi sr nih želja naših bivših sodelavk.
Sr ni dijaki Gimnaziji Poljane.
Dijakinje in dijaki Gimnazije Poljane pa so nam tudi letos estitali po svoje. V boži nonovoletnem asu so pripravili svoj tradicionalni dobrodelni koncert v kulturnem centru
Španski borci v Ljubljani. Denar, zbran od vstopnine, so namenili našim šolarjem in
šolarkam z željo, da bi as, ki ga morajo preživeti v bolnišnici, bil malce prijetnejši. Dijaki in
dijakinje so sami izbrali in kupili knjige za našo bolnišni no knjižnico (slovenske in
angleške), nakupili dragocene družabne igre. Ker pa smo si želeli še tabli ni ra unalnik, nam
je dedek Mraz, ki domuje v Gimnaziji Poljane, prinesel tudi tega. Dobrosr nim mladim
ljudem smo se zahvalili preko njihovih neutrudnih mentoric s sladkim darilom, kot se za
decembrski as spodobi. Vemo namre , da se tudi veliki otroci razveselijo sladkih daril, ki jih
ima zanje v svoji vre i kateri od dobrih decembrskih mož.
Prvi delovni dan v letu 2013 je bil že 2.
januar, saj nam je nov zakon prinesel
manj državnih praznikov. Morda je bilo
malce nenavadno priti v službo in šolo
že tako kmalu po tem, ko smo v novo
leto ravnokar vstopili. A smo vsi zelo
hitro padli v nov delovni ritem, ne glede
na svoja bu na ali manj bu na
novoletna praznovanja.
Ob koncu meseca za osnovnošolce, za
srednješolce pa že dva tedna prej, se v
24
januarju kon uje prvo ocenjevalno obdobje. Zato je bilo potrebno kar hitro spet 'zavihati
rokave in pljuniti v dlani'. Pred nami je bilo še nekaj testov, spraševanj, seminarskih nalog.
Januar je torej intenziven šolski mesec, ko so se redovalnice pospešeno polnile z ocenami od
1 do 5. Od 1 do 5 - tudi v bolnišni ni šoli ni ni druga e kot v ostalih šolah.
Ob koncu meseca smo na rtovali naravoslovni dan. Ponudila pa se nam je priložnost, da
namesto že izbrane teme o svetlobi dan posvetimo astronomiji. V avlo Pediatri ne klinike so
nam namre želeli donatorji postaviti
planetarij. A žal smo ugotovili, da ga v avlo
klinike ne bo mo postaviti. Ker pa smo se
nad astronomskim naravoslovnim dnem
zelo zelo navdušili, smo se družno odlo ili,
da naravoslovni dan prestavimo na konec
meseca maja, ko bomo planetarij postavili
na dvoriš e Pediatri ne klinike. Uhh, se že
veselimo.
Smo pa ob koncu meseca januarja, potem ko smo poslali na šole u encev ve kot 30 obvestil
o izobraževanju (z ocenami), imeli na posameznih oddelkih kar nekaj posebnih dni.
Na oddelku otroške dialize in na URI So a so nas 30. januarja obiskali košarkaši Uniona
Olimpije. Mladi fantje so z našimi otroki in mladostniki hitro našli kup zanimivih tem za
pogovor in tudi veliko skupnih dejavnosti. Tako je as to sredo izjemno hitro tekel; popoldne
je minilo, tudi na dializi, kot bi mignil. Veseli smo, da imamo v Union Olimpiji take
prijatelje.
Košarkarja v prijetnem pogovoru z mladostniki na oddelku otroške dialize
U enci in u enke prve triade pa so bili na oddelku otroške psihiatrije deležni posebnega
zadnjega januarskega dne. Obiskal jih je namre gospod Marjan Lekšan, ki je malim in
25
velikim znal povedati veliko o medvedih in drugih gozdnih prebivalcih. Zgodbe je kar stresal
iz rokava, ena je bila bolj zanimiva od druge. Zagotovo pa smo ta dan spoznali, da so živali
zelo pametna bitja - mnogokrat niso tako zelo neumna, kot zna biti lovek. Gospod Lekšan
nam je obljubil, da bo naredil tudi pti ji krmilnico, tako da bomo tudi mi lahko skrbeli za
ptice pozimi. No, bomo videli, e ne bo pozabil.
Letošnji januar pa je tudi mesec, ko je naša sodelavka Sabina Andlovic odšla na porodniški
dopust. Še sama ni mogla verjeti, da je as tako hitro minil in da je eden najpomembnejših dni
v njenem življenju tako zelo blizu.
Veseli smo bili, da nam je ministrstvo za šolstvo (MIZKŠ) odobrilo nadomestno zaposlitev
zanjo. Izbrali smo kolegico, za katero smo prepri ani, da bo kar najbolje opravljala dela in
naloge, ki so bile do sedaj zaupane sodelavki Sabini. Naša nova sodelavka je Tjaša Zver
prihaja iz Murske Sobote, a se je že preselila v Ljubljano. Ob skrbnem in odli nem
mentorstvu kolegice Tanje Babnik se je Tjaša že odli no znašla v naši šoli.
Zapišemo naj, da naša spletna stran zares lepo živi; tako, kot smo si zadali. Prav tako te e
naprej projekt Comenius; šolarji in šolarke iz bolnišni nih šol v Belgiji, Franciji in na
Poljskem se vse bolj povezujejo preko Voxa.
Preko Voxa pa tudi pou ujemo u ence in u enke na njihovih domovih (po predhodnih
dogovorih z njihovimi starši in mati nimi šolami). Že kar nekaj as pou ujemo tudi u enko
Kraso na njenem domu.
26
Žal pa se v državi stanje ne izboljšuje; še naprej tonemo še globlje v krizo. Poti iz nje kot da
ne znamo najti. Stvari so se zaostrile do te mere, da smo v sredo 23. januarja šolniki z ostalimi
delavci v javnem sektorju stavkali. Tudi u iteljice in u itelji iz bolnišni ne šole smo se zbrali
na OŠ Ledina, kjer smo se pod vodstvom sindikalne zaupnice Dragice Mencinger podrobno
pogovorili o svojih stavkovnih zahtevah. Pet minut pred 12h pa je bilo pred poslopjem vlade
veliko zborovanje, ki smo se ga seveda udeležili tudi mi.
Morda se bo glas vseh mnogih stavkajo ih slišal in le pripomogel k bolj razumnemu iskanju
poti iz krize. Upamo.
Dve kolegici iz naše šole se stavki nista želeli pridružiti; skrbeli sta za u ence in u enke, ki so
jih starši pripeljali na OŠ Ledina.
Februar je najkrajši mesec v letu; ker so v tem mesecu zimske po itnice, je še krajši. V
letošnjem šolskem letu šolarji in šolarji iz Slovenije na zimske po itnice ponovno odhajajo
lo eno, zato je bil letošnji februar super najkrajši mesec.
Kljub temu pa smo v bolnišni ni šoli v tem mesecu doživeli ogromno, poleg povsem
obi ajnih šolskih dni, se razume.
Ker se februar za ne s slovenskim kulturnim praznikom, smo ga kot kulturni dan obeležili
tudi mi. 6. februar, na nekaterih oddelkih pa 5. februar, smo ta dan posvetili velikemu
Prešernu in pripravili (pri)sr ne in doživete oddel ne proslave. Naj spomnimo, da je bila
zahteva zdajšnjega ministrstva za šolstvo (MIZKŠ) obvezna šolska proslava ob slovenskem
kulturnem prazniku. V spomin na ve no živega Franceta smo kulturo in umetnost v
bolnišni ni šoli predvsem živeli – vsi smo ustvarjali.
Ustvarjanje je na ta dan v bolnišni ni šoli zaživelo v svojih mnogoterih podobah. Na oddelku
otroške psihiatrije so skupaj z novinarko tednika Mladine Vanjo Pirc šolarji in šolarke
sestavljali in urejali letošnjo številko šolskega glasila Utrinki. Na oddelku otroške
hematologije in onkologije so veliki in mali pesnili z znanim in priznanim slovenskim
pesnikom Andrejem Rozmanom Rozo. Na Dermatološki kliniki so se poskusili v ustvarjanju
skupinske risbe. Na otroških bolnišni nih oddelkih je bila te dni doma Urška s svojim
izbrancem, povodnim možem. Vsi, ki dobro v srcu mislimo, pa smo se prepustili ustvarjalnim
nagibom. Res je, naj evlje sodi le kopitar, a lahko re emo, da je bil letošnji kulturni dan v
naši šoli prekrasen.
27
Nastale so nove podobe velikih pesnikov, Franceta in Roze.
Nastale pa so tudi nove pesnitve; dve najboljši si preberite v nadaljevanju.
!
"
#
$
"
28
!
%
%
!
$
!
&
!
Na otroškem oddelku Dermatološke klinike je pod vodstvom Andreje ušin Gostiša v
ustvarjalnici nastala tale živahna in radostna skupinska umetnina.
V tednu, ki je sledil, je tudi v bolnišnico prišel nagajivi pust. V bolnišni ni šoli so ta dan
pou evali klovni, arodejke in arodeji, male miške in velike ma ke, Indijanke ter supermani.
U encev in u enk pa od nikoder – le princeske, gusarji, hudi ki, vitezi, Pike Nogavi ke ter
dobre vile. A smo pouk vseeno spravili pod streho. Tretješolka se je s pomo jo ra unalniške
tehnologije in svoje bolnišni ne u iteljice Metode Leban Derviševi vklju ila v svoj razred
ter uganjevala, kdo so vsi ti volkovi, vitezi, princeske, kuharice v njenem razredu.
29
e nas ni pust zadosti obnorel, pa nas je ljubezen – sveti Valentin naj bi imel klju od
korenin, pomlad naj bi se torej za ela, z njim tudi velike zaljubljenosti. A tokrat pustne šeme
niso uspele pregnati zime. Snega imamo v izobilju, pomlad je še dale . No, zaljubljenost pa
je kljub vsemu že tukaj.
Le kdo danes sedi pri pouku? Kaj se bomo danes u ili?
Morda o ljubezni?
Je to morda ljubezen?
Ko so bili nekateri šolarji in šolarke že na svojih letošnjih zimskih po itnicah, pa smo imeli v
naši šoli 21. bolnišni ne olimpijske igre, prve zimske (20. 02. in 21. 02. na URI So a).
Letošnje so bile posebej slovesne: na uvodni slovesnosti nam je, pravzaprav našim
bolnišni nim olimpijskim igram, neuni ljivi olimpijec Miroslav Cerar izro il evropsko
priznanje za fair play, ki ga podeljujeta olimpijsko komite in evropska akademija za fair play.
To je izjemno visoko priznanje in upravi eno smo lahko ponosni vsi, ki smo vsa ta leta
soustvarjali bolnišni ne olimpijske igre.
30
Pripravila Natalija Podjavoršek
31
Na krajši, a osrednji slovesnosti letošnjih bolnišni nih olimpijskih iger smo prižgali tudi
olimpijski ogenj ter zapeli bolnišni no olimpijsko himno - in 21. bolnišni ne olimpijske igre
so se lahko za ele. Slovesnost je potekala v avli Pediatri ne klinike; kot v dobrih, starih
bolnišni nih olimpijskih asih jo je mojstrsko vodil Igor E. Bergant. Na njej se je zbralo
mnogo pravih prijateljev bolnišni ne šole ter bolnišni nih olimpijskih iger; predstavnikov
slovenske politike tokrat nismo vabili. Da bi nam slu ajno ne ukradli naše prireditve, kot so to
storili z našo državo.
Zaradi resnih bolezni se je osrednje sr ne slovesnosti 21-ih bolnišni nih olimpijskih iger
lahko udeležilo le malo šolarjev in šolark, ki so morali ostati na svojih oddelkih. Naši kolegi,
Natalija Podjavoršek, Alenka Prevec in Mirsad Skorupan, so se zanje trudili pripraviti prenos
preko VOX sistema, da so tudi na oddelkih in v posteljah mladi olimpijci lahko spremljali
slovesen za etek bolnišni ne olimpijade, ki se je trenutek zatem nadaljevala na oddelkih.
Tudi letošnje bolnišni ne olimpijske igre so odli no uspele, saj so med otroke in mladostnike
ter tudi med njihove starše in pa med osebje na posameznih oddelkih znova prinesle veliko
radosti, veselja, poguma ter ponosa, pa tudi športne vznemirjenosti, predvsem pa veliko
prijetnih dogodivš in.
Izjemno dobro so uspele tudi na URI So a, etudi letošnje na rtovano niso bile tako množi ne
kot obi ajno. A kljub temu novemu konceptu niso bile prav ni manj doživete.
K uspehu in prisr nosti letošnje bolnišni ne olimpijade so zagotovo pripomogli tudi naši
športni gostje: celotna ekipa košarkaškega kluba Union Olimpija, pa tudi Miran Stanovnik,
Rajmund Debevec, Primož Kozmus ter Peter Kauser (na URI So a). Sodelovanja na naših
igrah se je zelo veselila tudi šampionka Petra Majdi ; a tokrat je morala ostati v postelji zaradi
vro ine, vnetega grla in podobnih radosti.
Podobe naših prvih zimskih bolnišni nih olimpijskih iger.
Levo, oddelek otroške dialize na Pediatri ni kliniki: Prof. dr. Rajko Kenda, strokovni direktor
Pediatri ne klinike, spoznava, da je pomembno sodelovati, ker zmagati v igri pikado ni
mogel.
Desno: Lidija, utrujena v cilju. na bolnišni nih olimpijskih igrah na URI So a
32
Le dva dneva pred velikim igrami pa so nam na OŠ Tabor v Logatcu pripravili
oooooogroooomnoooo darilo. U enci in u enke so skupaj s svojimi u iteljicami, pa tudi starši
v oddelkih podaljšanega bivanja izdelovali in tudi zbirali družabne igre za šolarje in šolarke v
naši šoli. Ko smo se prišli v Logatec zahvalit otrokom ter njihovim u iteljicam, nas je akala
prava skladovnica škatel, do vrha napolnjenih z igrami. Šolarji in šolarke so bili izjemno
veseli bombonov in zahvale, prav veselo pa so se muzali, saj so bili prepri ani, da nam
nikakor ne bo uspelo vseh škatel spraviti v avto Patricije Mavri . No, uspelo nam je, Patricija
pa je v Ljubljano sre no, poleg vseh iger, pripeljala tudi Metodo Leban Derviševi in Tanjo
Be an.
Šolarji in šolarke OŠ Tabor, njihovi starši ter u iteljice zaslužijo naše globoko spoštovanje za
svoje veliko dejanje.
V olimpijskem tednu pa smo uspeli narediti še eno veliko stvar: Tjaša Funa ehovin je s
svojo ekipo (Natalija Podjavoršek, Alenka Prevec, Mirsad Skorupan, Tanja Be an) uspela
oddati prijavnico za nov Comenius projekt, ki naj bi ga za eli jeseni. Z dvema belgijskima
šolama, eno turško, eno poljsko in eno francosko naj bi se lotili poglabljanja pou evanja na
daljavo. Upajmo,da bo naš projekt sprejet; pripraviti smo ga morali v rekordno kratkem asu.
Intenzivno pa te e še naš stari Comenius projekt s štorkljo Mici. V olimpijskem tednu je Mici
iz Poljske spet pripotovala v Slovenijo; tako je bila zvedava štorkljica zopet na bolnišni nih
olimpijskih igrah. Zimske po itnice pa bo preživela s šestošolko Hano, ki bo našo šolo, kot
kaže, obiskovala do konca šolskega leta.
Mici imamo vsi radi
33
Ko je ugasnil ogenj na bolnišni nih olimpijskih igrah, pa je tudi našo sodelavko Sabina
Andlovic obiskala štorklja, najbrž Mici, in ji prinesla malo pun ico Julijo.
Vsem nam, tudi Juliji, pa je nasulo toliko snega, da bodo zimske po itnice za šolarje res
zimske. AAAhhhhh, po itnice!!!
Z njimi se zaklju uje najkrajši, a izredno pester mesec februar
V mesecu marcu je bilo v naši šoli obi ajno šolsko delo zelo intenzivno. Saj kakšne posebne
izbire tudi nismo imeli; e smo se ozrli na koledar, smo se soo ili z brutalnim dejstvom, da
bodo imeli maturantje in maturantke po mesecu marcu do zaklju ka tega šolskega leta le še
sedem delovnih tednov, devetošolci osem, ostali pa dober teden ve . Torej????
Vreme, bi lahko rekli, da nam je bilo, tako razmišljajo im, naklonjeno: zima se namre ni in
ni hotela posloviti, son nega in pomladnega vremena, ki bi nas izvabljalo stran od knjig in
zvezkov, pa od nikoder. Tudi to je neka vrsta sre e.
Poleg obi ajnega šolskega u nega dela smo imeli v tem mesecu zelo poseben naravoslovni
dan. Skupaj z ljubljanskim kulturnim društvom Vespesjan smo pripravili raziskovanje
rimskih asov. Naravoslovni dan smo poimenovali Emona; raziskovali pa smo, kako so ljudje
v tem asu živeli in se bojevali. Ustvarjali smo v ve delavnicah (izdelovanje nakita,
izdelovanje bojne rimske oprave). Dan pa so nam oživeli naše gostje – rimski vojš aki in
Rimljanka so nas ponesli tiso letja nazaj, v ase, ko so se na mestu današnje Ljubljane zares
živeli Rimljani, pravzaprav Emonci.
34
Na Pediatri ni kliniki se je del dejavnosti odvijal v avli klinike, kjer so se nam tokrat
pridružili tudi šolarke in šolarji Dermatološke klinike. A velika ve ina naših u encev in u enk
se dejavnostim zaradi svojega zdravja v avli ni mogla pridružiti. Ostali so na oddelkih, kjer pa
so jim u iteljice pripravile izjemno raziskovalno in ustvarjalno popoldne: Kot že re eno, pa so
za pravo barvitost tega dne tudi pri njih poskrbeli naši gostje, Rimljani.
U enci in u enke URI So a so se ta dan podali z Arnejem Hodali em in Mestnim muzejem na
raziskovanje Emone in situ. Ob koncu tega šolskega leta bodo tako raziskovali tudi vsi naši
šolarji in šolarke z dialize.
V marcu smo bolnišni ni u itelji pripravili tudi predavanja za študentke Pedagoške in tudi
Filozofske fakultete.
20. marca je kar 60 študentk specialne in rehabilitacijske pedagogike v okviru svojega
predmetu IKT za u ence s posebnimi potrebami v veliki predavalnici Pediatri ne klinike dve
uri spoznavalo umetnost pou evanja na daljavo Njihova profesorica, naša nekdanja kolegica
Nika Jenko, je menila, da jih bodo o tem lahko zelo dobro pou ile naše kolegice, ki se s tem
na inom pou evanja že kar nekaj asa intenzivno ukvarjajo (Natalija Podjavoršek, Tjaša Funa
ehovin, Alenka Prevec, Ana Dobovi nik). Omenjene kolegice ne le, da odli no pou ujejo na
daljavo, študentkam so pripravile tudi zelo zanimivo predavanje, pa tudi demonstracijo
pou evanja na daljavo v živo.
27. marca, prav tako v sredo, pa nas je za celo dopoldne obiskalo 25 študentk magistrskega
bolonjskega študija pedagogike. Zanje smo pripravili naslednji program:
9h do 9.30 Tanja Be an, Splošno o bolnišni ni šoli
9.30 do 9.45 Patricija Mavri , Šola na onkološkem oddelku
10 do 10.15 Mojca Topi , Šola na dializnem oddelku
10.15 do 10.30: Natalija Podjavoršek, Pou evanje na daljavo
10.30 do 10.45: Branka Žnidarši , Projekt Comenius
10-.45 do 11h. Tjaša Zver, Ko prideš v Bolnišni no šolo (izkušnje novinke)
od 11h do 12h . Obiski na razli nih oddelkih (naknadno).
35
Ker je Pediatri na klinika zaradi množice obolelih med ljudmi (viroze, gripe) za obiskovalce
prakti no še vedno zaprta, obiska posameznih oddelkov nismo mogli uresni iti. Smo pa se
zato lahko bolje posvetili posameznim temam. Profesorica Dijana Makovec je povedala, da je
bilo za njene študentko dopoldne na Pediatri ni kliniki v bolnišni ni šoli izjemno pou no in
dragoceno.
V mesecu marcu se je poslovila vlada premierja Janez Janše; smo pa v Sloveniji dobili prvo
predsednico vlade, Alenko Bratušek. Dobili pa smo tudi novega šolskega ministra; minister za
šolstvo, šport in znanost (ne pa ve za kulturo, torej MIZŠ), je postal dr. Jernej Pikalo.
Minister za izobraževanje, znanost in šolstvo dr. Jernej Pikalo
Kljub negotovim politi nim asom je bil v mesecu marcu as za javno razpravo dveh novih
predlogih, in sicer Zakona o osnovni šoli ter Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi
potrebami. Z novostmi smo se seznanili ter napisali tudi nekaj pripomb. A kaj se bo s
predlogoma dogajalo ob menjavi vladne ekipe, ni še jasno.
Mesec marec je tudi mesec za ocenjevanje u iteljev in u iteljic. eprav se, kot je zapisalo še
v druga ni sestavi MIZKŠ, letošnje ocene ne bodo upoštevale in se še ne ve, kdaj se bodo,
smo se ocenjevanja lotili odgovorno.
Smo pa v mesecu marcu zaklju ili tudi s hospitacijami: iztekli so se hospitacijski obiski med
u itelji in u iteljicami, njihovi evalvacijski pogovori in tudi kon ni pogovor z vodjo šole.
Tovrstne medsebojne hospitacije so v našem kolektivu sedaj že ute ena, dobra praksa. Vedno
pa obstajajo možnosti še za napredek, zato si morda za naslednje leto zamislimo spet novo
obliko hospitacijskib obiskov.
Mesec se je za el s praznikom (velikono ni ponedeljek), prav tako pa se je kon al prazni no –
s pomladanskimi oz. z majskimi po itnicami, ki jih je uvedel 27. april, dan upora proti
okupatorju. Med tema dvema prazni nima dnevoma pa je bil delovni ritem v bolnišni ni šoli
zelo intenziven.
Šolsko leto se neminovno približuje svojemu koncu, zato je potrebno pridobiti ocene,
predvsem pa odvozlati tisto, kar do sedaj še ni bilo mogo e odplesti, kar se ti e šolskega dela.
Zapletenih situacij je veliko, pa ne le zaradi hospitalizacij ali bolezni, tako da naloge, ki so
pred nami, niso prav ni preproste.
36
Po svojih najboljših mo eh se trudimo prav vsi – u enci, starši, mati ne šole in mi v
bolnišni ni šoli, pa seveda tudi zdravniki in ostalo zdravstveno osebje. A udežev ni mogo e
narediti. Pred vrati je že matura,v zraku je tudi že nacionalno preverjanje znanja (v za etku
maja). V šolah gre torej le še zares, tudi v naši kaj druga e ni.
Kljub takemu storilnostnemu ritmu pa smo v mesecu aprilu izvedli prekrasen športni dan, ki
je bil usmerjen tudi v stare slovenske, gibalne in družabne igre. Te so žal že skoraj utonile v
pozabo. Ristanc, kdo se boji rnega moža, zemljo krast, škarjice brusit, figure metat, ali je kar
trden most, telefon ek, leti leti – vse to je še kako zanimalo naše u ence in u enke, v veselje
in radost pa so bile te igre tudi u iteljicam in u itelju.
.
Športni dan je bil tako sproš ujo in poln veselja, gibanja, kolikor je kdo zmogel in smel.
Nekateri šolarji in šolarke so celo lahko odšli iz bolnišnice, na URI So a pa so se razveselili
nove plezalne steze v tamkajšnji telovadnici.
A tudi v asu športnega dne smo imeli ves potreben pouk. Kar nekaj u encev in u enk bo
pri nas vse do konca šolskega leta. Prostora in asa za po itek torej še ni.
V tem mesecu so za eli te i tudi letni pogovori, na katerih u iteljice in u itelja, skupaj z
vodjo bolnišni ne šole, skušajo izluš iti, kaj je šlo v tem šolskem letu odli no, kaj dobro in
kaj morda manj dobro. Skupaj skušajo poiskati tudi predloge, da bi katero re izboljšali. Ob
koncu šolskega leta se bomo dogovorili, katere stvari bi bilo mogo e v naši šoli še
izboljšati, pa tudi kako. Letni pogovori so zato še kako dragoceni.
V intenzivnem aprilu nas je razveselila novica, da je MIZŠ (sektor za osnovno šolo) kon no
dalo pozitivno mnenje na naš koncept dela v bolnišni nih oddelkih. To je seveda odli na
novica. Kot je povedal dr. Franci Kolenc iz Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, se bodo v
mesecu maju predvidoma odvile obravnave našega koncepta dela na številnih komisijah
strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje ter na strokovnem svetu
samem. Potrudili se bomo, da bomo koncept predstavili strokovno ter argumentirano.
37
eprav se je mesec maj za el s prostimi dnevi, v katerih smo vendarle malo predahnili, pa se
je po vrnitvi takoj za elo zelo intenzivno delo. Ponovno intenzivno in intenzivno takoj! V
letošnjem šolskem letu res ni predaha.
akalo nas je nacionalno preverjaje znanja (7. maja matematika, 9. maja slovenš ina, 14.
maja tretji predmet), ki smo ga za tretje ocenjevalno obdobje izvedli tudi v naši šoli.
Devetošolcev in devetošolk je bilo kar nekaj, a žal so nekateri med njimi bili tako šibkega
zdravja, da se nacionalnega preverjanja niso mogli udeležiti. Nekateri so ga odšli pisat v svoje
šole, tako da je na koncu ta preizkus opravljala pri nas le u enka Maša, ki se zdravi na
oddelku za adolescentno psihiatrijo in našo šolo obiskuje od januarja. Nacionalno preverjanje
je opravljala v prvem roku, njen tretji predmet pa je bil zgodovina.
S pomo jo Državnega izpitega centra in z razumevanjem strokovnega tima oddelka smo
preverjanje izvedli brez težav, dobro pa se je odrezala tudi Maša. Mirno in preudarno se je
lotila reševanja raznovrstnih nalog.
Tudi sicer je bilo šolsko delo kar ves mesec zelo intenzivno. Ob koncu meseca so morale biti
za devetošolce in devetošolke namre ocene zaklju ene. asa za kakšne posebne
improvizacije torej ni bilo.
Kljub takemu zgoš enemu delu pa se je ta mesec dogajalo kar nekaj posebnih stvari.
10., 11. in 12, maja se je odvijal 13. Tabor sonca in radosti, namenjen tistim otrokom in
mladostnikom, ki se zdravijo za radi kon ne odpovedi ledvic, pa tudi njihovim bratom in
sestram. Tabor je bil letos v CŠOD na Slivniškem Pohorju, program pa, kot vsako leto, zelo
38
bogat. Ve o letošnjem taboru si lahko preberete v zaklju nem poro ilu, na tem mestu pa naj
zapišemo, da so bili dnevi, preživeti na Pohorju,dragoceni za vse udeležence.
Letošnji udeleženci in udeleženke tabora sonca in radosti
V rudniku
V tednu od 28. maja do 1. junija se je odvijala kulturno športno izmenjava z bruseljsko
bolnišni no šolo L'Ecole Escale (Escalpade). Letos se je te, že pete po vrsti, šolske
izmenjave udeležilo osem šolark in šolarjev, ki so bili v našo šolo vklju eni v asu svojih
39
rehabilitacij na URI So a. Letošnji obisk je bil poseben v tem, da smo se, bolj kot kdajkoli
prej, zares povezali s samimi šolarji in z njihovimi u itelji, saj smo imeli vrsto skupnih
delavnic (kuharsko, glasbeno, jezikovno). Vsi udeleženi mladostniki in mladostnice bi si
želeli, da bi bivanje v Belgiji podaljšali še za kakšne štiri dneve; od kod in zakaj take želje, pa
si preberite v priloženem bruseljskem dnevniku.
V tednu, ko je bila ekipa u iteljic (Tanja Babnik, Irena Nemani , Branka Žnidarši , Tanja
Be an) skupaj z otroki in ostalimi spremljevalkami iz URI So a na raziskovanju Belgije, je bil
v Montpellieru tudi zaklju ni sestanek projekta Comenius. Od štorklje Mici se bomo kar
težko lo ili, saj je v našo šolo velikim in malim prinesla obilo veselja in radosti, pa tudi
novega znanja. Raziskati smo morali namre prenekatero re in se o njej temeljito pou iti. Na
sestanek v Francijo sta odpotovali Mojca Topi in Metoda Leban Derviševi , iz Bruslja pa je
tja poletela še vodja projekta v naši šoli,
Branka Žnidarši .
Branka Žnidarši in Mojca Topi sta med
sestankom potrebovali malo osvežitve.
40
V Ljubljani pa se
je v asu, ko je
bilo kar nekaj
naših ljudi po
svetu, delo
odvijalo brez
predaha naprej.
Izvedli so tudi
naravoslovni dan
Astronomija. Ta
dan je bil poseben
tud zato, ker je bil
v avli Pediatri ne
klinike postavljen
pravi planetarij, ki
je ta naš
naravoslovni dan
naredil zares
arobnega,
zanimanje, tudi
navdušenje za
astronomijo pa je
bilo med našimi
šolarji in
šolarkami
ogromno. Veseli
nas, da smo
naravoslovni dan s
to vsebino
ponovno uspeli
izpeljati v naši
šoli. Pred leti smo
ga namre že, in
to z velikim
uspehom, vanj pa
smo vklju ili tudi
no no opazovanje
neba.
41
Fotoreportažo naravoslovnega dne je pripravila Natalija Podjavoršek.
42
Niso pa bile v maju vse stari le lepe.
Na komisijah strokovnega sveta za splošno izobraževanje se je za ela v drugi polovici maja
obravnava koncepta o vzgojno-izobraževalnega delu v bolnišnicah. O konceptu je ministrstvo
za šolstvo, znanost in šport, sektor za osnovno šolo, že pred asom dalo pozitivno mnenje.
Tudi na obravnavah na komisijah (16. maja za srednjo šolo, 20. maja za osnovno šolo) je bil
koncept zelo lepo sprejet. Zato pa je 22. maja udarilo kot strela z jasnega negativno mnenje
direktorata za srednje šole, z utemeljitvijo povsem birokratske narave – ker v zakonu o
srednjih šolah nikjer ne piše, da se vzgojno-izobraževalno delo za bolne dijake sploh lahko
izvaja, se ne more, eprav dejansko se (negativno mnenje najdete v prilogi).
Zaradi tega negativnega mnenja je Zavod Republike Slovenije za šolstvo (Vladimir Milekši )
koncept z dnevnega reda Strokovnega sveta za splošno izobraževanje, ki je bila 23. 05. 2013,
umaknil. To je bila zagotovo pri akovana in smiselna poteza, vendarle se z njo Tanja Be an
ni strinjala. Njena jasno izražena nejevolja pa je pripeljala vsaj do tega, da se je o stvareh
za el pogovarjati tud direktorat za srednje šole. Da bi se ta dialog ne kon al, je Tanja Be an o
negativnem mnenju obvestila starše, ravnatelje srednjih šol in pa zdravstvene delavce, ki so na
MIZŠ in na varuhinjo za lovekove pravice naslovili svoja pri akovanja, da se to vprašanje
vendarle uredi v dobro bolnih dijakov in dijakinj ter njihovih staršev.
KONCEPT
VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA DELA
V BOLNIŠNI NIH ODDELKIH
PREDLOG
Ljubljana, junij 2013
Mesec maj je bil tako prepoln in vro , eprav je bilo vreme hladno in sveže. Vsaj za u enje je
bilo primerno.
To je bilo pomembno tudi za maturante; v naši šoli je letos maturo opravljala gimnazijka
Kaja, ki se vse leto zdravi na adolescentni psihiatriji.
43
Prvi dan v juniju, v soboto, smo se domov vrnili tisti, ki smo bili na šolski izmenjavi v
Bruslju, dan za tem pa so se vrnile še kolegice z zadnjega delovnega obiska projekta
Comenius v Montpellieru.
Ne glede na vse to, pa je bilo potrebno v ponedeljek 3. junija ponovno krepko zavihati rokave
v Ljubljani - za el se je peklenski finiš letošnjega šolskega leta.
Ta dan smo oddali vsa obvestila o izobraževanju za naše devetošolce in devetošolke, da so
bila poro ila, skupaj z ocenami, na šolah pravo asno, v asu, ko so za njih tekle ocenjevalne
konference.
14. junija smo enako vajo ponovili – še istega dne so bila na šolah obvestila o izobraževanju
za ve kot 30 u encev in u enk, ki so obiskovali našo šolo. Postorili smo ogromno dela –
seveda najprej, da so vsa ta poro ila sploh lahko nastala.
Kljub divjemu ritmu dela smo v tem mesecu izvedli še dva dneva dejavnosti, kulturni in
tehniški dan, postavili razstavo Ledinski metulj ter izvedli projekt Modri stol.
Vabilo na razstavo
V avli Pediatri ne klinike smo v za etku meseca postavili razstavo Ledinski metulj. V
sodelovanju u encev in u enk naše šole in OŠ Ledine (prva triada) je nastal živopisni travnik;
marjetice na njem niso bile povsem obi ajne marjetice, pa pa so nosila pomembna, prava
sporo ila bolnim vrstnikom, pa tudi njihove želje. Sr na razstava je bila na ogled vse do
zaklju ka šolskega leta. Pritegnila je veliko obiskovalcev; kot smo opazili, pa so bili vabljivi
tudi sami razstavni eksponati, saj je bil proti koncu junija ledinski travnik že kar pošteno
razred en. Kot v naravi…
44
Obisk na živopisnem Ledinskem travniku
Ker v naši šoli težko organiziramo šolsko proslavo, smo si ob državnem prazniku, dnevu
državnosti, omislili inovativno e proslavo. Spoznavali smo našo državo, njeno zgodovino,
njene lepote, pomembne može in žene te dežele – skratka, po dolgem in po ez smo
raziskovali državo Slovenijo. Tako smo na zelo dejaven na in državni praznik tudi po astili,
ob tem pa smo se tudi veliko novega nau ili. Zanimive stvari o Sloveniji pa bodo lahko
spoznali vsi drugi, saj smo svoja nova spoznanja strnili in jih objavili na šolski spletni strani.
Ko lovek obiš e te strani, Slovenija prav zažari v novih barvah.
Delovni tudi na kulturnem dnevu ob državnem prazniku
45
Na šolski spletni strani najdete veliko zanimivosti o naši državi; devetošolec Filip pa se je
izkazal s predstavitvijo znamenitosti Notranjske. Oglejte si vso to bogastvo.
V drugi polovici junija so nastopile v naši deželici tropske temperature; kar naenkrat smo
imeli ve kot 30 stopinj. V teh vro ih zadnjih dneh pouka pa smo pri nas na tehniškem dnevu
še ustvarjali. Neuni ljivi smo! Oblikovali smo naslovnice za svoje dnevnike, v katere bomo
lahko pisali vtise, jih risali ali nalepili kakšno stvar, ob kateri se nam bo ez as utrnili
spomini na pretekle dogodke. Zagotovo so naše najbolj osebne misli v dnevniku bolj na
varnem kot, denimo, na facebooku, kar smo spoznali prav v teh junijskih dneh (afera
Snowden). Ob ustvarjanju pa je bila tudi priložnost za sproš en in prijeten klepet.
Barvite in vabljive naslovnice dnevnikov, nastale na oddelku otroške psihiatrije.
46
V letošnjem šolskem letu se je na oddelku otroške kirurgije drugi odvila delavnica Modri
stol, v kateri so sodelovali otroci z oddelka otroške kirurgije in otroci, ki se udeležujejo
Unesco kluba na OŠ Ledina. Gre za projekt, ki ga je leta 2000 za ela OŠ Maksa Pleteršnika
Pišece, z namenom druženja, spoznavanja druga nosti in ve je strpnosti. Naši mladi so
najprej razmišljali, potem pa še ustvarjali na temo »vrednot«.
Družili smo se ob skupnem ustvarjanju.
Zadnji šolski dnevi so vendarle prišli, ocene so bile pove ini zaklju ene. Tudi v bolnišni ni
šoli smo šolsko leto 2012/13 sklenili z zaklju no prireditvijo, in sicer na oddelku URI So a
ter na oddelku C2. Podelili smo tudi pohvale tistim u encem in u enkam, ki so se v tem
šolskem letu še posebej izkazali.
Zbrani na prireditvi na URI So a
Luka je v naši šoli postal Arnejev prijatelj.
Le kaj piše v pohvali, se sprašujejo starši.
47
Ekipa pohvaljenih šolarjev in šolark na nefrološkem oddelku (Žan, Hana, Tim, Ardijana),
veseli ob zaklju ku šolskega leta, skupaj z zdravnico dr. Megli evo, raperjem Trkajem in
u iteljicama Mojco Topi in Branko Žnidarši .
A za vse konec šolskega leta še ni prišel: kar nekaj srednješolcev se je intenzivno u ilo in
kontrolke pisalo še v mesecu juliju.
V vro ih junijskih dneh smo izdali tudi letošnjo številko našega šolskega cajtnga Utrinki.
Res je zelo zanimiv; preberete ga lahko na šolski spletni strani, pa tudi v prilogi kronike.
Skratka, ne smete ga zamuditi.
48
Nadaljevala pa se je tudi naša saga o konceptu vzgojno-izobraževalnega dela v bolnišnici.
Spet smo se (Vladimir Milekši , Franci Kolenec, oba Zavod Republike Slovenije za šolstvo,
in Tanja Be an) sestali na MIZŠ, kjer so nam z direktorata za srednje šole povedali, da imajo
ponovno nekaj pripomb na popravljeni koncept. No, izkazalo se je, da so to pravzaprav le t.i.
redakcijski popravki. Redakcijski popravki gor ali dol, spet je bilo potrebno zavihati rokave.
V vro ih junijskih dneh smo zaklju ili še drugi sklic študijske skupine bolnišni nih
u iteljev Slovenije. Zaradi slabega finan nega stanja v državi smo se odlo ili, da eno sre anje
tudi te študijske skupine poskušamo izvesti v spletni u ilnici. Tretje sre anje pa bomo spet
izvedli v živo; kot nam je sporo il Zavod Republike Slovenije za šolstvo – asa imamo do
novembra.
Ponedeljek, 24. junij, zadnji šolski dan. Za šolarke in šolarje.
Ko se je poslovilo šolsko leto, pa se je od nas poslovila tudi prva bolnišni na u iteljica, gospa
Breda Juvan i (na sliki v sredini). Ob 60 letnici bolnišni ne šole na Slovenskem smo še
skupaj praznovali njen astitljivi 90. rojstni dan. Tudi takrat nas je prevzela s svojo
odlo nostjo in pronicljivostjo.
eprav je sedaj ni ve med nam, pa nas bodo pogum, neustrašnost, predanost in zavzetost
gospe Juvan i spremljali tudi v bodo e in nam dajali novih mo i, poguma in vztrajnosti, da
bomo bolnišni no šolsko dejavnost razvijali še naprej. Tako bomo na najbolj spoštljiv na in
ohranjali spomin na gospo u iteljico Bredo, ki je leta 1951 postala prva u iteljica v bolnišnici
v Ljubljani in pogumno ter odlo no stopila v povsem neznani svet.
Za u iteljice in u itelje se je za el as pisanja analiz in na rtovanja. Za vse, razen za Ano
Dobovi nik, ki je takoj po zadnjem dnevu pouka nastopila svoj porodniški dopust, ter za
49
Mirsada Skorupana, ki se je odpravil v Karakorum na preu evanje ledenikov Biafo in Hispar.
Za oba stiskamo pesti.
Želimo, da se naš kolega Mirsad Skorupan živ, zdrav in cel vrne med nas v bolnišni no šolo s
te, spoštovanja vredne poti.
Ostali pa smo vse do 5. julija pisali, evalvirali, na rtovali, seštevali, odštevali. In zaklju ili.
S kupom papirjev je potem ostalo le še vodstvo šole, ki je šolsko, leto 2012/13 dokon no
zaklju ilo ob koncu meseca julija.
Spodaj še pogled na ocene, ki smo jih zapisali v redovalnici bolnišni ne šole
Družba
Zgodovina
Geografija
izbirni predmet nem
Fizika
Matematika
Tuji jezik nemš ina
Kemija
Tuji jezik
Biologija
Slovenš ina
Naravoslovje
Glasbena vzgoja
Gospodinjstvo
Tehnika in
Likovna vzgoja
50
PORO ILO O DELU V BOLNIŠNI NIH ŠOLSKIH ODDELKIH
OŠ LEDINA V ŠOLSKEM LETU 2012/2013
• Število pedagoških obravnav/statisti no poro ilo (priloga)
Število pedagoških obravnav ne pomeni števila posameznih, konkretnih otrok, pa pa pomeni
izvajanje u no-vzgojnega dela ob vsakokratnem sprejemu posameznega otroka oz.
mladostnika (t.i. pedagoška obravnava).
•
Komentar
Število vseh pedagoških obravnav v bolnišni ni šoli v šolskem letu 2012/13 je 2719
(lani jih je bilo 2875); beležimo torej 5,4% upad. Povpre no je v naši šoli dnevno
78,26 % u encev; dnevno povpre je po mesecih pa je razmeroma izena eno. Najmanj
u encev v naši šoli je bilo v mesecu septembru, najve v februarju in marcu; ostali
meseci so kar izena eni.
DNEVNO POVPRE JE PO MESECIH 2012-13
100
80
60
40
20
0
SEP
OKT
NOV
DEC
JAN
FEB
MAR
APR
MAJ
JUN
Prikaz pedagoških obravnav glede na stopnjo izobraževanja
51
Najve ur pouka smo v letošnjem šolskem letu realizirali na oddelku otroške
psihiatrije Pediatri ne klinike (C5, 41%), na oddelku otroške onkologije Pediatri ne
klinike (A3, 10 %), na oddelku adolescentne psihiatrije (EAP, 10%), na Ortopedski
kliniki (OK, 9%). Na teh oddelkih so bili šolarji in šolarke tudi najdlje hospitalizirani,
kar nekaj smo jih pou evali dobršen del šolskega leta. Pou evali smo tudi na daljavo
(Vox ), in sicer u ence z oddelka otroške onkologije Pediatri ne klinike in
Ortopedske klinike.
Spodnji graf nam prikazuje, na kakšen na in smo realizirali svoje pedagoške ure.
Opazen je delež dodatne strokovne pomo i. To na svoj na in potrjuje potrebo po
posebni, dodatni strokovni pomo i, ki jo potrebuje velik delež naših šolarjev in šolark.
Kar 12% vseh ur pouka (vklju no s poukom v prvi in drugi triadi ter z urami DSP)
smo izvedli na srednješolski stopnji; e pa štejemo samo ure pri posameznih
predmetih, pa je delež ur, realiziranih za srednješolce 32%.
!"
52
Še naprej smo spremljali razmerje ur individualnega pouka ter pouka v skupini.
# $%"
' %# $%
&
! #"
#(
Ker smo v bolnišni ni šoli v letošnjem šolskem letu precej ocenjevali, bo zanimiva
tudi spodnja preglednica. Prikazuje, da je povpre na ocena pri katerem od predmetov
nižja kot na marsikateri šoli v Sloveniji. To pa ne potrjuje morda splošnega
prepri anja ali celo pri akovanja, eš, da je v bolnišni ni šoli mo dobiti le same dobre
ocene.
število
vseh
ocen
število
pisnih
ocen
Likovna vzgoja
4
0
število
ne
pisnih
ocen
4
Tehnika in
tehnologija
2
1
Gospodinjstvo
Glasbena vzgoja
Naravoslovje
Slovenš ina
Biologija
2
5
22
64
18
Tuji jezik
angleš ina
povpre na
pisna
ocena
povpre na
NE pisna
ocena
Povpre na
ocena
0,0
5,0
5,0
1
5,0
5,0
5,0
1
2
1
30
0
1
3
21
34
18
5,0
5,0
5,0
4,4
0,0
5,0
4,7
4,4
4,1
4,1
5,0
4,8
4,4
4,2
4,1
56
12
44
4,3
4,0
4,0
Kemija
36
14
22
4,1
3,8
3,9
Tuji jezik
nemš ina
7
0
7
0,0
3,9
3,9
Matematika
Fizika
96
29
49
9
47
20
3,6
3,7
3,6
3,6
3,6
3,6
izbirni predmet
nem
5
2
3
4,0
3,3
3,6
Geografija
Zgodovina
Družba
47
40
3
2
1
0
45
39
3
3,5
5,0
0,0
3,6
3,4
3,3
3,6
3,4
3,3
53
U no –vzgojno delo je bilo v letošnjem šolskem letu zelo intenzivno. Realizacija
pedagoških ur ve ine u iteljev je presežena (do 55 pedagoških ur). Tudi to na svoj
na in pri a, poleg še drugih kazalcev, da je kljub manjšemu številu pedagoških
obravnav in tudi številu posameznih u encev, šolsko delo z njimi bolj intenzivno.
Poudarek je namre na delu s tistimi u enci, ki so hospitalizirani dlje in dolgotrajno
bolni. To se sklada tudi z dejstvom, da ponovno beležimo porast u encev in u enk, ki
smo jih ocenili.
Ponovno beležimo tudi velik delež sodelovanja z mati nimi šolami – sestanki so bili
tako informativne kot usklajevalne narave (stalni in redni stiki potrebni zaradi
usklajevanja dela obeh šol pri posameznem šolarju), prepotrebno je bilo svetovanje
šolam ob vklju itvi šolarja v mati no institucijo oz. svetovanje za pou evanje bolnega
šolarja nasploh, izvajali smo tudi spremljanje ob potrebnih prilagoditvah vklju evanje
bolnega šolarja v obi ajni ritem dela in življenja na šoli. Vse omenjeno je zagotovo
tudi prispevalo k ve ji intenzivnosti našega dela. Prav tako pa je bilo pou evanje
bolnih šolarjev samo zelo zahtevno – u itelji v bolnišni ni šoli so morali najprej sami
najti številne metodi ne, didakti ne, s pomo jo specialnih pedagogov tudi specialno
pedagoške prilagoditve ter posebne pristope pri u no-vzgojnem delu z bolnim
u encem. Za posameznega u enca jih je bilo potrebno poiskati, odkriti ali pa zelo
pogosto tudi iznajti.
e sklenemo:
o Pri številu pedagoških obravnav v letošnjem šolskem letu v beležimo 5,4% upad.
emu pripisati to dejstvo? Opazno se je zmanjšalo število obravnav na CKP
(Psihiatri na klinika Polje) ter v drugi triadi na URI So a. Prav tako iz gibanja
števila obravnav na posameznih oddelkih lahko opazimo, da se je ponekod tako
zelo skrajšala hospitalizacija, da u enci niti ne morejo biti vklju eni v nikakršno
obliko dejavnosti v bolnišni ni šoli (denimo tak je gastroenterološki oddelek, kjer
se tudi dolgotrajno bolni otroci in mladostniki zdravijo vse ve le ambulantno).
o V bodo e bo potrebno gibanje števila obravnav še naprej pozorno opazovati in
ugotoviti, ali postaja ta sprememba stalnica ali gre le za naklju en upad.
o V primerjavi z lanskim šolskim letom se je ponovno pove alo število izvedenih ur
za srednješolce.
o Opazno seje pove alo število u encev, ki so našo šolo obiskovali od doma,
predvsem zaradi u encev na nefrološkem oddelku (na in zdravljenja)..
o Delež individualnega pouka se je v primerjavi z lanskim letom nekako ustalil. Ta
je na osnovnošolski stopnji 68%. Šolskega dela v skupinah je najve na oddelku
otroške psihiatrije Pediatri ne klinike. Individualna u na pomo za srednješolce pa
se v asih izvaja tudi v dvojicah.
o V letošnjem šolskem letu je bilo še vedno opazno število otrok in mladostnikov, ki
so našo šolo obiskovali dobršen del šolskega leta. U no- vzgojno delo je bilo tudi
zato še posebej intenzivno in usmerjeno.
o Posebej veliko truda je bilo vloženega v to, da smo našli in iznašli posebne
metode, oblike dela ter pristope do bolnega šolarje in šolarke; prav tako smo s
svojim strokovnim znanjem iskali in oblikovali potrebne prilagoditve za u novzgojno delo. od tod tudi velik delež ur DSP).
o Sodelovanja z mati nimi šolami je bilo spet ve in je bilo še bolj raznovrstno in
intenzivno. Poudariti je potrebno, da naraš a delež svetovalnih storitev bolnišni ne
šole tudi za šolarje, ki se zdravijo le ambulantno.
54
o Ve je bilo potrebnega tudi sodelovanja v oddel nih timih in timih bolnišni ne
šole (posebej naj izpostavimo prepletenost dela u iteljev in specialnih pedagogov).
o Število pedagoških obravnav ter število posameznih konkretnih u encev naše šole
na eni strani, na drugi strani pa število realiziranih pedagoških ur in število
dnevnega povpre ja na posameznem oddelku pri ajo, da najve u no-vzgojnega
dela opravljamo za šolarje in šolarke, ki so najdlje hospitalizirani oz. ki so
dolgotrajno bolni.
o Zagotovo je intenzivnost u nega dela ob bolnem otroku na ravni celotne šole tudi
svojevrsten odraz visoke kakovosti dela bolnišni ne šole same ter dejstva, da
udejanjamo celostni pristop pou evanja bolnega šolarja – pou ujemo, nudimo
u no pomo , dodatno strokovno pomo , stalno oporo in spodbudo u encem in
u enkam. Potrebno je namre vedeti, da so naši u enci in u enke vse bolj bolni in
vse v ve jih stiskah, pa vendarle, kot kažejo številke, našo šolo obiskujejo kljub
vsem svojim ne-malim stiskam in težavam.
•
Individualna u na pomo dijakom in dijakinjam pri splošno – izobraževalnih
predmetih je potekala dobro in intenzivno tudi v tem šolskem letu (glej podrobnejše
poro ilo o izvajanju individualne u ne pomo i). Zapisali smo že, da znaša delež vseh
ur, ki smo jih izvedli v bolnišni ni šoli za srednjo šolo, 12%., število pedagoških
obravnav na srednješolski stopnji pa je 26%. Individualna u na pomo za srednješolce
se praviloma izvaja individualno, v asih pa tudi v mali skupini, najpogosteje v paru.
•
Evalvacija skupnih prednostnih nalog, ki smo si jo zastavili v letošnjem šolskem
letu
1. Ohranitev odli nosti dela bolnišni ne šole, še ve ja racionalizacija dela ter
u inkovitost (nosilci naloge Tanja Be an in vsi u itelji)
Na doseženo kakovost svojega dela smo ponosni, zato se bomo trudili, da jo bomo ohranili
tudi v bodo e. Predvsem se bomo usmerili v to, da bomo svoje osnovne naloge opravljali
odli no.
• Zagotavljali bomo torej, da bodo šolarji in šolarke kljub svoji bolezni deležni
u no-vzgojnega dela in da se to ne bo prekinilo.
• Skrbeli bomo, da bo pou evanje bolnih u encev in u enk ciljno naravnano ter
metodi no in didakti no premišljeno in dodelano.
• Pozorni bomo, da bomo v bolnišni ni šoli zagotavljali odli en obvezni
program osnovne šole (pouk, dnevi dejavnosti, šola v naravi, projekti) ter
izvajali usmerjeno individualno u ni pomo za srednješolce.
• Poskrbeli bomo, da se bodo šolarke in šolarji im bolje vklju ili v svoje šole
(svetovalno delo)
• pa tudi, da bodo imeli otroci in mladostniki kljub svoji bolezni enake možnosti
do izobraževanja.
Še posebej bomo še bolj pozorni na:
• ustrezno porazdelitev dogovorjenih obveznosti in nalog,
• dosledno upoštevanje dogovorjenih in sprejetih nalog,
• dosledno izpolnjevanje dogovorjenih nalog,
• optimizacijo delovnega procesa (izvedbe posameznih nalog),
• premišljeno izbiro na inov komunikacije (v živo in na e na in, v skupini in
individualno).
55
Sklep. Ob zaklju ku šolskega leta lahko ugotovimo, da smo prvo nalogo, eprav je bila
izjemno zahtevna, opravili zares dobro. Seveda pa vedno obstaja možnost, da doseženo
še izboljšamo. V naslednjem šolskem letu bomo tako skušali delovni proces še
optimizirati; letošnje evalvacije posameznih nalog so pokazale, kje je to še mogo e
2. Oživitev šolske spletne strani (nosilci naloge Mirsad Skorupan in vsi u itelji)
Ob 60 letnici bolnišni nega šolskega dela smo uspeli prenoviti šolsko spletno stran,
ugotavljamo pa, da jo bo potrebno oživeti, da bo zares zaživela ter zasijala. V ta namen smo
pripravili na rt te oživitve, ki jo bomo v prihajajo em šolskem letu preizkusili.
Sklep. Naredili smo prve korake, tako da je šolska spletna stran postala res bolj živa kot
vsa prejšnja leta. Ugotovili smo, da tako posodobljena spletna stran lepo odraža tudi
barvitost in bogastvo našega vzgojno-izobraževalnega dela. Vendar bomo morali vložiti
še kar nekaj truda, da bomo s spletno stranjo povsem zadovoljni. Poskušali bomo
poiskati tudi možnost, da bo oživljanje spletne strani tehni no preprostejše (ve lahko
preberete v nadaljevanju, poro ila projektov).
3. Sprejetje koncepta dela v bolnišni nih šolskih oddelkih (ureditev neurejenega
statusa izvajanja individualne u ne pomo i za srednješolce ter statusa specialnih
pedagogov v bolnišni ni šoli) (nosilki naloge Tanja Be an in Marija Valen ak)
Omenjeni dve stvari ostajata neurejeni že vrsto let; kljub mnogim prizadevanjem, številnim
sestankom, tudi obljubam jih skupaj z vodstvom OŠ Ledina žal še nismo uspeli urediti. Zato
si dokon no ureditev obeh odprtih vprašanj, ki naj bi jih prineslo sprejetje že pripravljenega
koncepta dela v bolnišni nih šolskih oddelkih, ponovno zastavljamo kot prednostno nalogo.
Sklep. S to prednostno nalogo smo se ukvarjali vse šolsko leto. Ko se je že zdelo, da smo
na koncu poti, saj je bil koncept v mesecu maju že obravnavan na posameznih
komisijah strokovnega sveta za splošno izobraževanje, pa je direktorat za srednje šole
20. maja 2013 izdal negativno mnenje. Ni postal vprašljiv le koncept sam, pa pa tudi
vzgojno-izobraževalno delo za srednješolce, ki so na zdravljenju v bolnišnicah, nasploh.
Z direktoratom MIZŠ za srednje šole so vendarle stekli konstruktivni pogovori, tako
da upamo, da bo prenovljen koncept obravnavan na jesenski seji strokovnega sveta za
splošno izobraževanje (z majske je bil umaknjen). Pristopili pa bomo tudi k
sistemskemu reševanju vzgojno-izobraževalnega dela za srednješolce, ki so na
zdravljenju v bolnišnicah. Koncept je samo prvi korak k tovrstnemu reševanju.
Posebej naj izpostavimo naslednje dobro opravljene naloge v letošnjem šolskem letu:
• osnovna naloga – pou evanje dolgotrajno bolnih otrok in mladostnikov ter
njihovo vklju evanje v mati ne ali pa nove šolske institucije,
• številni projekti (glej v nadaljevanju),
• dnevi dejavnosti (glej v nadaljevanju).
Na kratko o posameznih projektih
COMENIUS PROJEKT Štorklja Mistich potuje (Branka Žnidarši )
Nosilec projekta in sodelujo i u itelji:Branka Žnidarši , Sabina Andlovic, Andreja Gumilar in
u itelji aktiva 1. in 2. triade.
Trajanje projekta: 2012/2013 (drugo leto)
56
Tudi v letošnjem šolskem letu smo v okviru projekta Comenius aktivno sodelovale lanice
aktiva prve in druge triade, Tjaša Zver (nadomestila Sabino Andlovic) in Andreja Gumilar.
Skupina projekta Comenius se je redno mese no sestajala in skrbno na rtovala dejavnosti..V
dejavnosti so bili vklju eni u enci razredne in predmetne stopnje ter tudi dijaki.
Že takoj v za etku šolskega leta smo nadaljevali z organizacijo in izvedbo dejavnosti na temo
prevozna sredstva, promet, varnost v prometu in poklici. Dejavnosti smo tokrat vpeli na raven
celotne Bolnišni ne šole, saj smo tematsko pripravili prvi tehniški dan z naslovom Po itniška
popotovanja. Šolarji so se pogovarjali o potovanjih in ob tem o razli nih prevoznih sredstvih,
ki so jih ta dan z velikim veseljem naredili s pomo jo razli nih materialov. Prevozna sredstva,
ki so nastala na tehniškem dnevu so bila razstavljena na razstavi v avli PK.
V tednu evropske mobilnosti od 16. 09. – 22. 09. 2012, Moving in the right direction –
»Prava smer je trajnostno gibanje« smo se posvetili ozaveš anju in seznanjanju s pomenom
tedna v ve jih mestih. Ob razli nih dejavnostih smo se dotaknili druga nih možnosti prevoza,
kot so mestni potniški promet, kolesarjenje, kolesarjenje s kolesi Bicikelj in mestnim
prevozom Kavalir-elektri nim vozilom v Ljubljani. Ob tem smo poudarili pomen le tega za
isto okolje.
V oktobru smo na 1. in 2. triadi uspešno izvedli naravoslovni dan na temo Poklici v cestnem
prometu. Z našimi šolarji smo se pogovarjali, raziskovali in pridobivali pomembne
informacije o posameznih poklicih v cestnem prometu, kot so reševalci, policisti, vozniki
avtobusov in drugi. Ob tem so nastale tudi osebne izkaznice posameznih poklicev. Na
nekaterih oddelkih je bil dan še posebej zanimiv, saj sta se nam pridružila gosta. Obiskala sta
nas gospod Brane Legan, inštruktor Centra varne vožnje iz AMZS in gospod Peter Napotnik
iz Reševalne postaje v Ljubljani. Izvedeli smo veliko zanimivega o njunih poklicih in
pomembnem delu, ki ga opravljata. Šolarji enega izmed oddelkov so ob tem dnevu kar sami
obiskali Reševalno postajo Ljubljana, kjer so pridobili veliko informacij o poklicu reševalca,
reševalnih vozilih in pomenu tega poklica.
Aktivno smo se posvetili organizaciji projektnega sre anja Comenius partnerstva v asu od
17. 10. – 21. 10. 2012 in ga tudi zelo uspešno izpeljali. Gostili smo 14 tujih gostov. Na
delovnih sestankih smo predstavniki partnerskih držav natan neje na rtovali nadaljnje
aktivnosti in dejavnosti projekta. Predvsem smo se posvetili komunikaciji in skupaj na rtovali
tematske videokonference in druge oblike aktivnejšega medsebojnega sodelovanja. Predstavili
in izmenjali smo oblike dela s šolarji, raznolike dejavnosti in izdelke. U itelja informatika pa
sta tudi tokrat izvedla ra unalniško izobraževanje in nas seznanila z novimi oblikami in
programi za uspešno uporabo spletne strani.
Projektni delovni sestanki in ogledi so potekali na OŠ Ledina, Pediatri ni kliniki in
Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu RS-So a. Poleg ogledov prostorov šole na
posameznih oddelkih so se seznanili z organizacijo in delom naše bolnišni ne šole. Gostje so
si ogledali razstavo v avli Pediatri ne klinike, IRIS – Smart House na URI So a, sodelovali so
na delavnici s šolarji - vožnja s prilagojenim vozilom na Ljubljanski grad in ogled le tega.
Poleg tega so bili deležni tudi vodenega ogleda Ljubljane in izleta na Bled.
V asu obiska tujih gostov smo pripravili v avli Pediatri ne klinike razstavo z naslovom
Štorklja potuje, ki je bila na ogled od 15. 10. – 22.10. 2012. Razstavili smo izdelke otrok na
temo promet in vozila, ki so nastajali tekom projekta. Odziv širše javnosti (zdravstveno
osebje, starši, šolarji) na razstavo je bil zelo dober.
DEJAVNOSTI, KI SO REDNO POTEKALE VSE ŠOLSKO LETO
Zgodba o štorklji
Vse šolsko leto smo nadaljevali z ilustracijami zgodb o štorklji Mistich, ki so nastajale s
šolarji v posameznih državah. Obe udoviti slovenski zgodbi sta nastali s šolarji na URI-So a.
Prav tako so se naši šolarji in mentorice izkazale na likovnem podro ju, saj so nastale
zanimive ilustracije ob zgodbah. Kon ni izdelek ilustrirane zgodbe o štorklji je objavljena v
57
obliki virtualne knjige na spletni strani projekta. V juliju bomo zgodbo izdali tudi v tiskani
obliki. Podarili jo bomo šolarjem, ki so sodelovali v projektu in jo imeli tudi v promocijske
namene.
Komunikacija
Klju ni dogovor na našem sre anju v Ljubljani je bil usmerjen v vzpostavitev boljše
komunikacije med sodelujo imi državami, predvsem organizacijo komunikacije med šolarji,
saj smo imeli zaradi razli nih delovnih obveznosti z organizacijo le tega najve težav.
Dogovorili smo se, da bomo komunikacijo med šolami in šolarji lažje izvedli ob mese nih
tematskih video konferencah. Seveda smo imeli s asovno organizacijo še vedno nekaj težav,
vendar smo se uskladili in izpeljali videokonference na temo promet (kviz in uganke), kolo
(kviz), novoletno voš ilo, izdelovanje mornarskih vozlov in pravila varne plovbe.
Odziv in izkušnje naših šolarjev so bile ob tem neprecenljive vrednosti. Šolarji so izkazali
veliko željo po komunikaciji v angleš ini.
Ves as smo vzdrževali sodelovanje z medsebojno izmenjavo pisem, razglednic, voš ilnic ob
novoletnih praznikih.
Darila
Priprava raznih daril za tuje šolarje.
•
•
•
!"#$%&'&"( ) " " *$+,"-&( &-)+.+&/$( &0-&") ,&1 .2!)%&#) *)"'&-$'&+$3&3)'$ ,&4
5! '$'& 6 #) -',$ 7 &"#&/1 *)#2, 5 ' #$')( 4
)'$ ,&") &5! '$'&! 28$9+) &: ) % !% 1 ! '&105$ $5 !+) &+ * !( #+) "#)*+,)0-&"#$
*)!- *', +&5 5 ( ', %&!)( 7 !% ! )% ) $5&"-2, ')% +&,)4
Tudi mi smo prejeli veliko promocijskega materiala, zanimivih cd in dvd predstavitev,
družabnih iger, razglednice, ki jih bomo prav tako lahko uporabljali pri nadaljnjem u nem
delu.
Štorklja Mistich (Mici)
Ves as smo preko spletne strani s šolarji lahko spremljali potovanje in obiske maskote
štorklje na drugih šolah. Preko tega smo se seznanjali z oblikami dela na drugih šolah, s
posameznimi kulturnimi raznolikostmi posameznih držav, znamenitostmi, mesti, kraji.
V februarju smo se ponovno razveselili obiska štorklje, ki je bila pri nas do sredine aprila.
Vklju evali smo jo v sam pouk, razne delavnice in druge oblike dela. Marsikomu je polepšala
tudi kakšen popoldan ali konec tedna v bolnišnici. Šolarji so jo tudi v letošnjem letu popeljali
po naši prelepi Sloveniji. Ogledala si je Ljubljano, Šmartno ob Paki, Logatec in obiskala svoje
sorodnike in prijatelje v Prekmurju. Ponovno pa je o arala tudi starše in zdravstveno osebje.
Ob odhodu smo ji za darilo poklonili majhen avtomobil, saj je v letošnjem letu zbirala
prevozna sredstva.
Spletna stran
Ves as je bila spletna stran projekta vezna nit in povezava med partnerskimi državami.
Izdelke na spletni strani smo lahko uporabljali in vklju evali v u no delo z u enci.
Nastali so izdelki v rubrikah: znamenitosti in posebnosti posameznih držav, aktivnosti na
posameznih partnerskih šolah, prevozna sredstva (osebna izkaznica vozil, poklicev, raznoliki
izdelki šolarjev), slovar v vseh jezikih (osnovne pogovorne besede, osnovne besede v
bolnišnici in besede v prometu), virtualna knjiga »Zgodba o Mistich«, turisti ni ogledi (kako
si v enem dnevu ogledati mesto, kraj).
Nastalo pa je tudi veliko izdelkov, ppt predstavitev, družabnih iger, cd- Mistich potuje z
letalom, ki niso bile posebej objavljene, lahko pa jih bomo tudi nadalje koristno uporabljali
pri svojem delu.
58
Promocija - seznanitev javnost s projektom
• Razstavo z naslovom Štorklja potuje v avli Pediatri ne klinike, ki je bila na ogled od 15.
10. – 22.10. 2012.
• Projekt smo predstavili na študijski skupini bolnišni nih u iteljev Slovenije, Zavodu za
šolstvo in študentom Filozofske fakultete, smer pedagogika.
• Redno smo objavljali naše dejavnosti in izdelke v prispevkih na živi spletni strani
bolnišni ne šole. Ob tednu evropskega sodelovanja smo pripravili povabilo ogleda
prispevkov tudi na uvodni strani žive spletne strani.
• Ob koncu šolskega leta smo na posameznih oddelkih pripravili manjše razstave s
fotografijami dejavnosti in raznimi izdelki, ki so nastajali v asu projekta.
• Knjiga-brošura: Zgodba o štorklji Mistich (v nastajanju;4
Mobilnosti Bruselj in Montpellier
V mesecu januarju je partnerska šola iz Španije odstopila iz projekta. Reorganizirati smo
morali mobilnosti v letošnjem letu. Kot koordinatorica sem se udeležila sre anja v Bruslju,
katerega namen je bil evalvacija zastavljenih ciljev in priprava osnutka kon nega poro ila. V
mesecu maju pa smo se z Mojco Topi in Metodo Leban Derviševi udeležile zadnjega
sre anja v Montpellieru- Francija. Namen sre anja je bil dokon ati in uskladiti kon no
poro ilo, razdeliti delo za vnos podatkov v evropsko bazo podatkov EST, urediti kon no
podobo spletne strani. Izvedli smo vseh osem zastavljenih mobilnosti.
Cmepius izobraževanja
Kot koordinatorica projekta sem se udeležila dveh izobraževanj, tematskih delavnic z
naslovom:Evalvacijske metode in orodja in Priprava kon nega poro ila za projekte
partnerstva in uporaba baze EST.
Ob zaklju ku projekta
Kot je razbrati iz poro ila je bil projekt organizacijsko in vsebinsko zelo zahteven. Potrebno je
bilo veliko sprotnega na rtovanja dela, dejavnosti in vseh aktivnosti in je terjala veliko
aktivnega sodelovanja med izvajalci projekta tako med sodelujo imi državami kot znotraj
naše šole. Poleg mese nih sre anj je bilo potrebno med sodelujo imi kolegicami stalno
medsebojno obveš anje preko e-pošte, sprotna evalvacija dela. Izvedbo projekta ocenjujem
kot odli no, saj smo vse šolsko leto dejavnosti uspešno vklju evale v naše delo in dosegli smo
vse zastavljene cilje. Veliko izdelkov in idej bomo lahko vklju evali in uporabljali pri svojem
nadaljnjem u no-vzgojnem delu.
Menim, da je projekt obogatil naše delo v Bolnišni ni šoli, našim šolarjem pa prinesel širino
in pogled preko naših meja, nove izkušnje tako na podro ju spoznavanja evropskih držav, tudi
Slovenije, potovanj, motivacije za u enje in uporabo tujih jezikov, kot uporabe IKT
tehnologije. Prav tako menim, da smo veliko tega pridobile tudi sodelujo e kolegice naše
šole.
MODRI STOL (Tjaša Funa ehovin)
V letošnjem šolskem letu se je na oddelku otroške kirurgije tretji odvila delavnica Modri stol
(11.06.2013), v kateri so sodelovali trije otroci z oddelka in njihovi starši ter štirje u enci, ki
se udeležujejo Unesco kluba na OŠ Ledina. Gre za projekt, ki ga je leta 2000 za ela OŠ
Maksa Pleteršnika Pišece. U enci zbirajo stare stole in jih pobarvajo z modro barvo, nato pa
jih poslikajo z rumeno. ez poletje stole razporedijo na javna mesta, da si mimoido i lahko
odpo ijejo. Poleg samega barvanja in likovnega ustvarjanja je bistvo projekta delavnica z
vodenim pogovorom na izbrano aktualno temo.
Ker se na oddelku C1 hospitalizirani otroci hitro menjavajo, smo se letos odlo ili, da bomo
izvedli pogovor in delavnico isto asno. Otroci so se najprej predstavili in povedali, kaj radi
po nejo, potem pa smo se pogovarjali o bolnišni ni šoli in o boleznih, ki jih na oddelku
zdravijo. Za temo delavnice smo si letos zbrali »vrednote«.
59
Kljub temu, da so na delavnici sodelovali otroci zelo razli nih starosti (od 1. do 8. razreda), je
sodelovanje med njimi lepo steklo. Pobarvali smo tri majhne stole, ki so ostali na oddelku,
eden bo odpeljan na OŠ Ledina. Otroci so kot glavne vrednote izpostavili veselje, ljubezen in
prijateljstvo ter s temi motivi so stole tudi okrasili.
Delavnica je bila prijeten zaklju ek šole in uvod v po itniške dni. Dosegli smo vse zastavljene
cilje, zato na rtujemo izvedbo delavnice tudi v naslednjem šolskem letu.
IS ANYBODY ON THE OTHER SIDE, eTwinning projekt (Alenka Prevec, Natalija
Podjavoršek
V omenjenem projektu sta sodelovali dve u iteljici naše šole, in sicer Alenka Prevec in
Natalija Podjavoršek. Poleg naše šole je bila v projekt vklju ena še ena bolnišni na šola iz
Švedske ter dve šoli iz Poljske. Uradno sta bili vklju eni še dve šoli iz Hrvaške. Za prvo od
njih se je projekt e-twinning zaklju il zaradi premestitve vklju ene u iteljice na drugo
delovno mesto. Druga šola, kot kaže, ni uspela zagotoviti ustrezne tehni ne podpore za
vklju itev v projekt in tako nobena šola iz Hrvaške ni sodelovala v nobenem sre anju
omenjenega projekta.
Sre anja smo imeli preko VOX – konference. Na za etku šolskega leta je bilo veliko volje in
energije zato, da nam uspe. Partnerske šole so se veselile novih sre anj prek VOX konference.
Za sodelujo i u iteljici iz naše šole je to pomenilo predvsem izobraževanje drugih šol na
podro ju pou evanja na daljavo. Naša šola je bila na tem podro ju velik korak pred vsemi
ostalimi. Kljub vsemu smo vztrajali in upali, da, ko bodo kolegi dobili dovolj znanja, bomo
lahko za eli sodelovati kot enakovredni partnerji in bomo lahko izpeljali tudi na rtovana
sre anja z VOX konferenco z otroki v bolnišnici.
Tako smo izpeljali štiri skupna sre anja in nato še nekaj poskusnih sre anj z u itelji
posamezne šole. Žal pa do enakovrednega sodelovanja ni nikoli prišlo. Bolnišni ni u itelji na
drugih šolah bodisi niso imeli ustrezne tehni ne opreme na delovnem mestu (sami so se v
projekt vklju evali od doma) bodisi pa tehni ne opreme na šoli niso upali uporabljati brez
ra unalni arjev iz svojih šoli. Navedeno je imelo za posledico zelo omejen as za možno
povezavo med šolama. Pravzaprav se je pri dveh šolah ustavilo že, ko bi morali pripraviti
predstavitveni ppt svoje šole in ga obesiti na portal e-twinning. To je naredila le naša šola in
bolnišni na šola iz Poljske.
Nekaj asa smo še vzpodbujali sodelujo e, da naredimo dogovorjeno in se kasneje povežemo
skupaj z u enci, a vedno bolj jasno je bilo, da zato ni ve pravega interesa. Zato je trenutno
projekt v mirovanju.
Ne glede na zaklju ek smo imeli na za etku u itelji med seboj nekaj obetavnih sre anj. Vse
aktivne partnerske šole so zagotovo od nas dobile veliko dobrih idej za še boljše delo v
bolnišni ni šoli, tudi Alenka Prevec in Natalija Podjavoršek pa sta bolje spoznali delovanje
drugih bolnišni nih šol. Kot sta opazili, se je vzporedno z nami pojavil na e-twinningu še en
projekt za u ence v bolnišni ni šoli, in sicer What'
s going on in the hospital? Mogo e bi se
kazalo v naslednjem letu pridružiti temu projektu in videli kaj se dogaja. Ta pridružitev pa bi
bila brez predhodnega na rtovanja. Projekt predvideva kar nekaj aktivnosti z u enci v
bolnišni ni šoli, ki niso neposredno vezane na pouk. Izpeljali bi jih lahko le v okviru kakšnega
dneva dejavnosti. Na sre o je sodelovanje v e-twinning projektu precej svobodno in zato je
takšno pristopanje in odstopanje od projektov pri e-twinningu nekaj zelo obi ajnega.
ROBINZONOVA BRALNA ZNA KA (Andreja ušin)
Že šesto šolsko leto v bolnišni ni šoli beremo tudi za Robinzonovo bralno zna ko.
U iteljice razrednega pouka in slovenistke ugotavljamo, da se tega branja praviloma lotevajo
le na razredni stopnji. Tudi na tej stopnji pa je velikokrat bodisi zdravstveno stanje preslabo
bodisi obremenjenost s šolskim delom tako velika, da tega branja u enci ne zmorejo ali niso
60
motivirani zanj. Nekateri otroci in mladostniki pa v bolnišni ni šoli berejo za svojo bralno
zna ko. Razmere pa se, tako glede na razli na šolska leta kot tudi glede na razli ne oddelke,
spreminjajo.
V šolskem letu 2012/13 so bili tako kot prejšnje leto zelo uspešni pri osvajanju Robinzonove
bralne zna ke na oddelkih C3 (17 u encev) in A2 (3 u enci); 13 u encev je bilo iz 1. triade, 7
pa iz 2. tirade. Njihova mentorica je bila Minca Gale, ki je u encem ponudila predvsem
kakovostne knjige založbe Epta.
Na oddelku C2 je osvojil zna ko en drugošolec; mentorica je bila Mojca Topi ; na oddelku
A3 pa je zna ko osvojila ena šestošolka pod mentorstvom Ane Dobovi nik in Patricije
Mavri . Kot je zapisala Ana Dobovi nik, je bilo pri tej deklici branje predvsem terapevtske
narave, saj v asu zdravljenja ni zmogla šolskega dela in si je z branjem koristno zapolnila
as, ki ga je preživela v bolnišnici. Obenem pa je bilo tudi zelo pomembno za razvoj njene
veš ine branja in za pridobivanje znanja, saj je imela u enka že v osnovi primanjkljaje na
posameznih podro jih u enja, tudi pri branju.
Kljub temu da osvojenih bralnih zna k ni tako veliko, tudi Robinzonova bralna zna ka
zagotovo vodi do navdušenja za branje, do boljše bralne pismenosti in do boljšega po utja v
bolnišnici, zato nas bo v bolnišni ni šoli spremljala še naprej.
LEDINSKI METULJ (Tanja Babnik, Marta Maren e)
Osnovni cilji projekta so bili:
• sodelovanje u iteljic I. triade na OŠ Ledina in bolnišni ne šole;
• povezovanje zdravih in bolnih šolarjev preko skupinskega projekta;
• obisk u iteljic bolnišni ne šole (razgovori, odgovori na vprašanja u encev);
• razvijanje ustvene inteligence u encev (vživljanje v želje in potrebe drugih, so utje),
razmislek o pomembnih vrednotah v življenju (zdravje, dom, prijateljstvo, pomo );
• oblikovanje metuljev in rožic iz papirja;
• zaklju ek projekta z razstavo v prostorih bolnišnice in njenim ogledom (obisk
Ledinskih u encev);
Vodja/koordinatorka v Bolnišni ni šoli: Marta Maren e,
Koordinatorka na OŠ Ledina: Helena Ogorevc
Projekt je potekal v asu od jeseni do konca pomladi. Sodelovali so vsi u enci I. triade na OŠ
Ledina, v Bolnišni ni šoli pa so se pridružili tudi nekateri u enci II. triade. Objektivni razlogi
(bolniška odsotnost vodij projekta) so narekovali reduciranje nekaterih ciljev ( as postavitve
in otvoritev razstave z gledališkim nastopom u encev, selitev razstave na OŠ Ledino in URI
So a). Osnovni cilji projekta pa so bili v celoti uresni eni.
U enci na URI So a so sodelovali v sklopu vseh aktivnosti, ki so potekale na Pediatri ni
kliniki. Sodelovanje po e pošti ni potekalo, ker so bile vse splošne aktivnosti prilagojene tudi
za gibalno ovirane u ence. Razstava se ni preselila na URI So a, ker bi bil transport preve
zahteven in tudi za to obliko razstave ni bilo primernega prostora. Z medsebojno pomo jo in
sodelovanjem so u enci izdelali lep cvetni otok z metulji. Pomenljiva so bila sporo ila bolnih
u encev, ki so v svojih željah najve krat izrazili potrebo po domu, zdravju in prijateljih.
Razstavo v avli Pediatri ne klinike so obiskali tudi u enci OŠ Ledina in bili nad njo
navdušeni.
Projekt je bil zastavljen kot poizkus tesnejšega sodelovanja u encev in u iteljic v obeh delih
šolskega kolektiva. V skupni analizi smo ugotovile, da si sodelovanja želimo tudi v prihodnje,
pri emer pa bomo dajale prednost strokovnim temam.
Osnovno sporo ilo projekta Ledinski metulj, da s skupnimi mo mi zmoremo ve , ostaja
vodilo za sodelovanje tudi v prihodnjem šolskem letu.
61
MEDNARODNA KULTURNA IN ŠPORTNA IZMENJAVA LJUBLJANA–BRUSELJ
as izvajanja projekta: 26. 05. 2013 – 01. 06. 2013 (Irena Nemani )
Letošnje izmenjave se je udeležilo osem mladostnikov Lidija Ketiš (13 let), Matej Kolbl (13
let), Jernej Slivnik (13 let), Natalija Belec (13 let), Bojc Šepi (13 let), Tina Belec (13 let),
Tamara Belec (13 let), Teja Belec (13 let). V spremljevalni ekipi so bili delavci URI So e
(Simona Korelc, Nena Vovk, Jana Šafari , Marija Pibernik) in u iteljice OŠ Ledina
Bolnišni na šola (Tanja Be an, Branka Žnidarši , Irena Nemani Dujmovi , Tanja Babnik).
Udeležence izmenjave je izbral tim otroškega oddelka URI So a in Bolnišni ne šole.
Upoštevali so pogostost vklju itve v celostno rehabilitacijo na URI So a, bolezen oz. okvaro,
starost, otrokovo samopodobo, potrebe po socialni vklju enosti v širše socialno okolje, želja
po druženju in pridobivanju novih izkušenj. Skupina mladostnikov je bila najmlajša do sedaj,
starostno homogena, 5 jih je uporabljalo za gibanje vozi ek, glede na zdravstveno stanje sta
bila dva po nezgodni možganski poškodbi. Zaradi posebnosti otrok je bilo tudi
spremljevalcev osem, kar je zagotavljalo nemoteno mobilnost in bivanje.Zaradi letalskega
leta, ki nam ga je po ugodni ceni ponudila Adria Airwaiys , je izmenjava potekala dan dlje kot
do sedaj, torej sedem dni. Udeleženci so se pred odhodom na izmenjavo sre ali na
Bolnišni nih olimpijskih igrah, kjer so pridobili prve informacije o izmenjavi, na mini
oviratlonu in se udeležili zaklju ka šolskega leta na URI So a. Ve kratno druženje je bilo
namenjeno tako otrokom kot njihovim staršem. Z veseljem in sr nostjo so se udeleževali teh
dogodkov, navezali prve stike z vsemi udeležencu izmenjave. Tudi straši so imeli priložnost,
da so se spoznali.Program izmenjave je bil sestavljen iz razli nih dejavnosti, nekatere smo
izpeljali sami, nekatere pa skupaj z u itelji šole L'
Ecole Escale iz Limala (okolica Bruslja).
Izmenjava je bila bolj kulturno naravnana.
1. dan - namestitev v hotelu in ogled mesta
2. dan - Obisk šole L'
Ecole Escale v Limalu in u enje francoš ine/slovenš ine, ogled mesta
3. dan - Obisk Evropskega parlamenta in razstave Se oveljske soline
4. dan - Celodnevni izlet Brugge - Blankenberge- Atomium
5. dan - Kuharska delavnica in u enje angleš ine v šoli L'
Ecole Escale
6. dan - Ogled Hergejevega muzeja stripov.
7. dan - odhod domov
Prvi dan smo izžrebali pare otrok in spremljevalcev, ki so poskrbeli za skupno ve erjo v
hotelu. To pomeni, da so izbrali jedilnik, skupaj šli v trgovino, skuhali in postregli. Za sprotno
objavo na FC so se mladostniki dobili vsak ve er in napisali vtise, Irena in Nena sva izbrali
fotografije, Tanja Be an pa je vse še jezikovno uredila. Vse dejavnosti so bile izbrane tako, da
bi mladostniki pridobili kar najve razli nih izkušenj, tako z vrstniki iz Bruslja, kot med sabo,
spodbujali smo jih k samostojnosti, potrpežljivosti, sodelovanju. Posebna izkušnja je bila
vožnja s podzemno železnico in pot v dežju do parlamenta. Mladostnikom je bilo vše u enje
francoš ine saj smo znanje med vožnjami ves as utrjevali. Zelo so uživali tudi na kuharski
delavnici. Tanja Be an je sproti pisala dnevnik, Nena je fotografirala, Simona je snemala,
tako da je vse dogajanje dokumentirano. Dnevnik sta oblikovali Irena in Tanja Babnik.
Izmenjavo je omogo ilo društvo Kros, ki je denar zbiralo s prodajo koledarjev DVA
OBRAZA NAŠEGA SVETA 2013 (ustvarjalci koledarja: Arne Hodali , Atelje Balant,
Aleksander Zadel, Repro MS, Tiskarna DTD, Meta Krese, Andreja ušin Gostiša in Tanja
Babnik). Stroški letošnje izmenjave so bili: 5400 € hotel z zajtrkom, 3200 € letalske karte,
1600 € stroški Bruslju (hrana, prevoz, ogledi), 160 € žepnina za otroke, dnevnice 1000 €.
Bolnišni na šola Ledina in društvo Kros bosta sodelovala pri izmenjavi še prihodnje leto.
62
INOVACIJSKI PROJEKT: ZAKAJ JE POU EVANJE NA DALJAVO KORISTNO
(Alenka Prevec)
V tem šolskem letu smo nadaljevali z izvajanjem Inovacijskega projekta: Zakaj je pou evanje
na daljavo koristno. Projekt je tako zaklju en. V projekt je bilo vklju enih devet u iteljev
bolnišni ne šole:
• odgovorni nosilec projekta in vodja šole mag. Tanje Be an,
• vodja projekta in u iteljica BIO, NAR, KEM Alenka Prevec,
• u iteljica razrednega pouka Metoda Leban Derviševi ,
• u itelj ZGO, GEO, DDE Mirsad Skorupan,
• u iteljica MAT, FIZ Natalija Podjavoršek,
• u iteljica MAT, FIZ Irena Nemani Dujmovi ,
• u iteljica TJA Tjaša Funa ehovin,
• u iteljica TJA, TJN Meta Kerševan,
• u iteljica SLO Andreja ušin Gostiša.
Naša strokovna konzulentka na ZRSŠ je dr. Natalija Komljanec je pomagala pri zbiranju
literature.
Tudi letos smo na daljavo pou evali ve u encev in dijakov. Nadgradili smo izkušnje iz
lanskega leta. Starostna meja u encev, ki smo jih v letošnjem šolskem letu pou evali, se je še
znižala. Pri pou evanju smo praviloma uporabljali videokonferen ni sistem VOX. Grafi ne
tablice so naše podaljšane roke oziroma dober u ni pripomo ek. Še vedno smo se sproti
obveš ali o tehni nih težavah pri samem izvajanju in odpravi le-teh. Kadarkoli smo se s
soo ili s težavami pri izvajanju pouka, nam je na pomo prisko il kolega Mirsad Skorupan.
Ocenjujemo, da smo od za etka projekta kar precej napredovali. Nove tehnologije se ne
bojimo uporabljati, sicer pa že vemo, da kar se danes novega nau imo pri IKT, bo že jutri
zastarelo. Zato pa smo mi tisti, ki moramo napredku slediti in iskati možnosti in metode, kako
bi omogo ili kakovostno kontinuiteto šolskega dela.
Mislim, da z vklju itvijo v Inovacijski projekt u itelji niso imeli dodatnega dela, zato nih e ni
izrazil želje, da bi izstopil. Vse kar se pri tem novega nau ijo, lahko koristno uporabljajo pri
vsakdanjem šolskem delu.
Kljub temu, da bomo Inovacijski projekt zaklju ili, se bomo lani izobraževali naprej, izziv so
nam i-u beniki. Kot vodja projekta bom naše triletno delo predstavila v strokovnem lanku.
E-PALS (Meta Kerševan, Tjaša Funa ehovin)
V letošnjem šolskem letu smo sodelovali z angleško bolnišni no šolo iz Bradforda. Zaradi
slabše opremljenosti z IKT je bilo e-dopisovanje z angleškimi vrstniki oteženo, pogovori
preko Skype-a pa niso bili mogo i.
V prvih mesecih šolskega leta smo s štirimi u enci vzpostavili elektronsko dopisovanje, ki je
trajalo nekaj tednov pod u iteljevim mentorstvom. Po za etni izmenjavi mailov, v katerih so
si otroci izmenjali osnovne informacije in predstavili svoje dežele, je bila nadaljnja
komunikacija prepuš ena posameznim u encem. Izkazalo se je, da so u enci v asih na
odgovor dolgo akali, tako da je njihova motivacija za dopisovanje popustila.
Šola v Bradfordu je majhna, u enci pa se vra ajo na kontrolne preglede na ve tednov.
Brez nenehnega nadzora nad izmenjavo mailov se u enci sami niso trudili dovolj, da bi
obdržali za etna e-prijateljstva in nadaljevali z dopisovanjem.
Meniva, da bi bilo smiselno nadaljevati s projektom z drugo (ve jo) bolnišni no šolo, ki bi
nam ponudila ve ji izbor dopisovalcev.
63
13. TABOR SONCA IN RADOSTI (Sinja Jan ar)
Pediatri na klinika - Klini ni oddelek za nefrologijo (Center za otroško dializo in
transplantacijo) v Ljubljani in OŠ Ledina, bolnišni na šola sta letos v sodelovanju z Društvom
ledvi nih bolnikov Ljubljana že trinajsti organizirala in izvedla tridnevni taborov Sonca in
radosti, ki so se ga udeležili otroci in mladostniki z za etno in kon no odpovedjo ledvic.
Pomo nam je nudilo tudi DLB Ljubljana.
Tabor smo aktivno preživeli na Pohorju. Od petka 10. 05. do nedelje 12. 05.2013 smo uživali
v CŠOD Planinka. Pestro zapolnjen konec tedna sta naredila tudi zanimiva in pou na ogleda
akvarija v Mariboru in rudnika v Velenju. V CŠOD Planinka smo imeli raznolike zabavne
igre ter igre z žogo, ki jih je vodil Jakob Megli . Igre je spremljal smeh in tekmovalni duh.
Imeli smo ve delavnic, kot je izdelava etuija za mobitel, ki ga je vodila prostovoljka Katja,
spoznavanje in prepoznavanje zeliš , ki sta ga vodili u iteljici Mojca Topi in Branka
Žnidarši . Sobotni ve er nam je popestrila tudi pantomima zdravnikov in sester. Imeli smo
uro aerobike, ki jo je vodil Luka Pintar, krajši pohod, že ustaljeni vsakoletni piknik s peko na
žaru in pekom prof. Kendo ter družabne igre na prostem. Izpeljali smo naravoslovni kviz, ki
je vklju eval raznolika vprašanja, tematike petkovega in sobotnega dogajanja in novih znanj
ter športni dan na temo ples.
Žal pa zaradi slabega vremena, dežja in vetra nismo izpeljali ogleda planetarija, ki smo se ga
zelo veselili. Z gospodom Sebastijanom Jakšo, ki nam to lahko omogo i, smo domenjeni, da
bomo skušali to izpeljati na naslednjem taboru, naslednje šolsko leto.
Cilji, ki smo si jih zadali, in sicer
• sproš eno druženje otrok in mladostnikov zunaj bolnišni nih zidov,
• razvijanje zdrave tekmovalnosti,
• izmenjava izkušenj,
• razvijanje strpnosti in pomo i med udeleženci
so bili v celoti doseženi.
TRI DOBRE STVARI (Mojca Topi , Branka Žnidarši )
Aktiv u iteljic prve in druge triade meni, da so bile Tri lepe stvari vse šolsko leto vtkane v
vsakdanje pedagoško delo, nikakor pa ne tako, da bi lahko dejavnost vrednotili kot projekt.
Aktiv u iteljic prve in druge triade je vse šolsko leto zelo dejavno sodeloval tudi v projektih
Comenius in Ledinski metulj. Na oddelkih so nastajali prispevki za šolsko spletno stran, ki so
v svojem bistvu “oddel ne lepe stvari”.
Tri lepe stvari so torej že vtkane v vsakdanje delo u iteljic prve in druge triade, zato menimo,
da te dejavnosti ne bi ve vrednotili kot projekt. Pravzaprav smo ponosni, da se je iz malega
in preprostega projekta razvila vsakdanja, obi ajna, a še kako dragocena dejavnost.
V strokovnem aktivu prve in druge triade pa velja vsako leto še opomniti na bistvo in cilje
treh lepih stvari, da dejavnost v naslednjih letih ne bi zamrla.
SPREMLJANJA VKLJU EVANJA ŠOLARJEV V SVOJE ŠOLE PO NA NOVO
NASTALIH OBOLENJIH IN POŠKODBAH MOŽGANOV (Tanja Babnik)
V tem šolskem letu smo vse lanice skupaj realizirale naslednje cilje:
• Predstavitev prilagoditve dela z gibalno oviranim otrokom v 1. razredu;
• sestava vprašalnika za udeležence dvodnevnega izobraževanja na URI So a
Vklju evanje otrok s posebnimi potrebami v programe izobraževanja;
• dvodnevni seminar z delavnicami Vklju evanje otrok s posebnimi potrebami v
izobraževanje;
• analiza vprašalnika Vklju evanje otrok s posebnimi potrebami v izobraževanje;
• izmenjava izkušenj pri uporabi prilagoditev na podro ju ra unalniške tehnologije.
64
Vsi cilji, ki smo si jih zadale in jih še sproti dopolnjevale, so bili uspešno realizirani.
Sabina Andlovic, Svetlana Logar, Brigita Pirnat in Tanja Babnik smo v za etku oktobra na
Uri So a predstavile delo, prilagoditve in posebnosti gibalno oviranih u encev. Predstavitve
se je udeležilo šest šol (u iteljice in svetovalne delavke), ki so v tem šolskem letu vklju evali
gibalno oviranega otroka v 1. razred. Udeleženke strokovnega sre anja so bile zelo
navdušene; sporo ale so, da jim bo s pomo jo te predstavitve lažje na rtovati ustrezne
prilagoditve. Kot negativno pa so ocenile as, saj bi si želele, da bi bila predstavitev prej,
preden so oblikovale individualizirani na rt dela za posameznega u enca.
Na pobudo vodje bolnišni ne šole Tanje Be an smo k sodelovanju v projektu povabile bivšo
sodelavko, specialno pedagoginjo Niko Jenko, sedaj profesorico na Pedagoški fakulteti, na
oddelku za Specialno in rehabilitacijsko pedagogiko. Pod njenim vodenjem smo skupaj
sestavile vprašalnik za udeležence dvodnevnega seminarja Vklju evanje otrok s posebnimi
potrebami v programe izobraževanja, ki je potekalo na URI So a. Z vprašalnikom smo želele
ugotoviti predvsem to, katere prilagoditve in v kolikšni meri jih posamezni u itelji ter
svetovalni delavci na šolah ali zavodih uporabljajo. Vsi udeleženci seminarja, teh je bilo
približno 84, so dobili vprašalnik, ki so ga zadnji dan, po zaklju ku delavnic tudi vrnili.
Zelo natan no analizo vprašalnikov, skupaj z ugotovitvami, je pripravila Nika Jenko.
Na omenjenem seminarju je pomen bolnišni ne šole v procesu rehabilitacije predstavila vodja
šole Tanja Be an; Sabina Andlovic in Tanja Babnik pa sta predstavili sodelovanje specialnega
pedagoga in u itelja pri prilagajanju u nega procesa za otroke s posebnimi potrebami ter
pripravili delavnico z naslovom Prilagojene u ne oblike dela.
Vsa predavanja in delavnice so si lahko udeleženci naknadno prebrali na spletni strani URI
So a.
Za naslednje šolsko leto smo že poslale vabila in vprašalnik za predstavitev dela z gibalno
oviranim u encem, ki se bodo v naslednjem šolskem letu vklju evali v 1. razred.
Izobraževanja in vprašalniki so velika nadgradnja našega skupnega dela pri osveš anju
strokovnih delavcev o pomenu prilagoditev v procesu izobraževanja; menimo, da je ta
nadgradnja izredno dragocena.
NAMIZNI TENIS NA URI SO A (Tanja Babnik)
Tudi v letošnjem šolskem letu je bil namizni tenis del izvajanja prilagojenih športnih
dejavnosti OŠ Ledina bolnišni na šola na URI So a.
U enje oz. igranje namiznega tenisa je potekalo v sodelovanju z u iteljico bolnišni ne šole,
Tanjo Babnik in prostovoljcem Darjanom Vizjakom. Namizni tenis je potekal ob sredah, od
13.00 do 14.00 ure, v telovadnici So e. V povpre ju so bili na urah namiznega tenisa prisotni
trije u enci, tako razredne kot predmetne stopnje.
Celotna populacija, tako fantje kot dekleta, so zelo radi prihajali na ure igranja, saj je bila igra
prilagojena vsakemu posameznemu u encu. Pri u nih urah smo upoštevali predznanje
vsakega posameznega u enca in psihofizi ne sposobnosti.
Ve ina športnikov –u encev je bilo na rehabilitaciji dalj asa, tako smo lahko spremljali
njihov napredek pri igri. Vsi so pri igri zelo napredovali in tako je bila motivacija za igro vsak
teden velika.
V tem šolskem letu se je en u enec po poškodbi glave vklju eval v namizni tenis kar tri
mesece. Napredek je bil opazen na ve podro jih. Izboljšala se je tehnika igre in pove ala se
je psihofizi na kondicija. Pri psihofizi ni kondiciji se je pove ala fizi na mo in ravno tako
usmerjena pozornost in koncentracija, ki smo jo z igro razvijali in krepili. Ravno tako smo
bili pozorni na medvrstniške odnose, ki so se razvijali in krepili.
Pri igri so se nam pogosto pridružili tudi starši otrok, s katerimi smo krepili socialne odnose
in jih navali na posebnosti njihovega otroka v športnih aktivnostih.
65
Namizni tenis je za tovrstno populacijo zelo pomemben in koristen, saj je to šport, v katerega
se po težjih poškodbah ali boleznih možganov lahko otroci najprej vklju ijo. To jim zelo
veliko pomeni, saj je to ena od pozitivnih vzpodbud v procesu rehabilitacije in jim pomaga pri
preizkušanju in ob utenju lastnih telesnih in duševnih zmogljivosti.
RA UNALNIŠKA PISMENOST BOLNIŠNI NE ŠOLE (Mirsad Skorupan)
Na za etku šolskega leta 2012/2013 smo nabavili tri tabli ne ra unalnike razli nih
proizvajalcev, ki so bili tako po kakovosti kot po ceni razli ni. Želeli smo ugotoviti, katera od
kupljenih naprav bi bila najbolj primerna za uporabo pri vzgojno-izobraževalnem delu na
oddelkih. Vsak u itelj je imel na razpolago tabli ni ra unalnik za mesec dni. Ugotovitve so
bile razli ne. Vse je najbolj begala neodzivnost tablic, kar se je dogajalo, ko je bila slaba
internetna povezava. Pri nakupih tablic se bomo zato v bodo e usmerili na iskanje tablic, ki
imajo dobro brezži no povezavo.
Trenutno imamo vsi u itelji v uporabi prenosne ra unalnike ter nekaj stacionarnih, ki so v
lasti klinike. Nekaj je tudi naših - prinesli smo jih iz stare bolnišnice. Imamo tudi novejši,
zmogljivejši ra unalnik, ki se nahaja v u iteljski sobi na Pediatri ni kliniki.
Tu imamo vsi u itelji s prenosnimi ra unalniki dostop do brezži nega interneta. Na oddelkih,
v šolskih prostorih, pa imamo na stacionarnih ra unalnikih mrežno povezavo do interneta.
Na Ortopedski kliniki je en ra unalnik povezan z internetom, tako imajo u enci in dijaki
neposreden dostop do svetovnega spleta. Na Dermatološki kliniki imamo dostop do interneta
v u ilnici. Tam smo namestili tudi boljši stacionarni ra unalnik. Za potrebe pouka imamo
sedaj tudi na oddelku adolescentne psihiatrije dostop do interneta.
Tudi v letošnjem šolskem letu nismo nabavljali nove didakti no - izobraževalne programske
opreme. Razlog vidim v tem, da je dostop do interneta in e-gradiva, ki obstajajo na svetovnem
spletu, zamenjal klasi no didakti no programsko opremo na CD.
V letošnjem šolskem letu smo za eli s ustvarjanjem žive šolske spletne strani.
Na za etku je bilo precej težav s samostojnim postavljanjem; po enem letu uporabe se je
samostojnost pove ala. Ko ho ejo nekateri u itelji malo ve , boljše, lepše oblikovanje, jim
prisko im na pomo .
Spletno u ilnico, zborni no, smo letos pomladi posodobili (moodle 2.0). Kljub druga nosti
nekaterih ukazov smo se ve ina u iteljev znašla in jo redno in pravilno uporabljamo. To
spletno u ilnico, zbornico, kjer imamo postavljene urnike, obvestila, novosti, zapisnike
konferenc, ocenjujem kot odli no.
Tudi vsak u itelj ima svojo spletno u ilnico, ki mu služi kot prostor za odlaganje lastnih
vsebin, ki jih potrebuje za pouk. Nekateri u itelji svojo spletno u ilnico uporabljajo pogosto,
drugi malo manj. Te u ilnice bomo v prihodnje posodobili.
OŽIVITEV ŠOLSKE SPLETNE STRANI ( Mirsad Skorupan, Tanja Be an in vsi
u itelji)
V za etku šolskega leta smo si zadali cilj, da bi šolsko spletno stran v ve ji meri sprotno
posodabljali. Do sedaj smo namre to storili le enkrat letno, s sicer zelo zanimivimi Dobrimi
vestmi. Ta neposodobljenost pa je za vse nas postala mote a.
Na rtovali smo, da bi spletno stran redno posodabljali:
• z aktualizirano uvodno stranjo (Tanja Be an),
• z novicami s posameznih oddelkov (razredniki),
• z dnevi dejavnosti (nosilci dneva),
• s poro ili posameznih projektov (nosilci projektov).
Uredniški odbor šolske spletne strani je bil vse leto aktiv slovenistk, tehni no podporo pa je
u iteljem nudil Mirsad Skorupan.
66
Kljub dolo eni meri strahu in dvomom ob zaklju ku šolskega leta ugotavljamo, da nam je
oživitev lepo uspela; naša spletna stran je postala zanimivejša, prinaša sprotne pomembne
informacije o pestrosti in bogastvu našega dela. Tako jo uporabljamo lahko tudi v bolnišni ni
šoli, kot informacijo za u ence in u enke, ki se v našo šolo šele vklju ujejo.
Za naslednjo šolsko leto smo se dogovorili, da bi s sprotnim posodabljanjem nadaljevali, in
sicer:
• z aktualizirano uvodno stranjo (Tanja Be an),
• z novicami s posameznih oddelkov (razredniki in ostali u itelji),
• s poro ili posameznih projektov (nosilci projektov).
Mirsad Skorupan pa bo skušal za naslednje šolsko leto najti tako tehni no rešitve, da bi
urejanje šolske spletne strani postalo preprostejše in nam bi vzelo tudi manj asa.
BOLNIŠNI NA ŠOLSKA KNJIŽNICA (Andreja ušin Gostiša)
V šolskem letu 2012/2013 je izposoja knjig potekala dvakrat tedensko (ob ponedeljkih in
etrtkih) na oddelkih C3 in C5, na drugih pa po dogovoru. Knjige je izposojala Patricija Vi i .
Najve je povpraševanje je bilo po knjigah z mladostniško tematiko (odraš anje), mlajše
bralke pa si najraje izposojajo Anice Dese Muck in knjige o vilah.
Vseh izposoj je bilo 304.
Tudi v tem šolskem letu smo nekoliko posodobili našo ponudbo; kupili smo za 728,18 evrov
leposlovnih knjig, in sicer predvsem za mladostnike. Vse knjige smo kupili v Modrijanovi
knjigarni na Trubarjevi cesti 27.
Dijaki in dijakinje Gimnazije Poljane pa so nam podarili 34 novih leposlovnih knjig po
svojem (odli nem) izboru.
U BENIŠKI ŠOLSKI SKLAD (Andreja ušin Gostiša)
V letošnjem šolskem letu smo kupili za 418,37 evrov u beniškega gradiva (številka je
nekoliko nižja kot lani, ko smo kupili gradivo za 517,64 evrov). Ra un smo poravnali iz
materialnih stroškov šole. U beniško gradivo smo kupili v Modrijanovi knjigarni na
Trubarjevi cesti 27.
•
Poleg vsakodnevnega šolskega dela in že omenjenih posebnih projektov smo v
letošnjem šolskem letu izvedli tudi dneve dejavnosti. Po opravljenih analizah in
evalvacijah lahko re emo, da smo jih izvedli uspešno. Dneve smo morali zelo skrbno
na rtovati, ker smo ob njih praviloma izvajali tudi pouk za tiste šolarje in šolarke, za
katere je bil zares potreben. Glede na izkušnje v preteklem šolskem leta smo letos
dneve dejavnosti bolj enakomerno razporedili ez vse šolsko leto, kar se je izkazalo za
odli no potezo. Tudi premaknitev bolnišni nih olimpijskih iger v zimski as se je
izkazala za ve kot odli no.
Kulturni dnevi ( asopisna hiša. Ustvarjajmo ( asopis), Ustvarjajmo gledališ e, Slovenija država nas vseh) so bili, lahko re emo, posve eni predvsem ustvarjanju. Ustvarili smo tudi
svoj šolski asopis, ki je izšel v drugi polovici junija - zares kakovosten. Obvezni šolski
proslavi ob kulturnem prazniku in dnevu državnosti smo na svojstven na in izvedli tudi v
bolnišni ni šoli na posameznih oddelkih in na e na in, s temi ustvarjalnimi dogajanji pa smo
obogatili tudi našo spletno stran. Na rtovanega kulturnega dne na temo Film nam zaradi
zapletenih logisti nih zadev ni uspelo izvesti; zamenjali smo ga z ustvarjanjem gledališ a, kar
je med u ence in u enke prineslo veliko radosti. Predvsem smo ponosni, da so bili na naših
kulturnih dneh naši šolarji in šolarke ves ase dejavni in so bili tako tudi sami kulturni
ustvarjalci.
67
Letošnji naravoslovni dnevi (Žita–Poklici v cestnem prometu, Emona, Astronomija) so bili
izjemno kakovostni. Le prvi je bil vsebinsko lo en za u ence 1. in 2. triade; tako smo se
(modro) odlo ili zato, da smo ta dan lahko povezali s projektom Comenius. Sicer so
naravoslovni dnevi med u ence in u enke prinesli obilico raziskovalnega duha. Zna ilnost
letošnjih dni pa je, da so nam pri sami izvedbi dni pomagali gostje, ki so posamezne dneve
naredili še bolj zanimive in privla ne (inštruktor varne vožnje, reševalci na Reševalni postaji
Ljubljana, policisti; društvo Vespesjan in njihov rimski vojš aki ter prebivalke Emone;
planetarij v avli Pediatri ne klinike).
Športni dnevi (Igre na ploš i/štafetne igre/igre z žogo, Ples, Bolnišni ne olimpijske igre,
Šport za zdravje in stare slovenske gibalne igre.) so tudi v letošnjem šolskem letu prinesle
vrsto gibalnih dejavnosti, primerne za vsakogar v bolnišnici. Ponosni smo, da z gibalnimi
dejavnostmi nadaljujemo tudi v navidez tako za šport neprimerni instituciji, kot je bolnišnica.
Na podro ju športnih dni je bilo v letošnjem šolskem letu kar nekaj novosti. Zadnji športni
dan smo posvetili starim slovenskim gibalnim igram, ki so bile med šolarkami in šolarji
odli no sprejete. Izvedli pa smo tudi prve zimske bolnišni ne olimpijske igre – v februarju;
uspele so ve kot odli no. Na njih smo gostili kar celotno ekipo košarkarjev Uniona Olimpija
Igre smo tokrat za eli z uvodno slavnostno prireditvijo na Pediatri ni kliniki, ki jo je kot v
dobrih starih asih vodil Igor E Bergant. Na njej sta nam gospod Miroslav Cerar in OKS
podelila evropsko priznanje za fair play. Zelo prestižno priznanje smo sprejeli z velikim
veseljem ter ponosom, pa tudi spoštljivo in z veliko odgovornostjo.
Prvi šolski dan v tem šolskem letu je bil tudi letos tehniški dan Po itniška popotovanja so
bila tudi pripomo ek za vstop v novo šolsko leto, sicer pa povezana s projektom Comenius
(ustvarjali smo vozila, realna in domišljijska). V novoletnem asu smo se že tradicionalno
u ili izdelovati preprosta, a sr na darila (Novoletno obdarovanje). Kot že vrsto let smo tudi
letos en tehniški dan posvetili izdelovanju dekoracije, navijaških rekvizitov ter vsega
potrebnega za naše bolnišni ne olimpijske igre (Priprave na bolnišni ne olimpijske igre). V
zadnjem tednu pouka pa smo izvedli zadnji dan dejavnosti - tehniški dan z naslovom
Dnevnik; šolarji in šolarke so navdušeno oblikovali platnice novih dnevnikov, s katerimi
bodo v bodo e delili svoje najgloblje skrivnosti
Še naprej opažamo, da so poleg samih u nih ciljev pri dnevih dejavnosti pomembni tudi
vzgojni cilji, ki so vse bolj individualizirani oz. personalizirani. Zato bomo tudi v bodo e pri
realizaciji dni dejavnosti pozorni na doseganje slednjih.
Tudi letos smo krepili ustvarjalnost pri šolarjih in šolarkah bolnišni ne šole, tako na
likovnem kot besednem podro ju. Številne likovne ustvarjalne delavnice, ki so bile vtkane v
šolski vsakdan, so prispevale k boljšemu vzdušju, saj je bil to hkrati tudi as in priložnost za
razrešitev marsikatere stiske, ki se je pojavila v asu bivanja v bolnišnici. Tudi v besedni
ustvarjalnosti smo bili uspešni. Kot smo že zapisali, smo izdali številko šolskega asopisa
Utrinki. Veliko besedne in tudi likovne ustvarjalnosti pa najdete tudi na naših spletnih
straneh.
•
V letošnjem šolskem letu smo v bolnišni ni šoli izvedli tudi nacionalno preverjanje
znanja (opravljala ga je v rednem roku devetošolka) ter spomladanski in jesenski del
mature.
•
Bolnišni na šola OŠ Ledina je bila tudi v letošnjem šolskem letu znova sti iš e vseh
bolnišni nih u iteljev/u iteljic Slovenije, bila je namre sedež njihove študijske
68
skupine. Zaradi neugodne finan ne situacije, v kateri država je, pa je bilo delovanje te
strokovne skupine precej ohromljeno; v živo smo se sre ali le enkrat, eno sre anje
smo izvedli na e na in, enega pa, zopet v živo, na rtujemo za september.
•
U itelji bolnišni ne šole so sodelovali tudi v svojih predmetnih študijskih skupinah.
Tudi delovanje teh je bilo zaradi finan ne krize zelo ohromljeno; ve inoma je potekalo
na e na in
•
Bolj kot sodelovanje v predmetnih študijskih skupinah (nekatere so se izkazale za ne
prav kakovostne, denimo za slovenš ino) pa je pomembno sodelovanje u iteljev v
strokovnih aktivih na sami šoli. Delovali so, kot smo na rtovali: strokovni aktiv
slovenistk, strokovni aktiv anglistk in nemcistk, družboslovno-naravoslovni strokovni
aktiv, strokovni aktiv defektologinj oddelka otroške psihiatrije in vseh defektologinj
bolnišni ne šole, strokovni aktiv u iteljic nefrološkega in dializnega oddelka,
strokovni aktiv u iteljic 1. in 2. triade ter strokovni aktiv u iteljic na URI So a.
Strokovno povezovanje v aktivih se je sicer izkazalo za izjemno pomembno, pa tudi
kakovostno. Seveda naj omenimo, da na posameznih oddelkih delujejo tudi razširjeni
strokovni timi, katerih lanice so tudi u iteljice bolnišni ne šole in brez katerih si
kakovostnega u no-vzgojnega dela ni ve mo zamisliti. Ne smemo pa zanemariti niti
dejstva, da se vsi u itelji bolnišni ne šole enkrat tedensko sre amo na svoji pedagoški
konferenci; tovrstnih sre anj je bilo v letošnjem šolskem letu 36.
Zaradi pomembnosti dela strokovnih aktivov na tem mestu prilagamo zaklju na poro ila o
njihovem delu v tem šolskem letu.
PORO ILO O DELU AKTIVA SPECIALNIH PEDAGOGOV NA ODDELKU
OTROŠKE PSIHIATRIJE (Tomo Tololeski)
Izvedli smo 13 aktivov oddelka službe za otroško psihiatrijo.
V aktiv je bilo vklju enih 5 lanov. Udeležba je bila praviloma 100%, razen v primeru
izjemnih opravi ljivih razlogov.
Ugotavljamo, da smo realizirali na rtovane cilje, in sicer:
- uspešno smo koordinirali delo specialnih pedagogov (pouk, dnevi dejavnosti),
- uspešno smo usklajevali urnike in delo u iteljev,
- strokovno smo sodelovali z zdravstvenim timom,
- enkrat mese no smo urejali spletno stran,
- u enci razredne stopnje so pod vodstvom Darje Bricelj urejali knjižnico in pod
vodstvom Marte Maren e likovno opremljali oddelek.
V naslednjem šolskem letu bo aktiv specialnih pedagogov oddelka Službe za otroško
psihiatrijo in zunanjih strokovnih sodelavcev potekal kot enotni aktiv. Enkrat mese no bodo
potekala organizacijska sre anja predvsem specialnih pedagogov oddelka Službe za otroško
psihiatrijo, enkrat mese no pa bo aktiv namenjen strokovnim vsebinam in izmenjavam.
PORO ILO STROKOVNEGA AKTIVA VSEH DEFEKTOLOGOV BOLNIŠNI NE
ŠOLE (Tomo Tololeski)
Izvedli smo šest aktivov vseh defektologov bolnišni ne šole. Aktiv je sprva štel šest lanov.
Dve specialni pedagoginji se aktivov ne udeležujeta, ena je na porodniškem dopustu. Med
letom je ena lanica odšla na porodniški dopust, pridružile pa so se tri nove zunanje lanice.
Ugotavljamo, da smo realizirali vse na rtovane cilje, in sicer:
- gostili smo strokovno skupino iz doma Mal i Beli eve, kjer smo predstavili delovanje
bolnišni ne šole in oddelka Službe za otroško psihiatrijo. Na koncu sre anja smo
69
ugotovili, da je zaradi skupnih otrok, ki jih obravnavamo, naše sodelovanje izjemno
pomembno.
- Na OŠ Ledina smo za u itelje predmetne stopnje pripravili predavanje z delavnico na
temo prilagoditve testov ocenjevanja znanja. Odzivi so bili zelo pozitivni. U itelji so
izrazili željo po še ve podobnih izobraževanjih. Svetovalna služba OŠ Ledina prosi,
da bi izvedli enako izobraževanje še za u itelje razredne stopnje v naslednjem šolskem
letu.
- Medsebojna izmenjava gradiv je potekala predvsem med specialnimi pedagogi z
oddelka Službe za otroško psihiatrijo, specialno pedagoginjo iz zavoda Janeza Levca
in pedagoginjami iz Ambulante za avtizem.
- Nastala je nova oblika strokovnega sodelovanja in povezovanja med pedagogi
Ambulante za avtizem, specialnimi pedagogi z zavoda Janez Levec in specialnimi
pedagogi z oddelka Službe za otroško psihiatrijo. Na ustanovnem sre anju dne 14. 02.
2013 so bili formulirani namen, cilji in organizacija sre anj:
Namen teh sre anj:
• Strokovno izpopolnjevanje in izmenjava izkušenj iz prakse.
• Informiranje o novostih na podro ju oseb s posebnimi potrebami.
• Supervizija in vzpostavitev timskega sodelovanja.
• Dopolnjevanje obravnav v primeru prehajanja pacientov med oddelki (celostna
obravnava pacientov).
• Interna izmenjava znanja v obliki prakti nih prikazov dela.
• Izmenjava literature, materialov.
Cilji tovrstnega povezovanja:
• Celostna, usklajena in strokovna obravnava pacientov.
• Prepoznavanje aktualne problematike obravnavanih oseb s posebnimi potrebami ter
iskanje ustreznih strokovnih rešitev.
• Poglabljanje razumevanja teoretskih in metodoloških konceptov na podro ju dela z
osebami s posebnimi potrebami.
• Izmenjava znanja na podro ju razli nih pedagoških pristopov in oblikovanje novih
rešitev za pedagoško prakso.
• Priprava internih gradiv in pripomo kov za diagnosti ne in terapevtske namene.
• Razvijanje zmožnosti sodelovalnega u enja in ustvarjalnega komuniciranja v
delovnem okolju, reševanja problemov ter sodelovanja v interdisciplinarnih strokovnih
timih.
PORO ILO O DELU STROKOVNEGA AKTIVA SLOVENISTK (Andreja ušin
Gostiša)
Aktiv slovenistk se je v letošnjem šolskem letu ve inoma v polni sestavi (nekaj je bilo
opravi enih odsotnosti) sestal desetkrat, veliko dela (pošiljanje priprav, njihovo usklajevanje)
pa smo naredile tudi po e-pošti.
Posebej želim izpostaviti odli no pripravljene kulturne dni. Izkazalo se je, da bomo lahko
ve ino teh priprav, seveda posodobljenih in nadgrajenih, uporabili kot osnovo za nadaljnje
na rtovanje teh dejavnosti.
Pod mentorstvom aktiva, natan neje kolegice Patricije Vi i , glavne urednice, je nastalo tudi
osvežujo e darilo ob koncu šolskega leta, naš asopis Utrinki. Pri njegovem oblikovanju sta
ponovno navdušeno ustvarjali tudi novinarki Vanja Pirc in Tjaša Zajc, zagotovo pa je asopis
predvsem skupna stvaritev u encev in u iteljev bolnišni ne šole.
V okviru dejavnosti za boljšo bralno pismenost smo slovenistke pripravile anketo za u itelje
Bolnišni ne šole. Ugotovitve in komentarje bomo predstavile v avgustu, seznam
70
priporo enega branja, ki smo ga zbrale s pomo jo anketnega vprašanja, pa smo kolegicam in
kolegoma že poslale po e-pošti. Vsem sodelujo im v anketi se zahvaljujemo za odgovore in
predloge.
Tako kot pri ustvarjanju asopisa se je tudi pri pripravi kulturnih dni in pri vseh dejavnostih
aktiva potrdilo, kako pomembno oz. nepogrešljivo je usklajeno in ustvarjalno medsebojno
sodelovanje lanic. Tako sodelovanje nameravamo razvijati tudi naprej.
Aktiv je izpolnil vse zastavljene naloge, razen hospitacij, ki jih zaradi objektivnega razloga
(daljša bolniška odsotnost u iteljice, pri kateri smo na rtovali hospitacije) ni bilo mogo e
izvesti. Z za etkom leta 2012/13 pa je aktiv dobil tudi novo nalogo, in sicer urejanje in
lektoriranje novi k z oddelkov za živo spletno stran. Mislim, da smo tudi to nalogo opravile
strokovno in uspešno.
Kolegicama in vsem, ki so aktivu pošiljali novice za spletno stran, se ob tej priložnosti
zahvaljujem za uspešno sodelovanje.
V naslednjem šolskem letu bo vodja aktiva Patricija Vi i .
PORO ILO O DELU STROKOVNEGA AKTIVA PRVE in DRUGE TRIADE (Tanja
Babnik)
Strokovni aktiv sestavlja devet stalnih lanic, u iteljice razrednega pouka in specialne
pedagoginje. Treh sre anj se je udeležila tudi vodja šole Tanja Be an; z njeno pomo jo smo
oblikovale smiselne dnevne priprave, skupaj na rtovale in izvedle delo v projektu Ledinski
metulj (zaradi daljše odsotnosti vodje projekta Marte Maren e) in skupaj na rtovale delo
aktiva za naslednje šolsko leto.
V letošnjem šolskem letu smo imela 13. sre anj, od tega dva aktiva skupaj z u iteljicami I. in
II. triade na OŠ Ledina. Aktivi so potekali vsak prvi ponedeljek v mesecu, na C2 oddelku.
Prisotnost je bila v povpre ju 90% (bolniška odsotnost). Za usklajeno delovanje je bilo
potrebno veliko rednega obveš anja, medsebojnega povezovanja, usklajevanja in
dogovarjanja, potekalo tudi preko elektronske pošte. Ocenjujemo, da je bila timsko delo,
komunikacija in dogovarjanje zelo dobro. Sprejetih dogovorov smo se vse lanice aktiva v
celoti držale in jih spoštovale.
V aktivu I. in II. triade smo uspešno realizirale ve ino zastavljenih ciljev. V celoti je bilo
izvedeno na rtovanje in izvedba naravoslovnih in tehniških dni. Pri tem smo se usklajevale z
naravoslovno-družboslovnim aktivom. Predlagamo, da na dnevih dejavnosti v bodo e gostje
obiš ejo posamezne oddelke. Gost samo za uvodno motivacijo popestri posamezno
temo/vsebino, ostalo aktivnost pa izvede u itelj sam na oddelku.
V sodelovanju z vzgojiteljicami smo na posameznem oddelku ob Tednu otroka pripravili
raznolike dejavnosti, jih uspešno izvedle in predstavile tudi na spletni strani bolnišni ne šole
pod rubriko Novice iz posameznih oddelkov. Vsak mesec smo u no delo po posameznih
oddelkih, ki je bil še posebno uspešen in zanimiv, predstavile na tej spletni strani.
Ocena lanic aktiva je, da nam je sama tehni na organizacija pri nameš anju prispevka na
spletiš e vzela kar nekaj asa. S asoma pa nam je šlo vse bolje, ob podpori in pomo i
sodelavca Mirsada Skorupana. To obliko predstavitve dela želimo ohraniti tudi v naslednjem
šolskem letu.
Skozi celotno šolsko leto smo vse lanice razrednega aktiva sodelovale v projektu Ledinski
metulj s kolegicami iz OŠ Ledina.(ve o projektu preberete v poro ilu projekta samega). Tudi
v prihodnje si želimo tovrstnega sodelovanja, pri emer pa bomo dajale prednost strokovnim
temam. Sodelovanje bo potekalo pod istim imenom Ledinski metulj.
Udeležile smo se dveh aktivov na OŠ Ledina, kjer smo se posamezne lanice aktiva pridružile
aktivu I. triade, aktivu II. triade ter aktivu svetovalne službe. Po posameznih aktivih smo
skupaj na rtovale razne oblike sodelovanja (Ledinski metulj, dopisovanje med u enci). Aktiv
71
specialnih pedagoginj pa je na OŠ Ledina izvedel delavnico Prilagojene oblike dela, ki je
potekalo v okviru svetovalne službe.
U enci 3. razreda OŠ Ledina so skupaj z u iteljicami sodelovali pri otvoritvi razstave na URI
So a, Predstavljaj si mir, kjer so izvedli glasbene nastope in se družili z u enci na oddelku.
Imele smo tudi dve skupni izobraževanji. Prvo je potekalo na OŠ Ledina, kjer nas je likovna
pedagoginja na OŠ Ledina, Barbara Tacar, seznanila z novostmi novega u nega na rta pri
LVZ za I. triado. V okviru predstavitve smo izvedle tudi nekaj likovnih tehnik. Na URI So a
pa je potekala predstavitev interaktivne spletne strani moja-matematika.si, kjer so se nam
pridružile u iteljice I. triade OŠ Ledina.
Sodelovanje ocenjujemo kot dobro in dragoceno na nivoju izmenjave strokovnih izkušenj in
sodelovanja med u enci bolnišni ne šole in OŠ Ledina. To povezovanje bi rade ohranile tudi
v bodo e, eprav se zavedamo, da je potrebna velika mera usklajevanja z ostalimi letnimi
obveznostmi. Skupno sodelovanje bomo morale zares dobro na rtovati, da ne bomo, denimo,
vlagale preve dela in energij za morda prepi el rezultat.
Vse lanice aktiva smo aktivno sodelovale v Comenius projektu, ki smo ga vsebinsko
vklju ili v naše vsakdanje u no-vzgojno delo.
Poenotile smo tudi pisanje dnevnih priprav za u no vzgojno delo.
Izmenjale smo izkušnje pri svojem delu in se obveš ale o posameznih e-gradivih, ki jih
aktivno uporabljamo pri svojem delu.
V študijski skupini I. triade nismo sodelovale, saj je prišlo le vabilo na zadnjo študijsko
skupino, ki je potekala samo preko spleta. Pri tem ni sodelovala nobena od lanic aktiva.
Tudi vabila za izobraževanje Števil no ocenjevanje v tretjem razredu, ki je potekalo na
Zavodu RS za šolstvo, nismo dobile. Želimo si, da bi obveš anje o izobraževanju in aktivih iz
OŠ Ledina bilo vedno oz. redno posredovano tudi v bolnišni no šolo, lahko preko vodje
bolnišni ne šole ali direktno vodji aktiva.
Na aktivu smo sledile na rtu dela in realizirale skoraj vse cilje, ki so bili na rtovani.
lanice aktiva so izrazile željo, da bi v naslednjem letu posvetile ve asa izmenjavi izkušenj
pri delu na posameznih oddelkih, kar se nam zdi zelo pomembno tudi za naše nadaljnje
strokovno delo.
Sestanki aktiva bodo tudi v bodo e potekali enkrat mese no oz. po dogovoru.
PORO ILO O DELU STROKOVNEGA AKTIVA U ITELJIC ANGLEŠKEGA IN
NEMŠKEGA JEZIKA (Tjaša Funa ehovin)
V preteklem šolskem letu sva z Meto Kerševan na rednih mese nih sestankih obravnavali
aktualne teme, o katerih sva se seznanili preko spleta in na izobraževalnih seminarjih, ki so se
zvrstili preko leta.
Na septembrskem aktivu sva izmenjali mnenja in izkušnje z on-line pou evanjem preko
Skype-a in VOX-a in koristna e-gradiva in izro ke. Oktobrski aktiv je bil namenjen pogovoru
o hospitaciji pri Meti Kerševan na dializnem oddelku, pregledali pa sva tudi aktualna
izobraževanja v tem šolskem letu.
Novembra je na Filozofski fakulteti potekal seminar Novosti stroke, ki tudi tokrat ni
razo aral. Tematika je bila raznolika (poglobljena predstavitev angleško govore ih držav in
njihovih posebnosti) in zelo uporabna. Ugotavljava, da ta seminar ostaja eden izmed redkih,
ki s strokovnega vidika nudi veliko in zadovolji u itelje. Tjaša Funa ehovin se je udeležila
prvega v sklopu predavanj za E-kompetentnega u itelja, zato sva na aktivu pregledali našo
spletno u ilnico in obnovili potrebna znanja.
V za etki decembra sva se udeležili konference, ki jo vsako leto organizira Center Oxford,
in ki je bila usmerjena predvsem v pou evanje branja pri pouku angleš ine. Na aktivu sva jo
evalvirali in si izmenjali izro ke z boži no-novoletno tematiko. V decembru sva ponovno
hospitirali na Gimnaziji Ledina, in sicer v 3. letniku pri prof. Škuljevi, ki ohranja »circle of
72
trust« - del razreda pred njo, ki sodeluje pri analizi tiva za maturo (ostali lahko po nejo kar
koli, da le ne motijo pouka).
Januarski aktiv je bil namenjen rabi novih e-gradiv pri pouku (tretje v sklopu predavanj za Ekompetentnega u itelja) in preizkušanju šolskega tabli nega ra unalnika, na februarskem
aktivu pa sva pregledali u benike in knjige v angleš ini ter sestavili seznam potrebnih
pripomo kov.
Na mar evskem aktivu sva se posvetili testom za osnovnošolce, ki jih sami sestavljava in si
izmenjali teste za srednješolce, ki jih dobimo z mati nih šol. Ugotavljava, da je nivo znanja in
zahtevnosti od gimnazije do gimnazije razli en, zelo razli ne pa je tudi zahtevnost v osnovni
šoli, kar je razvidno iz ocen u encev, ki jih pridobimo z njihovih mati nih šol.
Aprila sva evalvirali dopisovanje z bolnišni no šolo v Bradfordu in Airdalu (Anglija), ki
smo ga uvedli v prejšnjem šolskem letu. Zaradi pomanjkljive tehnologije in majhnega števila
u encev v angleški bolnišni ni šoli smo se odlo ili, da s sodelovanjem na tak na in
prenehamo. Maja sva se seznanili z letošnjimi novostmi na maturi; na junijskem aktivu pa
je Tjaša Funa ehovin predstavila konferenco SIRIKT v Kranjski Gori, ki se je je udeležila v
maju.
Študijskih skupin za angleš ino se v tem šolskem letu nisva udeleževali, saj so zastavljene
preve nestrokovno in na njih udeleženci ne dobimo ustreznih odgovorov.
Najin aktiv je tudi letos dobro strokovno sodeloval. Sestali sva se desetkrat, velja pa, da se
redno sproti obveš ava o novostih in dobrih praksah, ki jih potem skušava vnesti v ure
angleš ine in nemš ine. Posebnih težav nisva imeli; ker sva samo dve in se lažje prilagajava,
tudi nimava problemov z realizacijo. V naslednjem letu ostajam vodja aktiva.
PORO ILO O DELU NARAVOSLOVNO-DRUŽBOSLOVNEGA AKTIVA (Mirsad
Skorupan)
Naravoslovno-družboslovni aktiv se je ve inoma v polni sestavi sestal enajstkrat.
Tudi letos je na sestankih bila pomembna to ka dnevnega reda pregled prenovljenih u nih
na rtov. Velik poudarek smo dali pripravi na izvedbo naravoslovnih dni. Vse naravoslovne
dneve smo uspešno realizirali. Naravoslovni dan Svetloba smo zamenjali s temo Astronomija,
ker se nam je ponudila priložnost, da dobimo v goste isto pravi planetarij.
lani aktiva so poro ali z izobraževanj.
Spremljali smo aktualno strokovno literaturo in literaturo, ki jo dobivamo na šoli in o tem
poro ali ostalim lanom.
Na sestankih smo se samoizobraževali na podro ju IKT tehnologije in njene rabe pri pouku.
Po potrebi smo sodelovali z ostalimi aktivi. V aktivu pa smo tudi izmenjevali mnenja in
primere dobre prakse s katerimi smo bogatili naše znanje.
Termin sestankov, ki je bil v naprej dolo en v ponedeljkih, se je izkazal za zelo dober.
Na rt aktiva smo realizirali. Ni nam uspelo organizirati ekskurzijo kot lansko leto.
PORO ILO O DELU STROKOVNEGA AKTIVA OTROŠKEGA ODDELKA URI
So a (Tjaša Zver)
Posveti Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta RS - So a in OŠ Ledina bolnišni na šola
so potekali vsak torek, od 8.00 ure do 8.45 ure.
V letošnjem šolskem letu smo se sre ale štiriintridesetkrat.
Na posvetih niso bile vedno prisotne vse lanice tima. Na ve ini sre anj so bile prisotne
psihologinja, socialna delavka (obe URI So a), specialna pedagoginja oz. pedagoginja in
u iteljica. Ostale lanice tima so se pridružile glede na posameznega otroka, ki smo ga
obravnavale.
Za vsa sre anja smo zapisovale zapisnike sre anja. Nekateri zapisniki so vsebovali tudi
kratek na rt za nadaljnje delo. Zapisnike smo pošiljale vodji bolnišni ne šole Tanji Be an,
73
vodji otroškega oddelka Hermini Damjan in zdravnici na otroškem oddelku Katji Groleger
Sršen.
Posveti so vsebovali naslednje vsebinske sklope:
• vsebinsko in asovno na rtovanje u nega in terapevtskega dela s posameznim
u encem/ko,
• usklajevanje vsebinskih metod in oblik dela z u encem/ko,
• priprave predstavitev u enca/u enke ob obiskih na mati nih šolah,
• priprave predstavitev u enca/u enke ob obiskih mati nih šol na URI So a
• priprave na hospitiranje u iteljev mati ne šole pri posameznih u nih urah,
• priprave programa obiska sošolcev mati ne šole u enca/u enke,
• refleksije izobraževanj posameznih lanov tima.
Vsa sre anja so bila ciljno usmerjena v vsakega posameznega u enca oz. u enko. Skupno
na rtovanje dela, razdelitev nalog in izmenjava ugotovitev o posameznih u encih oz. u enkah
so nujno potrebni za kakovostno terapevtsko in vzgojno-izobraževalno delo. Informacije, ki
so nam bile v pomo pri delu, smo pridobivali tudi s pomo jo staršev, ki so nam predstavili
posebnosti otroka in lasten pogled na njegovo funkcioniranje. Starše smo seveda tudi sproti
obveš ale tako o naših ugotovitvah kot o na inu dela z njihovim otrokom, kar je omogo ilo
celotno kakovostno rehabilitacijo otrok.
V letošnjem šolskem letu smo predstavitve na mati nih šolah pripravile za tri u ence (Natalijo
Belec, Benjamina Novaka in Luko Bošnjaka). Za te obiske smo pripravile pp predstavitve, ki
so vklju evale vsebinske sklope terapevtov, specialnega pedagoga in u itelja.
Na URI So a smo opravili 26 sestankov z osnovnimi šolami in dva sestanka s srednjimi
šolami. Na sestankih smo posredovale informacije, ki smo jih opažale pri delu z u encem oz.
u enko in potrebne prilagoditve. Kljub natan ni predstavitvi, kako naj bi delo z u encem oz.
u enko s posebnimi potrebami potekalo, pa so imeli u itelji v asih še vseeno pomisleke, kako
vse predloge prenesti v vzgojno-izobraževalno delo v skupini. Individualno delo, ki je
najpogostejša oblika dela v bolnišni ni šoli, nam namre omogo a, da dosledno upoštevamo
prilagoditve, za katere smo ugotovili, da so potrebne za maksimalen napredek vsakega
posameznega u enca in kakovostno pou evanje u encev s posebnimi potrebami. U itelji pa
so v asih izražali skrb, kako vse to uresni iti v razredu, zato smo jim poskušale ponuditi im
bolj konkretne rešitve. V nekaterih primerih so na šoli bili mnenja, da u enec predlaganih
prilagoditev ne potrebuje, zato jih niso izvajali.
Ker je u iteljem v veliko pomo , e konkretno vidijo, kako poteka delo v bolnišni ni šoli, so
bile pogoste tudi hospitacije u iteljev oz. drugih strokovnih sodelavcev, ki so vklju eni v
vzgojno-izobraževalno delo na mati nih šolah (za u ence Vida Arko, Tajo Papotnik, Rino
Llalloshi, Tita Bora Jerlaha, Anjo Urban i , Aleksandra in Davida ulibrka, Tjašo Kranjc,
Gala Grošlja, Luko Štruklja). Cilj teh hospitacij je bil predstaviti na in dela z u encem oz.
u enko ter po potrebi seznaniti šole z uporabo IKT tehnologije, ki smo jo uporabljali pri delu
v bolnišni ni šoli (interaktivno tablo, konvertirane u benike) ter jim tudi na tem podro ju
nuditi potrebno podporo. Pogosto smo nasvete za prilagojeno delo na mati nih šolah
posredovali tudi po e-pošti.
V tem šolskem letu smo izvedli en obisk sošolcev za u enca po nezgodni možganski
poškodbi. Za ta obisk smo pripravile program, ki smo ga predhodno posredovale mati ni šoli
in ga tako uskladile s potrebami in željami populacije otrok mati ne šole.
S tem obiskom smo želeli ponovno vzpostaviti stik s sošolci, ki je bil prekinjen zaradi daljše
odsotnosti, predstaviti bolezen in poškodbo otroka, potek rehabilitacije in u no vzgojno delo v
bolnišni ni šoli. Obisk je imel tudi preventivno funkcijo – predstaviti u encem posledice
razli nih poškodb in kaj lahko sami naredijo, da do poškodb ne bi prišlo. Obisk se je zaklju il
z družabnim sre anjem.
74
Posveti so bili tudi priložnost za seznanitev z ugotovitvami, ki so jih posamezne lanice tima
pridobile na razli nih izobraževanjih. Posveti nam omogo ajo, da sproti izmenjujemo svoja
mnenja in ugotovitve, zato so nujni del kvalitetnega dela z u enci. Menimo, da bi jih bilo tudi
v prihodnje koristno ohraniti.
PORO ILO O DELU STROKOVNEGA AKTIVA OTROŠKEGA NEFROLOŠKEGA
IN DIALIZNEGA ODDELKA (Sinja Jan ar)
lanice aktiva smo se v tem šolskem letu sestale devetkrat. Udeležba je bila 96%. Na dveh
aktivih je bil prisoten tudi novi predsednik DLB Ljubljana, gospod Mirko Maren e. Podprl je
naše sodelovanje z društvom in nam pomagal pri organizaciji XIII. tabora Sonca in radosti.
Dobro sodelovanje z društvom se je tudi v letošnjem šolskem letu nadaljevalo.
V sodelovanju z DLB Ljubljana, Klini nim oddelkom za nefrologijo in Otroškim dializnim
oddelkom Pediatri ne klinike v Ljubljani smo organizirali in uspešno izpeljali XIII. tabor
sonca in radosti na Pohorju. Vsakoletna organizacija in izvedba tabora potrjuje in krepi naše
dobro sodelovanje z zdravstvenim osebjem.
Tudi sodelovanje s starši in mati nimi šolami je bilo v letošnjem šolskem letu zelo dobro.
Organizirano je bilo kar nekaj sestankov z mati nimi šolami. Sodelovanje je potekalo tudi
preko telefonov, pošte in elektronske pošte. Celo šolsko leto smo spremljale uspešnost naših
u encev in dijakov.
Udeležili smo se kongresa HOPE v Amsterdamu, kjer je bila kot predstavnik Slovenije
prisotna Sinja Jan ar. Vodila je delavnico Vklju evanje in ponovno vklju evanje bolnega
otroka in mladostnika v mati no šolo.
Organizirale in koordinirale smo vsakodnevno delo in dneve dejavnosti. Sprotno smo se
obveš ale o delu s posameznimi otroki in mladostniki, njihovim napredkom, težavami,
ovirami pri delu.. Ve ino dni dejavnosti sta izpeljali Branka Žnidarši in Mojca Topi . Ure
matematike za nekatere u ence in dijake so se tudi ob dnevih dejavnosti izkazale za
prepotrebne in tako je imela Sinja Jan ar tudi takrat ve inoma pouk.
Oddel ne prireditve sta organizirali in izpeljali Mojca Topi in Branka Žnidarši v
sodelovanju z vzgojiteljico Sandro. Izvedli sta tudi kon ni izlet in peljali u ence in dijake na
ogled filma v Kolosej.
Branka Žnidarši in Mojca Topi sta v tem šolskem letu nadaljevali z u enjem u enja in
u enjem ustreznih u nih strategij ter sodelovali v projektu Comenius, ki se jeseni zaklju i.
Razširjenih timskih sestankov z u itelji predmetne stopnje nismo imeli, ker niso bili potrebni.
Po pogovoru smo se odlo ile, da predlagamo vodji bolnišni ne šole, Tanji Be an, da se naš
aktiv ukine. Naši cilji oziroma na rt dela aktiva, ki je zapisan, se pravzaprav izvaja vsaj
dvakrat tedensko, kar se je izkazalo za nujno. Naši dogovori in seznanjanje z otroki in
mladostniki ter njihovim delom, pretok informacij, vse to se je izvajalo vsakodnevno. Zato se
zdi, da prenehanje dela aktiva ne bo v ni emer zmanjšalo kakovost našega dela, le
poenostavilo bo nekatere stvari.
•
Še naprej je bolnišni na šola vpeta tudi v združenje HOPE (evropsko združenje
bolnišni nih u iteljev). Meseca oktobra je bil v Amsterdamu 8. kongres evropskih
bolnišni nih u iteljev. Zaradi ekonomske krize, v kateri naša država je, se je kongresa
lahko udeležila le naša nacionalna predstavnica v združenju, Sinja Jan ar (udeležbo ji
je omogo il projekt Comenius). Na kongresu je bila vrsta izjemnih predavanj in
delavnic, ki nam ji je skušala v svojem poro ilu predstaviti kolegica.
75
•
Z odmevnimi predavanji, delavnicami in ostalimi prispevki so u itelji in u iteljice
sodelovali mnogokje (podrobneje glej poro ila projektov in aktivov).
•
Seveda pa je pomembno, da se izobražujejo tudi u itelji sami. Zagate s sredstvi za
izobraževanje so se med letom le nekako razrešile. Tako so za ela bolj redno in bolj
sistemati no pritekati sredstva za izobraževanje, ki so omogo ala, da smo se u itelji
vendarle lahko izobraževali (seveda smo še vedno iskali najugodnejše na ine). Najve
smo se izobraževali na podro ju IKT in na posameznih predmetnih podro ij, veseli pa
smo, da se je vsaj ena naša u iteljica udeležila kongresa evropskih bolnišni nih
u iteljev v Amsterdamu.
•
Bolnišni na šola je ena izmed dobrih slovenskih šol. K temu zagotovo prispeva tudi
dobra opremljenost z informacijsko tehnologijo (za kar je zaslužen predvsem Mirsad
Skorupan), pomembna pa je tudi njena prava, smotrna ter premišljena uporaba.
Podrobnejše poro ilo lahko preberete v posebnem poro ilu (glej zgoraj), na tem mestu
pa naj poudarimo, da smo tudi v letošnjem šolskem letu še naprej zelo uspešno
uporabljali šolski spletni portal u iteljev bolnišni ne šole, ki ga ureja Mirsad
Skorupan. Zagotovo nam je naše spletiš e olajšalo na in sprotnega in stalnega
obveš anja. Prav tako so uspeli nekateri u itelji vzpostaviti in že uporabljati svoje
spletne u ilnice. Kot smo že zapisali, smo uspešno nadaljevali pou evanje na daljavo
preko sistema VOX. V letošnjem šolskem letu pa smo za eli tudi s preizkušanjem
tabli nih ra unalnikov (preizkusiti, kako lahko obogatijo in popestrijo naše vzgojnoizobraževalno delo).
•
Bolnišni no šolsko delo brez sodelovanja z medicinskim osebjem ne pomeni veliko,
tako se trudimo, da bi z njimi sodelovali im bolje. Redni timski sestanki razširjenih
strokovnih timov so že ute eni na oddelku otroške nefrologije, onkologije,
nevrologije, otroške psihiatrije, adolescentne psihiatrije. Redni tedenski timski
sestanki so stalnica tudi otroškega oddelka URI So a, postali so stalnica tudi na
gastroenterološkem oddelku. Ve kot zgledno smo sodelovali z vodstvom Pediatri ne
klinike, posebej s strokovnim direktorjem prof. dr. Rajkom Kendo in s poslovno
direktorico Biserko Marolt Meden. Prav tako dobro smo sodelovali z vodjo otroškega
oddelka URI So a, as. Hermino Damjan ter s strokovnim vodstvom Enote za
adolescentno psihiatrijo Psihiatri ne klinike (dr. Orfej Radisavljevi , dr. Andreja
Užmah, dr. Maja Radobuljac Drobni ) ter socialno delavko Damijano Stržinar na tem
oddelku. Posebej pa naj vzpostavimo še vse boljšo povezanost s psihologinjami na
posameznih oddelkih; brez sodelovanja z njimi si tudi svojega dela v bolnišni ni šoli
ne moremo ve predstavljati.
•
Bolnišni no šolsko delo ne pomeni dosti tudi brez sodelovanja s starši bolnih otrok,
pa tudi brez sodelovanja z mati nimi šolami posameznih otrok ne, zato je bilo
sodelovanje z njimi tudi letos intenzivno, kar smo že zapisali. (pogovorne ure, stiki
preko elektronske pošte, razširjeni timski sestanki na kliniki– na teh so praviloma
sodelovali tudi zdravniki, tako informativne kot tudi usklajevalne narave). Omenimo
naj, da je bilo v letošnjem šolskem letu izvedeno kar precej sestankov za dolgotrajno
bolne šolarje in šolarke, ki sicer niso bili hospitalizirani, se pa redno zdravijo
ambulantno. Prav vsi ti sestanki so se izkazali za potrebne in koristne, zato
nameravamo z njimi nadaljevati tudi v naslednjem šolskem letu. Zagotovo pa do takih
sestankov ne bi prišlo brez odli nega timskega intradisciplinarnega povezovanja na
oddelkih samih.
76
•
Na bolnišni nih oddelkih vsakodnevno u iteljice razredne stopnje sodelujejo z
vzgojiteljicami in vzgojitelji bolnišni nega vrtca. Letos je bilo na skoraj vseh
oddelkih vzpostavljeno zares dobro sodelovanje ter prepletenost dela med njimi, kar je
zagotovo prispevalo k dvigu kakovosti pedagoškega in vzgojnega dela na posameznih
oddelkih nasploh. Posebej naj omenimo dobro sodelovanje pri organizaciji in izvedbi
tematskih delavnic, v Tednu otroka, v boži no-novoletnem asu, pa tudi v
olimpijskem bolnišni nem tednu. Tovrstno dobro sodelovanje in timsko povezovanje
nameravamo negovati ter dograjevati še naprej.
•
Bolnišni na šola je del OŠ Ledina, zato smo veseli, da lahko tesno sodelujemo s svojo
mati no šolo. Zelo dobro je steklo povezovanje u iteljev obeh šol na ravni strokovnih
aktivov. Strokovnega sodelovanja je bilo v tem šolskem letu zopet ve . Izjemno dobro
sodelujemo vse leto z Vladom Štriblom, ki nam pomaga pri IKT; zelo nam je pomagal
pri konvertiranju u benikov v e-obliko. Povezovali pa so se tudi u enci obeh šol:
uspešno smo izvedli projekt Modri stol, aktiva prve triade obeh šol sta skupaj izvedla
aktiv Ledinski metulj. V okviru druge triade je vse šolsko leto teklo dopisovanje med
u enci obeh šol. Redno tedensko sodeluje pa seveda vodja bolnišni ne šole Tanja
Be an z ravnateljico Marijo Valen ak in njeno pomo nico Natalijo Hali .
•
Spri o skromnih materialnih sredstev so bolnišni ni šoli pomagali številni donatorji,
brez katerih tako bogatega programa, kot smo ga, ne bi mogli izpeljati (Arne Hodali ,
Aleksander Zadel, Tone Fornezzi Tof, Mesto Ljubljana, Leclerc, Mercator, Repro MS,
Modrijan, Rokus, Ljubljanske mlekarne, samostojni podjetnik Anton ižman, KROS,
Ustanova za pomo otrokom z rakom, Slovensko društvo za duševno zdravje otrok in
mladostnikov, Društvo ledvi nih bolnikov, Ljubljansko društvo za boj proti raku,
Rotary Club Emona, Lions klub, Gimnazija Poljane, Pediatri na klinika, Fakulteta za
šport, Olimpijski komite Slovenije, Slovenska vojska, pa tudi številni umetniki,
športniki in znanstveniki, ki prihajajo v bolnišni no šolo brez pla ila). Pomagajo nam
tudi številni ljudje, ki ne želijo biti imenovani. Spri o nezavidljivega ekonomskega
položaja, v katerem se je znašla naša država, smo izjemno omejili svoje izdatke.
•
Naj za zaklju ek poudarimo, da nam vse opisano ne bi uspelo dose i brez usklajenega
dela celotnega kolektiva bolnišni ne šole, katerega visoko kakovost so opazili mnogi,
s katerimi sodelujemo.
•
Zavedamo se, da bomo morali tudi v prihodnje popaziti, da bomo to visoko kakovost
našega dela ohranili oz. še nadgradili.
Tanja Be an, pomo nica ravnateljice OŠ Ledina
Statisti na obdelava: Irena Nemani Dujmovi , u iteljica bolnišni nih oddelkov OŠ Ledina
77
PORO ILO O IZVAJANJU INDIVIDUALNE U NE POMO I SREDNJEŠOLSKI
MLADINI V BOLNIŠNI NIH ŠOLSKIH ODDELKIH OŠ LEDINA V ŠOLSKEM
LETU 2012/13
•
Individualna u na pomo je namenjena dijakom/dijakinjam, ki so na zdravljenju na
oddelkih ljubljanskih bolnišnic. Izvajajo jo u itelji/u iteljice bolnišni nih šolskih
oddelkov OŠ Ledina. V letošnjem šolskem letu je ta pomo potekala na:
- Pediatri ni kliniki;
- Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu So a;
- Klini nem oddelku za adolescentno psihiatrijo Psihiatri ne klinike;
- Centru za klini no psihiatrijo Polje.
•
Za izvajanje individualne u ne pomo i srednješolski mladini ministrstvo bolnišni nim
šolskim oddelkom OŠ Ledina omogo a sistemizacijo dveh delovnih mest u itelja.
U na obveznost u itelja v bolnišni nih šolskih oddelkih je 25 PU tedensko.
•
V letošnjem šolskem letu je bil delež pedagoških obravnav na srednješolski stopnji
26%, kar je v primerjavi z lanskim šolskim letom ob uten porast.
78
•
Delež vseh ur, ki smo jih izvedli na srednješolski stopnji ( e primerjamo ure na
posameznih predmetnih podro jih), znaša 32%. Podrobno po predmetih ta delež
prikazujeta spodnja razpredelnica in graf..
2000
1800
1600
1400
1200
1000
800
600
400
200
C1
C2
48
TJN SŠ
skupaj TJN
TJN OŠ
TJA SŠ
Na spodnji tabeli si lahko ogledamo, kako so bile ure pouka razporejene po
posameznih oddelkih. Vidimo, da jih je najve na oddelku otroške onkologije, otroške
psihiatrije ter adolescentne psihiatrije, pa tudi na oddelku otroške dialize. Individualna
u na pomo je torej v ve ini namenjena dolgotrajno bolnim mladostnikom.
CN2
B2
A2
C3
A3
C4
A4
C5
OK
D
URI
27
skupaj TJA
TJA OŠ
KEM SŠ
skupaj KEM
KEM OŠ
BIO SŠ
skupaj BIO
NAR OŠ
BIO OŠ
SLJ SŠ
MAT SŠ
FIZ SŠ
ZGO SŠ
GEO SŠ
BIO SŠ
KEM SŠ
TJA SŠ
TJN SŠ
25%
42%
34%
11%
8%
25%
24%
34%
55%
•
skupaj GEO
GEO SŠ
GEO OŠ
skupaj ZGO
ZGO SŠ
ZGO OŠ
skupaj FIZ
FIZ SŠ
FIZ OŠ
skupaj MAT
MAT SŠ
MAT OŠ
skupaj SLO
SLJ SŠ
SLJ OŠ
0
39
134
18
104 376
25
67
510
37
SKUPAJ
PU
EAP
POLJE
115
4
62
563
2129
79
•
V letošnjem šolskem letu smo ure individualne u ne pomo i po predmetih realizirali
takole:
& $)
<
&
' %*
<
7
7 <
>
=>
V številkah to pomeni tole:
matematika 786 PU, lani 539 PU
fizika
136 PU, lani 109 PU
angleš ina 440 PU, lani 340 PU
195 PU, lani 175 PU
nemš ina
slovenš ina 297 PU, lani 235 PU
kemija
88 PU, lani 63 PU
biologija
115 PU, lani 34 PU
zgodovina
43 PU, lani 46 PU
geografija
29 PU, lani 21 PU
Skupaj 2129PU, lani 1465 PU (45, 3% porast)
Celotna realizacija ur individualne u ne pomo i za srednješolce je 121,6 %.
V te ure niso vštete ure svetovalnega dela (s starši, mati nimi šolami u encev), prav tako ne
dnevi dejavnosti, ki so jih bili srednješolci v okviru bolnišni ne šole prav tako deležni
(kulturni, športni, naravoslovni, tehniški dnevi), pa tudi ne udeležbe v šolah v naravi. Prav
tako v te ure niso vštete ure defektološke pomo i in podpore.
• Za uspešno in smiselno nudenje tovrstne u ne pomo i je sprotno in poglobljeno
sodelovanje z zdravstvenim osebjem, starši, šolami posameznega dijaka/ dijakinje,
sicer nujno potrebno, posebno pozornost v smislu svetovalnega dela pa je seveda
potrebno namenjati dijaku samemu. Tovrstno sodelovanje te e na pogovornih urah (za
starše in mladostnike), na sestankih interdisciplinarnih strokovnih timov posameznih
oddelkov bolnišnice, na razširjenih timskih sestankih strokovnih delavcev bolnišni ne
šole, mati ne šole ter posameznih bolnišni nih oddelkov. To ve plastno sodelovanje
lahko ocenimo za vzorno, naj pa poudarimo, da ni nikjer in nikakor ovrednoteno,
eprav ga bolnišni ni u itelji ves as odli no opravljajo. V letošnjem šolskem letu se
je sodelovalno delo in pa tudi svetovalno delo ponovno okrepilo, predvsem za dijake
in dijakinje, ki se zdravijo na oddelku adolescentne psihiatrije Psihiatri ne klinike in
na oddelku za otroško onkologijo na Pediatri ni kliniki.
80
Komentar
Številke nam povedo, da je v primerjavi z lanskim šolskim letom prišlo do ob utnega
pove anja izvedenih ur individualne u ne pomo i srednješolski mladini (za 45,3%).
Tudi celotna realizacija ur nudenja individualne u ne pomo i srednješolcem, glede na
ure, ki nam jih je odobrilo ministrstvo, je ob utno višja kot lani, znaša 121,6%.
Ni pa se v letošnjem šolskem letu bistveno spremenilo delež ur u ne pomo i pri
posameznih predmetih; še vedno je najve matematike (38%), sledi angleš ina
(21%), slovenš ina (14%), nemš ina (9%), fizika (6%), biologija (5%), kemija
(4%), zgodovina (2%), geografija (1%).
Individualna u na pomo za srednješolsko mladino se na rtuje seveda v tesnem
sodelovanju z dijakovo šolo, v katero je dijak vpisan; druga e bi bilo tovrstno
vzgojno-.izobraževalno delo brezpredmetno. Sodelovanje med obema šolama je tudi
zato stalno in sprotno.
Vse šolsko leto smo se trudili, da bi sistemsko rešili problem individualne u ne
pomo i srednješolcem, ki so na zdravljenju v bolnišnici. V ta namen smo pripravili
koncept vzgojno-izobraževalnega dela, ki naj bi ga potrdil strokovni svet Republike
Slovenije za splošno izobraževanje. Ko se je že zdelo, da smo na koncu poti, saj je bil
koncept v mesecu maju že obravnavan na posameznih komisijah strokovnega sveta za
splošno izobraževanje, pa je direktorat za srednje šole 20. maja 2013 izdal negativno
mnenje. Ni postal vprašljiv le koncept sam, pa pa tudi vzgojno-izobraževalno delo za
srednješolce, ki so na zdravljenju v bolnišnicah, samo. Z direktoratom MIZŠ za
srednje šole so vendarle stekli konstruktivni pogovori, tako da upamo, da bo
prenovljen koncept obravnavan na jesenski seji strokovnega sveta za splošno
izobraževanje (z majske je bil umaknjen). Pristopili pa bomo tudi k sistemskemu
reševanju vzgojno-izobraževalnega dela za srednješolce, ki so na zdravljenju v
bolnišnicah. Koncept je samo prvi korak k tovrstnemu reševanju. Zagotovo bomo pri
rešitvi tega vprašanja vztrajali, saj nas opogumlja tudi potrebnost u nega dela za
srednješolce, kar so prepoznali tako mladostniki sami, kot tudi njihovi starši,
zdravstveno osebje ter mati ne šole bolnih srednješolcev. Upamo, da bodo to
prepoznali tudi na MIZŠ.
Tanja Be an, pomo nica ravnateljice OŠ Ledina
Statisti ni prikaz: Irena Nemani Dujmovi ,u iteljica bolnišni nih oddelkov OŠ Ledina
81
OŠ LEDINA
BOLNIŠNI NI ŠOLSKI ODDELKI
KOMENSKEGA 19
1000 LJUBLJANA
LETNI DELOVNI NA RT
za šolsko leto 2012/2013
Ljubljana, september 2012
82
KAZALO
Bolnišni ni šolski oddelki OŠ Ledina … … … … … … … … … … … … … … … …
str. 3
Šolski koledar… … … … … … … … … … … … … … … … … … … … … … … … … … .str. 7
Organizacija vzgojno – izobraževalnega dela… … … … … … … … … … … … … … str 8
Vsebina vzgojno – izobraževalnega dela… … … … … … … … … … … … … … … str. 11
Delo strokovnih organov… … … … … … … … … … … … … … … … … … … … … ..str. 12
Sodelovanje z okoljem… … … … … … … … … … … … … … … … … … … … … …
str. 15
Spreminjanje in uresni evanje letnega delovnega na rta… … … … … … … … . . str. 16
Dnevi dejavnosti in projekti v šolskem letu 2011/12… … … … … … … … … … .. . str. 17
U iteljice in u itelji v šolskem letu 2011/12… … … … … … … … … … … … … ... str. 23
Razredništvo… … … … … … … … … … … … … … … … … … … … … … … … … …
str. 24
Vodje aktivov v šolskem letu 2011/12… … … … … … … … … … … … … … … … ..str. 25
Na rti dela strokovnih aktivov… … … … … … … … … … … … … … … … … … … ...str. 26
Na rti dnevov dejavnosti… … … … … … … … … … … … … … … … … … … … … .. str. 29
Vzgojni na rt… … … … … … … … … … … … … … … … … … … … … … … … … … ..str. 35
83
1. BOLNIŠNI NI ŠOLSKI ODDELKI OSNOVNE
ŠOLE LEDINA
v šolskem letu 2012/2013
VIZIJA BOLNIŠNI NIH ŠOLSKIH ODDELKOV
V javni mreži vzgojno-izobraževalnih ustanov se oblikovati v center
strokovnjakov,
- ki znajo pou evati bolne otroke in mladostnike;
- ki znajo poskrbeti za nepretrgano šolanje dolgotrajno bolnih otrok in
mladostnikov;
- ki znajo svetovati vsem, ki so udeleženi v pou evanju dolgotrajno bolnih
otrok in mladostnikov;
- ki znajo svetovati pri vklju evanju dolgotrajno bolnih otrok in
mladostnikov v mati ne institucije;
- ki omoga ajo enake možnosti do izobraževanja bolnim otrokom in
mladostnikom;
- ki raziskujejo in z novimi spoznanji nadgrajujejo svojo prakso.
1.1.1
Bolnišni ni šolski oddelki (v nadaljevanju bolnišni na šola) v Ljubljani so del OŠ Ledina. V
njej 24 u iteljic/u iteljev pou uje šolarke/šolarje, ki so hospitalizirani na otroških oddelkih
ljubljanskih bolnišnic, in sicer:
• na Pediatri ni kliniki,
• na Ortopedski kliniki (otroški oddelek),
• na Dermatovenerološki kliniki (otroški oddelek),
• na URI- So a,
• na Enoti adolescentne psihiatrije Psihiatri ne klinike v Ljubljani,
• na Oddelku za motne hranjenja Psihiatri ne klinike v Ljubljani,
• na Oddelku za psihoze Psihiatri ne klinike,
• na Centru za klini no psihiatrijo (CKP) Polje,
• na vseh drugih oddelkih bolnišnic v Ljubljani, ko se za u no-vzgojno delo pokaže potreba.
• Pou ujemo tudi šolarje, ki v bolnišni no šolo prihajajo od doma, ko tako presodi zdravnik.
Obolele in bolne šolarje pou ujemo na daljavo tudi na njihovem domu (praviloma u no
pomo na domu izvajajo mati ne šole posameznih u encev).
Pouk se odvija na razli nih oddelkih zelo razli no (raznovrstni modeli u no-vzgojnega
dela), prilagojen je namre posameznim oddelkom in posameznim u encem. U no delo se
odvija med 8.15 in 18h, podrobna asovna razporeditev pa je razvidna iz urnikov posameznih
u iteljev in iz individualnih urnikov šolarjev.
Poslovni as bolnišni nih šolskih oddelkov je od 8.30 do 16.30.
84
1.1.2
Šolarji/šolarke ostajajo v bolnišni ni šoli nekaj dni, nekaj tednov ali mesecev, pa tudi celo
šolsko leto. Za vse organiziramo izobraževalne in vzgojne dejavnosti, ki so prilagojene
psihofizi nim sposobnostim posameznega u enca/u enke, naravi njihove bolezni in samega
zdravljenja, nenazadnje pa tudi dolžini bivalne dobe v bolnišnici. Ker na otroške oddelke
sprejemajo tudi mladostnike/mladostnice do 18. leta starosti, bomo tudi letos zanje
organizirali in izvajali individualno u no pomo pri splošno izobraževalnih predmetih.
1.1.3
Posebno pozornost posve amo kakovosti pou evanja, še posebej bomo pozorni na
dolgotrajno bolne šolarke/šolarje. Le-teh je v bolnišni ni šoli ve ina.
Pou evanje teh otrok od bolnišni nih u iteljev/u iteljic zahteva še posebej dobro medsebojno
sodelovanje, sodelovanje z mati nimi šolami, z zdravstvenim osebjem, pa tudi s starši samih
otrok. Zato bomo to sodelovanje oziroma skupno delo še naprej gojili, razvijali, ga tudi
poglabljali. Izkušnje kažejo, da je to tista prava pot za doseganje enega izmed osnovnih ciljev
bolnišni ne šolske dejavnosti: omogo iti šolarju/šolarki, da bolezni navkljub uspešno
nadaljuje svoje šolanje in se tudi im bolje vklju i v svojo mati no institucijo. e ta vklju itev
ni mogo a, pa bolnišni ni u itelji/u iteljice skupaj z drugimi sodelavci v razširjenih
strokovnih timih skušajo poiskati nov oziroma primernejši program izobraževanja.
Še naprej bomo udejanjali medsebojno prepletanje dela specialnih pedagogov in u iteljev;
pokazalo se namre je, da je tovrstno sodelovanje bistvenega pomena za kakovostno u novzgojno delo ob bolnem otroku, za oblikovanje uspešnih strategij pou evanja ter potrebnih
prilagoditev (to so tudi bistveni elementi našega svetovalnega dela).
Še naprej bomo pozorni na to, da bo za otroke, ki sicer zapustijo bolnišnico oziroma
bolnišni no šolo, v mati no šolo pa se še ne smejo in ne morejo vklju iti, šolsko delo potekalo
na domu. Bolnišni na šola bo nastopila, e bo potrebno, tudi kot izvajalka te oblike dela
(predvsem na daljavo), vse seveda v dogovoru z zdravstvenim osebjem, mati no šolo, starši in
u encem samim. e bo le mogo e in potrebno, bomo zato šolarjem/šolarkam omogo ili, da
bodo lahko našo šolo obiskovali tudi od doma.
1.1.4
V letošnjem šolskem letu si na ravni šole zastavljamo naslednje prednostne naloge:
4. Ohranitev odli nosti dela bolnišni ne šole, še ve ja racionalizacija dela ter
u inkovitost (nosilci naloge Tanja Be an in vsi u itelji)
Na doseženo kakovost svojega dela smo ponosni, zato se bomo trudili, da jo bomo ohranili
tudi v bodo e. Predvsem se bomo usmerili v to, da bomo svoje osnovne naloge opravljali
odli no.
• Zagotavljali bomo torej, da bodo šolarji in šolarke kljub svoji bolezni deležni
u no-vzgojnega dela in da se to ne bo prekinilo.
• Skrbeli bomo, da bo pou evanje bolnih u encev in u enk ciljno naravnano ter
metodi no in didakti no premišljeno in dodelano.
• Pozorni bomo, da bomo v bolnišni ni šoli zagotavljali odli en obvezni
program osnovne šole (pouk, dnevi dejavnosti, šola v naravi, projekti) ter
izvajali usmerjeno individualno u ni pomo za srednješolce.
85
•
•
Poskrbeli bomo, da se bodo šolarke in šolarji im bolje vklju ili v svoje šole
(svetovalno delo)
pa tudi, da bodo imeli otroci in mladostniki kljub svoji bolezni enake možnosti
do izobraževanja.
To dose i ni preprosta naloga, ki zahteva veliko dodatnega dela,ogromno strokovnega znanja,
medsebojnega usklajevanja, timskega dela inter in intradisciplinarnih pristopov, pa tudi hitrih
in hkrati premišljenih odzivov. Zato bomo poskusili svoje delo na rtovati in izvajati im bolj
racionalno in premišljeno.
Še posebej bomo še bolj pozorni na:
• ustrezno porazdelitev dogovorjenih obveznosti in nalog,
• dosledno upoštevanje dogovorjenih in sprejetih nalog,
• dosledno izpolnjevanje dogovorjenih nalog,
• optimizacijo delovnega procesa (izvedbe posameznih nalog),
• premišljeno izbiro na inov komunikacije (v živo in na e na in, v skupini in
individualno).
5. Oživitev šolske spletne strani (nosilci naloge Mirsad Skorupan in vsi u itelji)
Ob 60 letnici bolnišni nega šolskega dela smo uspeli prenoviti šolsko spletno stran,
ugotavljamo pa, da jo bo potrebno oživeti, da bo zares zaživela ter zasijala. V ta namen smo
pripravili na rt te oživitve, ki jo bomo v prihajajo em šolskem letu preizkusili (ve o tej
nalogi lahko preberete v nadaljevanju besedila, med projekti).
6. Sprejetje koncepta dela v bolnišni nih šolskih oddelkih (ureditev neurejenega
statusa izvajanja individualne u ne pomo i za srednješolce ter statusa specialnih
pedagogov v bolnišni ni šoli) (nosilki naloge Tanja Be an in Marija Valen ak)
Omenjeni dve stvari ostajata neurejeni že vrsto let; kljub mnogovrstnim prizadevanjem,
številnim sestankom, tudi obljubam jih skupaj z vodstvom OŠ Ledina žal še nismo uspeli
urediti. Zato si dokon no ureditev obeh odprtih vprašanj, ki naj bi jih prineslo sprejetje že
pripravljenega koncepta dela v bolnišni nih šolskih oddelkih, ponovno zastavljamo kot
prednostno nalogo.
1.1.5
Za strokovno rast in izpopolnjevanje bolnišni nega šolskega dela je zelo pomembno
povezovanje bolnišni nih u iteljev/u iteljic, tako v sami šoli kot tudi v slovenskem in
evropskem merilu.
V bolnišni nih šolskih oddelkih so u itelji/u iteljice povezani v strokovne aktive (ve v
nadaljevanju).
Za naše delo je zelo dragoceno povezovanje z mati no šolo OŠ Ledino. V letošnjem
šolskem letu na rtujemo še intenzivnejše in bolj vsebinsko povezovanje in sodelovanje
strokovnih aktivov bolnišni ne in mati ne šole. Nadaljevati nameravamo z že ute enim
sodelovanjem z u enci prve in druge triade, prav tako s projektom Modri stol. na novo bomo
poskusili s projektom Ledinski metulj.
Sodelovali bomo dejavno tudi v okviru študijskih skupin, tako študijskih skupinah za
posamezna predmetna podro ja kot tudi v študijski skupini bolnišni nih u iteljev
Slovenije.
Dragoceno je tudi sodelovanje z zavodi, ki sicer izobražujejo in vzgajajo otroke s posebnimi
potrebami (zavodi za slepe in slabovidne, gluhe in naglušne, gibalno ovirane idr.). To
86
sodelovanje bomo gojili še naprej (medsebojni obiski oziroma hospitacije, seminarji,
razširjeni timski sestanki).
Še naprej bomo gojili ter nadgrajevali strokovno povezovanje in sodelovanje z mati nimi
šolami u encev in u enk, ki jih v naši šoli pou ujemo.
Bolnišni ni u itelji bomo še naprej aktivni tudi v združenju HOPE. 8. kongresa
bolnišni nih u iteljev Evrope, ki bo oktobra 2012 v Amsterdamu, pa se bo lahko žal udeležila
le ena naša u iteljica (evropska sredstva).
1.1.6
Za strokovno rast u iteljev in u iteljic je seveda še kako pomembno njihovo stalno
izobraževanje. Žal imajo slabe ekonomske razmere, v katerih se nahaja naša država, za
posledico tudi opazno veliko omejitev sredstev, namenjenih prav izobraževanju u iteljev.
Velika težava je še ta, da omenjena sredstva, e že prihajajo, na šolo prihajajo zelo
nesistemsko, tako da izobraževanj ni mogo e na rtovati. Opozoriti moramo še, da skromna
materialna sredstva (približno 1000 €), ki jih ministrstvo namenja bolnišni ni šoli, ne
omogo ajo, da bi z njimi krili morebitne stroške izobraževanja (kot sicer svetuje ministrstvo
samo).
V prihajajo em šolskem letu se bomo izobraževali predvsem tako:
• da se bomo udeleževali ponujenih brezpla nih izobraževanj v Ljubljani;
• da bomo svoja znanja u itelji predajali drug drugemu,
• da bomo poskusili izkoristiti im ve evropskih sredstev za izobraževanje (razpisi) in
• da bomo poskušali sredstva pridobiti tudi na ostalih razpisih (denimo na razpisih
MOLa).
Tako upamo, da nam bo uspelo udeležiti se nekaterih odmevnih konferenc in strokovnih
sre anj (denimo kongresa evropskih bolnišni nih u iteljev v Amsterdamu, SIRIKT).
1.1.7
Svoje delo nameravamo promovirati še naprej v strokovnih krogih oziroma strokovni
javnosti (na strokovnih posvetih, na doma ih in mednarodnih kongresih, v strokovni
publicistiki, pa tudi pri zainteresirani javnosti (denimo v združenjih staršev).
1.1.8
Še naprej bomo organizirali in izvajali šolo v naravi, in sicer na Klini nem oddelku za
nefrologijo in Centru za otroško dializo in transplantacijo Pediatri ne klinike (maj 2013,
spomladanska šola v naravi, t.j. 13. Tabor sonca in radosti).
Poskušali bomo nadaljevati s kulturno- športno izmenjavo z bruseljsko bolnišni no šolo L'
Ecole Escale.
Nadaljevali bomo s projektom Comenius ter se tako povezovali s šolarji iz Poljske, Španije,
Francije in Belgije. Upajmo pa tudi, da nam bo uspelo okrepiti povezovanje z britansko
bolnišni no šolo, ki je tako dobro zaživelo v preteklem šolskem letu (projekt E pals).
Svojevrstno in obetavno povezovanje pa obeta tudi e-Twinning projekt Is Anybody on the
Other Side. (Ve o vseh omenjenih povezovalnih projektih lahko preberete v nadaljevanju.)
Prav tako bomo, e bo le možno, organizirali krajše ekskurzije, obiske muzejev in drugih
kulturnih institucij, obiske razstav ter ostalih kulturnih prireditev, obisk Hiše eksperimentov,
obiske znamenitosti v Ljubljani ter njeni okolici in izlete (predvsem ob koncu šolskega leta).
1.1.9
Tudi v letošnjem šolskem letu nameravamo gojiti literarno ustvarjalnost in proti koncu
šolskega leta izdati šolski asopis Utrinki.
87
1.1.10
Prav tako nameravamo še naprej spodbujati branje (Robinzonova bralna zna ka), ohraniti
delovanje bolnišni ne šolske mobilne knjižnice, pa tudi manjših oddel nih šolskih knjižnic.
Tudi na ta na in želimo prispevati k boljši pismenosti naših šolarjev in šolark.
1.1.11
Zaradi dosedanjih odli nih izkušenj bomo skušali še ve pou evati na daljavo, ko se bo taka
potreba pri posameznem šolarju pokazala in ko se bodo z njo strinjali in bili nanjo pripravljeni
vsi udeleženi. V povezavi s tem naj omenimo, da na šoli že tretje leto te e inovacijski projekt
o pou evanju na daljavo z novimi in zanimivimi nalogami (ve v nadaljevanju)..
Šolski spletni portal bomo še naprej uporabljali kot šolsko informacijsko sti iš e.
Na rtujemo, da bo v tem šolskem letu zaživela nova šolska spletna stran; ta oživitev je tudi
ena naših prednostnih nalog na ravni šole.
1.1.12
Gojili bomo delo s prostovoljci, prav tako bomo skušali še naprej sodelovati s študenti
Fakultete za šport, pa tudi s Pedagoško fakulteto, tako ljubljansko kot primorsko.
2. ŠOLSKI KOLEDAR
Šolski koledar bolnišni nih šolskih oddelkov sledi dolo ilom pristojnega ministrstva.
Opozorimo na, da bomo imeli šolske po itnice v asu, ki velja za osrednjo Slovenijo, kot je
bila to praksa že do sedaj (bolnišni ni šolski oddelki so del OŠ Ledina).
V šolskem koledarju sta dve delovni soboti. Ker se bolnišnice ob koncu tedna izpraznijo, bi
bilo v bolnišni ni šoli nesmiselno izvajati pouk v soboto, zato bomo en dan pouka izvedli v
olimpijskem tednu (bolnišni ne olimpijske igre) v mesecu februarju, ki je sicer posve en
športnim dejavnostim. En dan pouka bodo oddelki, ki izvajajo šolo v naravi in kulturnošportno izmenjavo, izvedli tam, drugi pa v mesecu marcu, ko je, kot kaže ve letna statisti na
spremljava realiziranih pedagoških ur, potreba po pouku v bolnišni nih šolskih oddelkih
najve ja.
Šolski koledar predvideva tri šolske proslave ob treh državnih praznikih (dan samostojnosti
in enotnosti, kulturni praznik, dan državnosti. Izvajanje klasi ne šolske proslave v bolnišni ni
šoli je zaradi na inov zdravljenja povsem nemogo e, zato bomo manjše prireditve izvedli na
posameznih oddelkih, proslavo ob dnevu državnosti pa kot kulturni dan na e na in.
88
3. ORGANIZACIJA VZGOJNO IZOBRAŽEVALNEGA DELA
3.1
Šolsko delo se zaradi zdravstvenega stanja ter na inov zdravljenja otrok in mladostnikov
odvija vse bolj individualno; skupine, e so, pa so manjše, a heterogene, tako da je v njih delo
individualizirano do najve je možne mere.
U na tedenska obveznost u iteljev/u iteljic v bolnišni nih šolskih oddelkih je 25 PU.
3.2 PODROBNA ORGANIZACIJSKA SHEMA
Ortopedska klinika, otroški oddelek/1 oddelek
Irena Nemani Dujmovi , u iteljica MAT-FIZ, razredni arka RS, PS in SŠ.
Na kliniki pou ujejo še:
Minca Gale, u iteljica razrednega pouka;
Mojca Topi , u iteljica razrednega pouka;
Metoda Leban Derviševi , dipl. univ. prof. razrednega pouka
Mirsad Skorupan, u itelj ZGO-GEO;
Meta Kerševan, u iteljica TJA-RP- TJN;
Alenka Prevec, dipl.univ. prof. BIO-KEM-NAR;
Andreja ušin Gostiša, dipl. univ. prof. SLJ;
Tjaša Funa ehovin, dipl.univ. prof. TJA.
Dermatovenerološka klinika, otroški oddelek/1 oddelek
Andreja ušin Gostiša, dipl.univ. prof. SLJ, razredni arka RS, PS in SŠ.
Na kliniki pou uje še:
Minca Gale, u iteljica razrednega pouka;
Branka Žnidarši , dipl. univ. prof. defektologije;
Irena Nemani , u iteljica MAT-FIZ;
Mirsad Skorupan, u itelj ZGO-GEO;
Andreja Gumilar, dipl. univ. ZGO-GEO;
Meta Kerševan, u iteljica TJA-RP- TJN;
Alenka Prevec, dipl.univ. prof. BIO-KEM-NAR;
Andreja ušin Gostiša, dipl. univ. prof. SLJ;
Pediatri na klinika
Klini ni oddelek otroške kirurgije in intenzivne terapije/1 oddelek
Andreja Gumilar, dipl.univ. prof. ZGO-GEO, razredni arka RS, PS in SŠ.
Po potrebi, v skladu z individualiziranim programom za posameznega u enca, pou ujejo na
oddelek tudi drugi u itelji/u iteljice predmetne stopnje in specialna pedagoginja..
Klini ni oddelek za otroško hematologijo in onkologijo/2 oddelka
Patricija Mavri , specialna pedagoginja, razredni arka PS in SŠ.
Ana Dobovi nik, univ. dipl. univ. prof. defektologije, razredni arka RS.
Na oddelku pou ujejo še:
Sinja Jan ar, dipl. univ. prof. MAT-THV;
Natalija Podjavoršek, dipl.univ. prof. MAT-FIZ;
Mirsad Skorupan, u itelj GEO-ZGO;
Alenka Prevec, dipl. univ. prof. BIO-KEM-NAR;
89
Tjaša Funa ehovin, dipl. univ. prof. TJA;
Patricija Vi i , dipl. univ. prof. SLJ;
Andreja ušin Gostiša, dipl. univ. prof. SLJ;
Meta Kerševan, u iteljica TJA-RP- TJN;
Andreja Gumilar, dipl. univ. prof. GEO – ZGO.
Klini ni oddelek za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo/1 oddelek
Mojca Rogina Smith, specialna pedagoginja, razredni arka PS, RS in SŠ.
Na oddelku pou ujejo še:
Andreja Gumilar, dipl.univ. prof. ZGO-GEO;
Alenka Prevec, dipl. univ. prof. BIO-KEM-NAR;
Sinja Jan ar, dipl. univ. prof. MAT-THV;
Natalija Podjavoršek, dipl. univ. prof. MAT-FIZ;
Patricija Vi i , dipl. univ. prof. SLJ;
Meta Kerševan, u iteljica TJA-RP-TJN;
Tjaša Funa ehovim, dipl. univ. prof. TJA;
Mirsad Skorupan, u itelj ZGO-GEO.
Klini ni oddelek za endokrinologijo, diabetes in presnove bolezni
Služba za kardiologijo
Služba za plju ne bolezni/2 oddelka
Minca Gale, u iteljica razrednega pouka, razredni arka RS.
Na oddelku pou ujejo še:
Natalija Podjavoršek, dipl. univ. prof. MAT-FIZ;
Mirsad Skorupan, u itelj ZGO-GEO;
Sinja Jan ar, dipl. univ. prof. MAT-THV;
Alenka Prevec, dipl. univ. prof. BIO-KEM-NAR;
Patricija Vi i , dipl. univ. prof. SLJ;
Tjaša Funa ehovin, dipl. univ. prof. TJA;
Meta Kerševan, u iteljica TJA-RP-TJN;.
Andreja Gumilar, dipl. univ. prof. GEO – ZGO.
Oddelek Službe za alergologijo, revmatologijo in klini no imunologijo/1 oddelek
Metoda Leban Derviševi , dipl. univ. prof. razrednega pouka, razredni arka RS, PS in SŠ.
Na oddelku pou ujejo še:
Sinja Jan ar, dipl. univ. prof. MAT-THV;
Alenka Prevec, dipl. univ. prof. BIO-KEM-NAR;
Natalija Podjavoršek, dipl. univ. prof. FIZ-MAT;
Mirsad Skorupan, u itelj ZGO-GEO;
Patricija Vi i , dipl. univ. prof. SLJ;
Meta Kerševan, u iteljica TJA-RP-TJN;
Tjaša Funa ehovin, dipl.univ. prof. TJA;
Andreja Gumilar, dipl. univ. prof. GEO – ZGO.
Klini ni oddelek za otroško gastroenterologijo, hepatologijo in nutricistiko/1 oddelek
Branka Žnidarši , dipl.univ. prof. defektologije, razredni arka RS, PS in SŠ.
Na oddelku pou ujejo še:
Mojca Topi , u iteljica razrednega pouka;
Alenka Prevec, dipl. univ. prof. BIO-KEM-NAR;
Sinja Jan ar, dipl. univ. prof. MAT-THV;
90
Mirsad Skorupan, u itelj ZGO-GEO;
Patricija Vi i , dipl.univ. prof. SLJ;
Meta Kerševan, u iteljica TJA-RP-TJN;
Tjaša Funa ehovin, dipl.univ. prof. TJA;
Andreja Gumilar, dipl. univ. prof. GEO – ZGO.
Klini ni oddelek za nefrologijo
Otroški center za dializo in transplantacijo /1 oddelek
Mojca Topi , u iteljica razrednega pouka, razredni arka RS, PS in SŠ
Na oddelku pou ujejo še:
Branka Žnidarši , dipl.univ. prof. defektologije.
Sinja Jan ar, dipl. univ. prof. MAT-THV;
Andreja Gumilar, dipl.univ. prof. ZGO-GEO;
Meta Kerševan, u iteljica TJA-RP-TJN;
Patricija Vi i , dipl.univ. prof. SLJ;
Alenka Prevec, dipl. univ. prof. BIO-KEM-NAR.
Mirsad Skorupan, u itelj ZGO-GEO.
Služba za otroško psihiatrijo/3 oddelki
Darja Bricelj, specialna pedagoginja, razredni arka RS.
Tomo Tololeski, dipl. univ. prof. defektologije, razrednik PS in SŠ.
Marta Maren e, specialna pedagoginja.
Mojca Kralj, dipl.univ. prof. defektologije; razredni arka PS in SŠ.
Na oddelku pou ujejo še:
Metoda Leban Derviševi , dipl. univ. prof. razrednega pouka,
Minca Gale; u iteljica razrednega pouka;
Natalija Podjavoršek, dipl. univ. prof. MAT-FIZ;
Mirsad Skorupan, u itelj ZGO-GEO;
Sinja Jan ar, dipl. univ. prof. MAT-THV;
Alenka Prevec, dipl.univ. prof. BIO-KEM-NAR;
Patricija Vi i , dipl.univ. prof. SLJ;
Meta Kerševan, u iteljica TJA-RP-TJN in Tjaša Funa ehovin, dipl. univ. prof. TJA
Otroški oddelek URI - So a/2 oddelka
Sabina Andlovic, dipl. univ. prof. defektologije, razredni arka PS in SŠ.
Tanja Babnik, u iteljica razrednega pouka, razredni arka RS.
Na oddelku pou ujejo še:
Mirsad Skorupan, u itelj ZGO-GEO;
Andreja Gumilar, dipl. univ. prof. ZGO-GEO;
Irena Nemani Dujmovi , u iteljica MAT-FIZ;
Andreja ušin Gostiša, dipl. univ. prof. SLJ;
Meta Kerševan, u iteljica TJA-RP-TJN;
Alenka Prevec, dipl. univ. prof. BIO-KEM-NAR.
Tjaša Funa ehovin, dipl. univ. prof. TJA.
91
Oddelek Enote za adolescentno psihiatrijo Psihiatri ne klinike
Oddelek za motnje hranjenja Psihiatri ne klinike
Oddelek za psihoze Psihiatri ne klinike/ 2 oddelka
Tjaša Funa ehovin, dipl.univ. prof. TJA, razredni arka PS in SŠ.
Tanja Be an, Msc., dipl, univ. prof. SLJ, sorazredni arka PS in SŠ.
Na oddelku pou ujejo še:
Irena Nemani Dujmovi , u iteljica MAT-FIZ;
Natalija Podjavoršek, dipl. univ. prof. MAT-FIZ;
Sinja Jan ar, dipl.univ. prof. MAT-THV;
Andreja ušin Gostiša, dipl.univ. prof. SLJ;
Patricija Vi i , dipl.univ. prof. SLJ;
Meta Kerševan, u iteljica TJA-RP- TJN;
Andreja Gumilar, dipl. univ. prof. ZGO-GEO;
Alenka Prevec, dipl. univ. prof. BIO-KEM-NAR.
Mirsad Skorupan, u itelj ZGO-GEO.
Center za klini no psihiatrijo Polje/ 1 oddelek
Patricija Vi i , dipl.univ. prof. SLJ; razredni arka SŠ
Na oddelku pou ujejo še:
Sinja Jan ar, dipl.univ. prof. MAT-THV;
Meta Kerševan, u iteljica TJA-RP- TJN..
4. VSEBINA VZGOJNO - IZOBRAŽEVALNEGA DELA
4.1
V bolnišni ni šoli OŠ Ledina izvajamo
• program devetletne osnovne šole s prilagojenim izvajanjem programa gospodinjskega in
tehni nega pouka, glasbene, športne in likovne vzgoje, dnevov dejavnosti ter izbirnih
predmetov;
• program osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom;
• posebni program vzgoje in izobraževanja s prilagojenim izvajanjem;
• podporno - sprostitvene dejavnosti/ interesne dejavnosti (likovne, glasbene, literarne);
• individualno u no pomo srednješolcem pri splošno – izobraževalnih predmetih;
• dodatno strokovno pomo .
Modeli vzgojno - izobraževalnega dela v bolnišni ni šoli
• U no - vzgojno delo za otroke in mladostnike, ki so v bolnišnici krajši as;
• u no - vzgojno delo za otroke in mladostnike, ki so dolgotrajno bolni;
• u no - vzgojno delo za otroke in mladostnike, ki se zdravijo na onkološko - hematološkem
oddelku;
• u no - vzgojno delo za otroke in mladostnike, ki se zdravijo na oddelku otroške psihiatrije;
• u no - vzgojno delo za otroke in mladostnike, ki se zdravijo na oddelku adolescentne
psihiatrije;
• u no - vzgojno delo za otroke in mladostnike, ki se zdravijo na oddelku CKP Polje;
• u no - vzgojno delo za otroke in mladostnike, ki se zdravijo na oddelku otroške dialize;
• u no - vzgojno delo za otroke in mladostnike, ki se zdravijo na URI-So a;
• u no - vzgojno delo za otroke in mladostnike, ki so težko bolni.
92
Cilji vzgojno - izobraževalnega dela v bolnišni ni šoli
• Prepre iti prekinitev šolskega dela oziroma omogo iti njegovo kontinuiteto;
• pomagati u no neuspešnim in manj uspešnim u encem pri izgrajevanju zanje u inkovitih
u nih tehnik in strategij;
• nuditi dodatno strokovno pomo ;
• oblikovati potrebne prilagoditve in posebne na ine u no-vzgojnega dela za bolnega šolarja;
• pomagati pri vklju evanju v obi ajno šolsko delo v u en evi mati ni šoli oziroma poiskati
druga no obliko šolanja, e je to potrebno;
• pri bolnem šolarju/šolarki krepiti in ohranjati življenjsko perspektivo in mu pomagati pri
iskanju novih poti;
• prepre evati ob utke osamljenosti, izgubljenosti, strahu ter tesnobe pri bolnem, obolelem
in hospitaliziranem šolarju/šolarki;
• osmišljevati dneve v bolnišnici.
V bolnišni ni šoli znanje tudi preverjamo in ocenjujemo, izvajamo nacionalne preizkuse
znanja za devetošolce/devetošolke ter splošno in strokovno maturo.
5. DELO STROKOVNIH ORGANOV
5.1
U iteljski zbor (priloga)
Sestaja se vsak teden na pedagoški konferenci. Na njej rešuje teko e zadeve (organizacija
pouka in potrebe po u nem delu na posameznih oddelkih), morebitno u no-vzgojno
problematiko pri posameznih šolarjih/šolarkah. U itelji/u iteljice na pedagoških konferencah
opredelijo tudi cilje vzgojno-izobraževalnega dela za posamezne u ence/u enke. Prav tako
skupno rešujejo vse ostale strokovne dileme.
U iteljski zbor sprotno evalvira vse že realizirane projekte (npr. dneve dejavnosti).
5.2.
Razredni arke/razredniki (priloga)
Razredniki še posebej skrbijo za šolarje/šolarke na svojem oddelku.
Organizirajo in koordinirajo individualni pouk, kadar je ta za u enca/u enko potreben. Prav
tako spremljajo realizacijo pouka ter uresni evanje zastavljenih ciljev.
Vsakodnevno so v stiku z zdravstvenim osebjem oziroma se udeležujejo rednih tedenskih
timskih sestankov (razširjeni strokovni timi na posameznem oddelku), saj le tako lahko
poiš ejo najprimernejše oblike in na ine dela za obolelega šolarja/šolarko.
Razrednik sodeluje s starši, seznanja jih z na ini in oblikami dela v bolnišni ni šoli, tudi s cilji
šolskega dela v bolnišnici. Informira jih sprotno o otrokovem šolskem delu, njegovih uspehih
in morebitnih težavah. Staršem tudi svetuje, kako s šolarjem/šolarko po odhodu iz bolnišnice
oziroma iz bolnišni ne šole spremljati otrokovo šolsko delo.
Razrednik/razredni arka naveže tudi stike z mati no šolo posameznega u enca/u enke. Po
potrebi organizira sre anje u iteljev/u iteljic mati ne in bolnišni ne šole, da se tako oboji še
lažje in natan neje dogovorijo o na inih in ciljih vzgojno-izobraževalnega dela v bolnišni ni
93
šoli, o realnih pri akovanjih tega dela, pa tudi o na inih in oblikah dela z u encem/u enko, ko
se le-ta vrne v svojo mati no šolo. Na takih sestankih se oboji dogovorijo tudi o organiziranju
in izvedbi individualne u ne pomo i na domu, kadar je ta zaradi bolezni oziroma obolenja
posameznega u enca/u enke potrebna. Stiki s šolo so sprotni, potekajo ves as u en eve
hospitalizacije, pa tudi po njej, e mati na šola posameznega u enca izrazi tako željo in
potrebo.
Razrednik mati no šolo z obvestilom o u en evem delu v bolnišnici podrobneje obvesti o
šolskem delu u enca/u enke v bolnišni ni šoli. Obvestilo šoli pošljemo, e je šolar/šolarka
bolnišni no šolo obiskoval vsaj 10 dni. Obvestilo pošljemo ob zaklju ku zdravljenja v
bolnišnici, pa tudi ob zaklju ku posameznih ocenjevalnih obdobij.
e se pokaže potreba, razrednik, lahko tudi ve u iteljev, skupaj z ostalimi lani razširjenega
strokovnega tima posameznega oddelka organizirajo in izvedejo strokovno sestanek oz.
sre anje na u en evi mati ni šoli. Tako lahko še najbolje in povsem konkretno šoli svetujejo o
tem, kako izvajati u no-vzgojno delo ob bolnem otroku.
Vsak razrednik ima tedensko eno pogovorno uro, v okviru svoje delovne obveznosti pa
možnost dodatnega svetovalnega dela s starši.
(Razredništvo v bolnišni ni šoli opravljamo kljub temu, da ni posebej vrednoteno)
5.3
Strokovni aktivi (priloga)
V bolnišni ni šoli delujejo naslednji strokovni aktivi:
• strokovni aktiv slovenistk;
• strokovni aktiv specialnih pedagoginj in defektologinj oddelka Službe za otroško
psihiatrijo; v okviru tega deluje tudi strokovni aktiv specialnih pedagoginj in defektologinj
bolnišni ne šole;
• strokovni aktiv naravoslovnih in družboslovnih predmetov;
• strokovni aktiv prve in druge triade;
• strokovni aktiv u iteljic angleš ine in nemš ine;
• strokovni aktiv otroškega nefrološkega in dializnega oddelka;
• strokovni aktiv otroškega oddelka URI-So a.
5.4
Razširjeni strokovni (interdisciplinarni) timi
Za dobro delovanje bolnišni ne šole so nujni sestanki vseh strokovnjakov posameznih
podro ij, ki so vpleteni v delo posameznega oddelka, sestanki t.i. interdisciplinarnih timov.
Praviloma v njih sodelujejo predstavniki zdravstvenega osebja (zdravnik, medicinska sestra),
u itelj, psiholog, socialni delavec).
Redno razširjeni strokovni timi delujejo na naslednjih oddelkih:
• Služba za otroško psihiatrijo (torek 12.30-15h);
• Klini ni oddelek za otroško nevrologijo (sreda 13h -14h);
• Klini ni oddelek za otroško nefrologijo ( etrtek 9.45-10.30);
• Klini ni oddelek za gastroeneterologijo ( etrtek 13h – 14h);
• Služba za onkologijo in hematologijo (ponedeljek 12h-13h);
• Inštitut URI-So a (torek 9h -9.30h, sreda 12h-15h);
• Enota za adolescentno psihiatrijo (sreda 8.30 h -9.30, intervizijska skupina vsak tretji
etrtek 12h-13h).
94
5.5
Vodja bolnišni nih šolskih oddelkov
Vodja bolnišni nih šolskih oddelkov je ena od dveh pomo nic ravnateljice Osnovne šole
Ledina.
Njeno delo je usmerjeno na delo v bolnišni ni šoli, in sicer:
• na rtovanje;
• razporeditev del in nalog;
• usmerjanje in sodelovanje pri izdelavi letnega delovnega na rta šole;
• spremljanje in skrb za njegovo realizacijo;
• spremljanje letnih in dnevnih priprav u iteljev/u iteljic na vzgojno-izobraževalno delo;
• izdelavo asovnih razporeditev dnevnega dela (urnik) in letnega dela (šolski koledar);
• pedagoško - organizacijsko delo:
- na rtovanje in vodenje pedagoških konferenc;
- sodelovanje pri delu strokovnih aktivov;
- sodelovanje pri delu skupin za na rtovanje dnevov dejavnosti;
- sodelovanje in povezava v združenju evropskih bolnišni nih u iteljev (HOPE);
• pouk:
- spremljanje dela pedagoških delavcev, zlasti u iteljev za etnikov, pripravnikov in na
novo sprejetih delavcev;
- skrb za iskanje novih poti, oblik in na inov dela pri pou evanju bolnega šolarja;
• šolska dokumentacija:
- analiza letnega delovnega na rta, dela u iteljev;
- izdelava analiz in statisti nih poro il;
- spremljanje odsotnosti in nadomeš anje u iteljev/u iteljic;
- vodenje evidence o opravljenem delu;
• povezovanje:
- z OŠ Ledina;
- z osebjem in vodstvom Pediatri ne klinike in drugih klinik;
- z mati nimi šolami posameznih u encev;
- s strokovnimi institucijami;
- z državnimi organi(ministrstvi);
- z združenjem evropskih bolnišni nih u iteljev (HOPE).
95
6. SODELOVANJE Z OKOLJEM
6.1
Kot je razvidno že iz zapisanega, bo sodelovanje potekalo na ve podro jih:
• sodelovanje z Osnovno šolo Ledina;
• sodelovanje z zdravstvenim osebjem na posameznih oddelkih;
• sodelovanje z vodstvom Pediatri ne klinike in z vodstvi drugih klinik;
• sodelovanje z mati nimi šolami posameznega u enca/u enke;
• sodelovanje z vzgojiteljicami na posameznih bolnišni nih oddelkih in z njihovo pedagoško
vodjo;
• sodelovanje z ostalimi bolnišni nimi šolami v Sloveniji;
• sodelovanje v delovnih skupinah Evropskega združenja bolnišni nih u iteljev/u iteljic
HOPE;
• sodelovanje s strokovnimi institucijami in javnimi zavodi (Zavod za šolstvo, Ministrstvo za
šolstvo, znanost, kulturo in šport, Inštitut za varovanje zdravja, Ustanova za izboljšanje
kakovosti življenja otrok z rakom in krvnimi boleznimi, KROS, Združenje za pravice
bolnih otrok, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, Pedagoška fakulteta Univerze na
Primorskem, Fakulteta za šport);
• sodelovanje z organizacijami, ki izvajajo prostovoljno delo, s kulturnimi institucijami in
umetniki ter športniki.
96
7. SPREMLJANJE IN URESNI EVANJE
LETNEGA DELOVNEGA NA RTA
7.1
Letni delovni na rt bolnišni nih šolskih oddelkov je sestavni del na rta OŠ Ledina in je
skupaj z njim tudi potrjen.
7.2
Sestavni del letnega delovnega na rta je tudi Vzgojni na rt bolnišni nih šolskih oddelkov.
7.2
Izvajanje delovnega na rta spremljamo in analiziramo mese no na pedagoških konferencah in
pri vseh nosilcih planiranja na šoli.
Le-ti so dolžni vodjo bolnišni nih šolskih oddelkov opozoriti na ovire, ki onemogo ajo
izvajanje pomembnejših nalog.
Vodja bolnišni nih šolskih oddelkov z realizacijo na rta seznanja ravnateljico Osnovne šole
Ledina, dvakrat letno pa o realizaciji na rta poro a svetu šole.
Celovit pregled in analiza bosta opravljena ob zaklju ku šolskega leta v letnem poro ilu šole.
Letni delovni na rt je bil obravnavan in sprejet na seji sveta šole dne _________________.
Ravnateljica Osnovne šole Ledina
Vodja bolnišni nih šolskih oddelkov OŠ Ledina
Predsednica sveta šole OŠ Ledina
97
PRILOGA
DNEVI DEJAVNOSTI IN PROJEKTI
V ŠOLSKEM LETU 2012/2013
KULTURNI DNEVI
Pripravlja jih strokovni aktiv slovenistk (Andreja ušin Gostiša)
ŠPORTNI DNEVI
Natalija Podjavoršek, Branka Žnidarši , Sabina Andlovic, Mojca Kralj, Tomo Tololeski,
Tjaša Funa ehovin.
TEHNIŠKI DNEVI
Pripravlja jih strokovni aktiv prve in druge triade (Marta Maren e).
NARAVOSLOVNI DNEVI
Pripravljata jih strokovni aktiv u iteljev/u iteljic naravoslovnih in družboslovnih predmetov
ter aktiv u iteljic prve in druge triade (Mirsad Skorupan, Tanja Babnik)
U BENIŠKI SKLAD
Andreja ušin Gostiša
KNJIŽNICA
Patricija Vi i , Andreja ušin Gostiša
PROJEKT ŠOLSKI ASOPIS
UTRINKI
Patricija Vi i , aktiv slovenistk .
RA UNALNIŠTVO
Mirsad Skorupan
SPLETNA STRAN BOLNIŠNI NE ŠOLE
Mirsad Skorupan, Tanja Be an in vsi u itelji bolnišni ne šole
SPLETNI ŠOLSKI PORTAL
Mirsad Skorupan
MEDNARODNO SODELOVANJE HOPE
Sinja Jan ar
98
POSEBNI PROJEKTI NA RAVNI ŠOLE IN POSAMEZNIH
ODDELKOV TER SKUPIN
PROJEKT COMENIUS ŠOLSKA PARTNERSTVA
Naslov projekta: MIGRATE OR STAY IS THE CHOISE/Štorklja Mistich potuje
Nosilec projekta in sodelujo i u itelji: Branka Žnidarši , Sabina Andlovic, Andreja Gumilar
in u itelji aktiva 1. in 2. triade.
Trajanje projekta: 2012/2013 (drugo leto)
Cilji projekta:
• Organizacija projektnega sre anja Comenius partnerstva v asu od 17. 10. – 21. 10.
2012,
• razstava nastalih izdelkov v avli Pediatri ne klinike od 17. 10. – 21.10. 2012,
• organizacija in izvedba dejavnosti v okviru tedna mobilnosti,
• organizacija in izvedba dejavnosti na temo prevozna sredstva, promet, varnost v
prometu in poklici,
• izvedba naravoslovnega dne na temo Poklici v cestnem prometu,
• nadaljevanje zgodbe o štorklji Mistich in zgodbe ilustrirati,
• vzpostavitev komunikacije med sodelujo imi državami preko klepetalnice in foruma,
• predstavitev svoje izobraževalne, geografske in zgodovinske situacije (model bomo
pripravili na naslednjem sestanku v Sloveniji),
• predstavitev nastalih izdelkov projekta v obliki razstave oziroma manjših razstav na
posameznih oddelkih,
• promocija - seznanitev javnost s projektom (objava prispevkov v revijah, medijih),
• objava izdelkov, prispevkov projekta na spletni strani Bolnišni ne šole,
• povezovanje z lokalno skupnostjo,
• udeležba na enem oz. dveh projektnih sre anjih Ourense-Španija in MontpellierFrancija in ob tem izpeljati še štiri mobilnosti.
INOVACIJSKI PROJEKT
Nosilka projekta: Alenka Prevec.
Udeleženci: Tanja Be an, Metoda Leban Derviševi , Mirsad Skorupan, Natalija Podjavoršek,
Irena Nemani Dujmovi , Tjaša Funa ehovin, Meta Kerševan, Andreja ušin Gostiša in
šolajo i u enci na daljavo.
Trajanje projekta: vse šolsko leto (zadnje leto v triletnem projektu).
Cilji projekta:
• Anketa za u ence in analiza le-te,
• sre anja/pouk na daljavo v sodelovanju z mati nimi šolami,
• izvedba pedagoške konference na daljavo,
• ob koncu triletnega obdobja predstavitev našega projekta v strokovnem prispevku.
99
PROJEKT OŽIVITEV ŠOLSKE SPLETNE STRANI
Nosilci projekta: Mirsad Skorupan, Tanja Be an in vsi u itelji bolnišni ne šole..
Udeleže Mirsad Skorupan, Tanja Be an in vsi u itelji bolnišni ne šole.
Trajanje projekta: vse šolsko leto (zadnje leto v triletnem projektu).
Cilji projekta:
• U itelji in u itelji bolnišni ne šole skrbimo, da je šolska spletna stran živa in
aktualizirana,
• postane naj vir aktualnih in stalnih informacij o delu bolnišni ne šole,
• šolska spletna stran naj postane informacijsko sti iš e za u itelje starše ter otroke in
mladostnike.
PROJEKT LEDINSKI METULJI
Nosilki projekta: Marta Maren e, Tanja Babnik.
Koordinatorki Helena Ogorevc (OŠ Ledina), Marta Maren e (bolnišni na šola),
Konsulentka: Barbara Tacar, OŠ Ledina
Sodelujo i u itelji: Helena Ogorevc, Natalija Rožnik (OŠ Ledina), Marta Maren e, Tanja
Babnik in Sabina Andlovic (bolnišni na šola)
Trajanje projekta: vse šolsko leto
Cilji projekta:
• Aktivno povezovanje in sodelovanje u encev in u iteljev mati ne in bolnišni ne šole;
• u enci mati ne šole se seznanijo s težavami in uspehi bolnih šolarjev;
• zdravi u enci razvijajo so utje, empatijo, altruizem;
• bolni u enci so od vrstnikov deležni vzpodbude in dodatne motivacije za okrevanje;
• u enci razvijajo ustvarjalnost, ro ne spretnosti;
• se pri delu razvedrijo;
• u ijo se timskega dela;
• skupaj pripravijo potujo o razstavo.
e -Twinning PROJEKT
Naslov projekta: Is Anybody on the Other Side?
Partnerske države: Slovenija, Hrvaška, Poljska in Švedska
Cilji projekta: Izmenjava izkušenj povezanih z bolnišni no šolo med u enci in med u itelji.
Sodelujo i u itelji v bolnišni ni šoli: u itelji 3. triade ter izvajalci individualne u ne pomo i
za srednješolce
Koraki projekta:
1. Partnerske šole bodo pripravile PP predstavitve svojih bolnišni nih šol.
2. Sre anje u iteljev partnerskih šol preko videokonferen nega sistema VOX – 5.9. 2012
ob 19.00.
3. Vse PP predstavitve bomo postavili na »twin space«.
4. Sre anje u encev partnerskih šol preko videokonferen nega sistema VOX. Pred tem
sre anjem bodo u enci pregledali PP prestavitve partnerskih šol. V virtualnem
sre anju bodo u enci drug drugemu povedali, kaj po nejo v tistem trenutku.
5. Sre anja med u enci se bodo dogajala najmanj enkrat na dva meseca najmanj med
dvema partnerskima šolama.
6. So asno bodo imeli svoja sre anja tudi u itelji. Pogovarjali se bomo o delu v
bolnišnici, izmenjali primere dobre prakse in planirani naslednje aktivnosti.
Ve o projektu najdete na spletiš u: http://desktop.etwinning.net/index.cfm
100
PROJEKT MEDNARODNO KULTURNO- ŠPORTNA
IZMENJAVA LJUBLJANA-BRUSELJ (Bolnišni na šola,
URI So a - L'Ecole Escale)
Nosilci projekta oz. sodelujo i: Tanja Babnik, Sabina Andlovic,Tanja Be an
Trajanje projekta: teden dni v mesecu maju 2013
Cilji projekta:
• Povezovanje mladostnikov s posebnimi potrebami,
• sprejemanje lastnega telesa kljub posebnim potrebam,
• socializacija in integracija v širše družbeno okolje z vrstniki iz drugega jezikovnega
podro ja,
• spoznavanje kulturnih in družbenih zna ilnosti širšega okolja,
• prilaganje širšemu socialnemu okolju,
• krepitev otrokove in mladostnikove samostojnosti, samozavesti in pozitivne
samopodobe.
PROJEKT 13. TABOR SONCA IN RADOSTI
Nosilci projekta oz. sodelujo i: Sinja Jan ar, Branka Žnidarši in Mojca Topi .
Trajanje projekta: tri dni, predvidoma konec meseca maja
Cilji projekta:
• sproš eno druženje otrok in mladostnikov zunaj bolnišni nih zidov,
• u enje sodelovanja in dogovarjanja,
• u enja sobivanja,
• u enje samostojnega življenja,
• razvijanje strpnosti,
• razvijanje zdrave tekmovalnosti,
• krepitev otrokove in mladostnikove samostojnosti, samozavesti in pozitivne
samopodobe.
PROJEKT SPREMLJANJE VKLJU EVANJA
ŠOLARJEV V MATI NE ŠOLE PO OBOLENJIH IN
POŠKODBAH MOŽGANOV
Nosilki projekta: Tanja Babnik (Bolnišni na šola), Svetlana Logar (URI So a)
Trajanje projekta: vse šolsko leto
Cilji projekta:
• Povabilo izbranim mati nim šolam na Strokovni posvet z delavnicami na URI So a
(za etek šolskega leta 2012/13);
• sestavljanje vprašalnika za starše in strokovne delavce mati nih šol otrok po obolenjih
in poškodbi možganov;
• sodelovanje s Pedagoško fakultete, oddelek za Specialno in rehabilitacijsko
pedagogiko.
101
PROJEKT MODRI STOL
Nosilci projekta oz. sodelujo i: Tjaša Funa ehovin (bolnišni na šola), Tanja Trpin Mandelj
(OŠ Ledina), zainteresirani u itelji
Trajanje projekta: celo šolsko leto
Cilji projekta:
• sodelovanje otrok, ki se šolajo v bolnišni ni šoli, z otroki iz OŠ Ledina;
• skupno ustvarjanje,
• u enje in krepitev sodelovalnega in timskega dela,
• u enje dogovarjanja, razmišljanja o zastavljeni temi;
• spoznavanje druga nosti,
• vzgoja k ve ji strpnosti.
PROJEKT E-PALS
Nosilki projekta in sodelujo i u itelji: Meta Kerševan, Tjaša Funa ehovin in zainteresirani
u itelji in otroci v BŠ
Trajanje projekta: celo šolsko leto
Cilji projekta:
• spodbujanje izražanja v angleškem jeziku;
• spodbujanje komunikacije in medosebnih odnosov;
• spoznavanje tuje dežele in njenega jezika;
• u enje multikulturnosti;
• spodbujanje razmišljanja in vzgoja j k sprejemanju druga nosti.
PROJEKT ROBINZONOVA BRALNA ZNA KA
Nosilci projekta oz. sodelujo i: Andreja ušin Gostiša, Patricija Vi i in vse u iteljice v prvi
in drugi triadi.
Trajanje projekta: celo šolsko leto
Cilji projekta:
• u enci prebirajo in poslušajo umetnostna besedila,
• njih razmišljajo ter izmenjujejo svoje poglede ter ob utja,
• ob besedilih razvijajo svojo ustvarjalnost z razli nimi dejavnostmi,
• ob obravnavi besedil razvijajo naklonjenost do slovenskega jezika in književnosti na
sploh.
102
PROJEKT TRI DOBRE STVARI
Nosilec projekta in sodelujo i u itelji: Mojca Topi , aktiv u iteljic prve in druge. triade
Trajanje projekta: celo šolsko leto
Cilji projekta:
• pri u encih spodbujati razmišljanje o tem, kaj nam veliko pomeni,
• u iti se prepoznati dobre stvari, ki se nam dogajajo,
• spodbujati izražanje lastnega mnenja,
• spodbujati komunikacijo in medosebne odnose,
• osmišljati pomen raznih doživetij, dogodkov, daril, majhnih pozornosti,
• u iti se samovrednotenja,
• razvijati in spodbujati ob utek lastne vrednost
NA RT DELA ŠOLSKE KNJIŽNICE
Na Pediatri ni kliniki imamo poleg osrednje knjižnice (dveh omar), iz katere knjige po kliniki
razdeljuje slovenistka Patricija Vi i , tudi oddel ne knjižnice. Na oddelkih knjige izposojajo
razredne u iteljice, ki poskrbijo predvsem za u ence prve in druge triade oz. za tiste s kratko
ležalno dobo.
Obe obliki knjižnice sta zelo dobrodošli za bolne u ence in dijake, saj imajo tako v bolnišnici
hiter dostop do knjig. Mladi berejo za doma e branje, bralno zna ko mati nih šol, za
bolnišni no Robinzonovo bralno zna ko pa tudi zaradi veselja do branja in za sprostitev, ki jo
lahko dajo knjige v bolnišni nem okolju. Namen naše knjižnice, Robinzonove bralne zna ke
in drugih dejavnosti ob branju pa je navduševati mlade za branje in razvijati njihovo bralno
pismenost.
Zato bomo tudi v naslednjem šolskem letu spremljali novosti v mladinskem leposlovju in
predvidoma vsak mesec kupili vsaj eno novo knjigo. Kot doslej bomo poskusili dodatna
sredstva pridobiti s pomo jo donatorjev.
Naš dobavitelj tako za leposlovje kot za u beniški sklad bo tudi naslednje šolsko leto
praviloma Modrijanova knjigarna, Trubarjeva cesta 27.
NA RT DELA ŠOLSKEGA U BENIŠKEGA SKLADA
U beniški sklad v bolnišni ni šoli ima posebno vlogo, saj mora spremljati ponudbo
u beniškega gradiva za osnovno šolo in srednješolske programe razli nih smeri po vsej
Sloveniji. U enci in dijaki namre prihajajo od vsepovsod in z zelo razli nimi gradivi. U itelji
se trudimo, da bi gradiva naro ali im bolj smotrno, saj je nemogo e in tudi nepotrebno imeti
vsa gradiva. Tako sledimo vodilu, da imamo v skladu najpogostejša in im bolj kakovostna
gradiva za pou evanje.
Tudi v naslednjem šolskem letu bomo zato kupovali novo u beniško gradivo po tehtnem
premisleku. Kot doslej bomo poskusili dodatna sredstva pridobiti s pomo jo donatorjev.
Naš dobavitelj tako za leposlovje kot za u beniški sklad bo praviloma Modrijanova knjigarna,
Trubarjeva cesta 27.
103
PRILOGA
U ITELJICE IN U ITELJI BOLNIŠNI NE ŠOLE
V ŠOLSKEM LETU 2012/2013
1. Sabina ANDLOVIC, profesorica defektologije; profesorica - mentorica;
2. Tanja BABNIK, u iteljica razrednega pouka; u iteljica - svetovalka;
3. Darja BRICELJ, specialna pedagoginja - defektologinja; u iteljica - mentorica;
4. Ana DOBOVI NIK, profesorica defektologije;
5. Tjaša FUNA EHOVIN, profesorica TJA; profesorica – mentorica;
6. Andreja UŠIN GOSTIŠA, profesorica SLJ; profesorica - mentorica;
7. Andreja GUMILAR, profesorica ZGO-GEO, profesorica – mentorica;
8. Minca GALE, u iteljica razrednega pouka, u iteljica - svetovalka;
9. Sinja JAN AR, profesorica MAT-THV, profesorica - svetovalka;
10. Meta KERŠEVAN, u iteljica razrednega pouka in TJA, TJM; u iteljica – svetovalka;
11. Mojca KRALJ, profesorica defektologije; profesorica – mentorica;
12. Metoda LEBAN DERVIŠEVI , profesorica razrednega pouka; profesorica svetovalka;
13. Marta MAREN E, specialna pedagoginja, u iteljica - mentorica;
14. Patricija MAVRI , specialna pedagoginja; u iteljica - svetovalka;
15. Irena NEMANI DUJMOVI , u iteljica MAT-FIZ; u iteljica – mentorica;
16. Natalija PODJAVORŠEK, profesorica MAT-FIZ; profesorica-svetovalka;
17. Alenka PREVEC, profesorica BIO; profesorica - svetovalka;
18. Mojca ROGINA SMITH, specialna pedagoginja, u iteljica - svetovalka;
19. Mirsad SKORUPAN, u itelj GEO, u itelj - svetnik;
20. Tomo TOLOLESKI, profesor defektologije, profesor-mentor;
21. Mojca TOPI , u iteljica razrednega pouka, u iteljica – svetovalka;
22. Patricija VI I , profesorica SLJ; profesorica – mentorica;
23. Branka ŽNIDARŠI , profesorica defektologije; profesorica-mentorica;
24. Tanja BE AN, profesorica SLJ, magistra znanosti, profesorica - svetnica, vodja
Bolnišni ne šole.
104
PRILOGA
RAZREDNIŠTVO
ORTOPEDSKA KLINIKA, otroški oddelek
RS + PS + SŠ Irena Nemani Dujmovi
DERMATOVENEROLOŠKA KLINIKA, otroški oddelek
RS + PS + SŠ Andreja ušin Gostiša
PEDIATRI NA KLINIKA
KLINI NI ODDELEK ZAOTROŠKO KIRURGIJO IN INTENZIVNO TERAPIJO
RS + PS + SŠ Andreja Gumilar
KLINI NI ODDELEK ZA OTROŠKO HEMATOLOGIJO IN ONKOLOGIJO
RS Ana Dobovi nik
PS + SŠ Patricija Mavri
KLINI NI ODDELEK ZA OTROŠKO, MLADOSTNIŠKO IN RAZVOJNO NEVROLOGIJO
PS + RS + SŠ Mojca Rogina Smith
KLINI NI ODDELEK ZA ENDOKRINOLOGIJO, DIABETES IN PRESNOVNE BOLEZNI,
SLUŽBA ZA KARDIOLOGIJO, SLUŽBA ZA PLJU NE BOLEZNI
RS + PS + SŠ Minca Gale
SLUŽBA ZA ALERGOLOGIJO, REVMATOLOGIJO IN KLINI NO IMUNOLOGIJO
RS + PS + SŠ Metoda Leban Derviševi
KLINI NI ODDELEK ZA OTROŠKO GASTROENTEROLOGIJO, HEPATOLOGIJO IN
NUTRICISTIKO
RS + PS + SŠ Branka Žnidarši
SLUŽBA ZA OTROŠKO PSIHIATRIJO
RS Darja Bricelj
PS + SŠ Tomo Tololeski
PS + SŠ Mojca Kralj
KLINI NI ODDELEK ZA NEFROLOGIJO IN ODDELEK OTROŠKEGA CENTRA ZA
DIALIZO IN TRANSPLANTACIJO
RS + PS +SŠ Mojca Topi
URI - So a
RS Tanja Babnik
PS Sabina Andlovic
ENOTA ZA ADOLESCENTNO PSIHIATRIJO PSIHIATRI NE KLINIKE
PS + SŠ Tjaša Funa ehovin, Tanja Be an
CKP POLJE
SŠ Patricija Vi i
105
PRILOGA
VODJE AKTIVOV V ŠOLSKEM LETU 2012/2013
• STROKOVNI AKTIV PRVE IN DRUGE TRIADE
Tanja Babnik
• STROKOVNI AKTIV NARAVOSLOVNIH IN DRUŽBOSLOVNIH PREDMETOV
Mirsad Skorupan
• STROKOVNI AKTIV SLUŽBE ZA OTROŠKO PSIHIATRIJO
Tomo Tololeski
• STROKOVNI AKTIV SLOVENISTK
Andreja ušin Gostiša
• STROKOVNI AKTIV U ITELJIC ANGLEŠ INE IN NEMŠ INE
Tjaša Funa ehovin
• STROKOVNI AKTIV NEFROLOŠKEGA IN DIALIZNEGA .ODDELKA
Sinja Jan ar
• STROKOVNI AKTIV OTROŠKEGA ODDELKA URI-So a
Sabina Andlovic
Aktivi se sre ujejo najmanj enkrat mese no, po potrebi pa tudi ve krat.
106
PRILOGA
NA RTI DELA STROKOVNIH AKTIVOV
NA RT DELA STROKOVNEGA AKTIVA PRVE IN DRUGE TRIADE
• Priprava in izvedba naravoslovnih dni.
• Priprava in izvedba tehniških dni.
• Sodelovanje z naravoslovno-družboslovnim aktivom.
• Sodelovanje z aktivom slovenistk.
• Sodelovanje z aktivi na OŠ Ledina.
• Udeleževanje študijskih skupin za prvo in drugo triado.
• Spremljanje novosti glede prenovljenega u nega na rta in zakonodaje za otroke s
posebnimi potrebami.
• Spremljanje uporabnih spletnih strani in drugih e-gradiv.
• Medsebojna izmenjava znanj.
• Marta Maren e: Likovna delavnica.
• Projekt Ledinski metulj.
• Projekt Tri dobre stvari.
• Projekt Comenius, šolska partnerstva.
• Spremljanje in priprave prispevkov v glasilu HOPE.
NA RT DELA STROKOVNEGA AKTIVA NARAVOSLOVNIH IN
DRUŽBOSLOVNIH PREDMETOV
• Sledenje novostim na strokovnih podro jih.
• Priprava in izvedba naravoslovnih dni.
• Sodelovanje z aktivi bolnišni ne šole in mati ne šole.
• Spremljanje in predstavitev novosti na podro ju interaktivnih gradiv.
• Organizacija ekskurzije aktiva.
• Poro anje z izobraževanj lanov našega aktiva.
NA RT DELA STROKOVNEGA AKTIVA U ITELJIC ANGLEŠ INE IN
NEMŠ INE
• Hospitacije na Gimnaziji Ledina / Bežigrajski gimnaziji, Waldorfski šoli in pri
kolegicah na OŠ Ledina.
• Obisk študijskih skupin za angleš ino in nemš ino.
• Izobraževanja in delavnice Centra Oxford.
• Novosti stroke – strokovno izpopolnjevanje na Filozofski fakulteti.
• Strokovno izpopolnjevanje pri založbi Rokus.
• Spremljanje knjižnih novosti.
• Uporaba e-gradiv pri pouku.
• Spodbujanje u encev k branju v angleš ini in nemš ini.
• Sodelovanje z bolnišni no šolo v Veliki Britaniji.
107
NA RT DELA STROKOVNEGA AKTIVA ODDELKA SLUŽBE ZA OTROŠKO
PSIHIATRIJO
• Koordinacija dela specialnih pedagogov (pouk, dnevi dejavnosti).
• Usklajevanje urnikov in dela u iteljev.
• Strokovno sodelovanje z zdravstvenim timom.
• Enkrat mese no skupno urejanje/ posodabljanje spletne strani.
• Vzgojno vodenje u encev za urejanje igralnice in knjižnice (Darja Bricelj) ter
dnevnega koti ka (Mojca Kralj, Tomo Tololeski) ter likovne opremljenosti
dnevnega koti ka (Marta Maren e).
V okviru tega aktiva deluje tudi STROKOVNI AKTIV VSEH DEFEKTOLOGOV
BOLNIŠNI NE ŠOLE
• Priprava na obisk u iteljev in vzgojiteljev Mladinskega doma Mal i Beli .
• Delavnica za u itelje predmetne stopnje: Prilagoditve testov ocenjevanja (Branka
Žnidarši , Sabina Andlovic, Mojca Kralj, Ana Dobovi nik).
• Medsebojna izmenjava strokovnih gradiv, obveš anje o izobraževanjih, poro anje.
• Tesnejše sodelovanje s specialnimi pedagoginjami iz Ambulante za avtizem in Službe
za otroško psihiatrijo (Darja Bricelj, Marta Maren e)
NA RT DELA STROKOVNEGA AKTIVA SLOVENISTK
• Hospitacije na osnovni ali srednji šoli
• Vrednotenje u nega procesa
• Ve letni projekt Dejavnosti za boljšo bralno pismenost (naslednje leto: priprava
ankete za u itelje)
• Priprava šolskega glasila Utrinki
• Priprava in spremljanje kulturnih dni
• Spremljanje prenovljenih u nih na rtov
• Spremljanje knjižnih novosti in posodabljanje šolske knjižnice
• Spremljanje in predstavitev novosti na podro ju interaktivnih gradiv
• Spremljanje Robinzonove bralne zna ke in spodbujanje branja
• Sodelovanje z drugimi aktivi
NA RT DELA STROKOVNEGA AKTIVA ODDELKA ZA OTROŠKO
NEFROLOGIJO IN DIALIZO
• Priprava in izvedba XIII. Tabora sonca in radosti.
• Aktivna udeležba na kongresu HOPE v Amsterdamu.
• Sodelovanje z Društvom ledvi nih bolnikov Ljubljana.
• Organizacija in koordinacija vsakodnevnega dela in dni dejavnosti.
• Krepitev dobrega sodelovanja z zdravstvenim osebjem, starši in mati nimi šolami.
• Spremljanje uspešnosti šolarjev in mladostnikov obolelih na ledvicah.
• Organizacija oddel nih prireditev.
• Organizacija izletov.
• Povezovanje z u itelji predmetne stopnje (na rtovanje in evalvacija vzgojnoizobraževalnega dela za posameznega u enca).
• Izobraževanje u enje u enja in ustreznih u nih strategij.
• Aktivno sodelovanje v projektu Comenius – Štorklja
108
NA RT DELA STROKOVNEGA AKTIVA ODDELKA URI So a
• Vsebinsko in asovno na rtovanje specialno pedagoškega, u nega, in terapevtskega
dela s posameznim u encem.
• Usklajevanje vsebinskih metod in oblik dela z u encem.
• Priprave predstavitev u enka/u ence ob obiskih na mati nih šolah.
• Priprave predstavitev u enka/u ence ob obiskih mati nih šol na URI So a.
• Priprava zapisnikov sestankov z mati nimi šolami.
• Priprave na hospitiranje u iteljev mati ne šole pri posameznih u nih urah.
• Priprave programa obiska sošolcev mati ne šole u enke/u enca.
• Hospitacije strokovnega tima URI So a in bolnišni ne šole na mati ni šoli.
• Na rtovanje sestankov z mati nimi šolami.
• Refleksije izobraževanj posameznih lanov tima.
109
PRILOGA
NA RTI DNEVOV DEJAVNOSTI
ŠPORTNI DNEVI
1. športni dan
as: 06. 09. 2012 oziroma v tednu od 03.09. 2012 do 07. 09. 2012
ŠTAFETNE IGRE (nosilca Mojca Kralj in Tomo Tololeski)
Cilji:
• U enci spoznajo in razumejo pravila štafetnih iger;
• se po svojih zmožnostih razgibajo;
• spoznajo in upoštevajo osnovna na ela varnosti;
• seznanijo se s fair play pravili in jih upoštevajo;
• medsebojno sodelujejo;
• so vztrajni in osredoto eni;
• soo ijo se s porazom in zmago.
ali
IGRE NA PLOŠ I (nosilka Natalija Podjavoršek)
Cilji:
• U enci se seznanijo z razli nimi športnimi igrami na ploš ah;
• spoznajo pravila iger (šah, dama, mlin);
• spoznajo izvor igre in zgodovino le teh;
• igrajo igre;
• razvijajo socialne veš ine in krepijo medsebojne odnose;
• soo ajo se s porazom in z zmago.
ali
IGRE Z ŽOGO (nosilka Branka Žnidarši )
Cilji:
• U enci se seznanijo z vrstami iger z žogo;
• spoznajo pravile igre in jih upoštevajo (za izbrano igro);
• igrajo igre z žogo prilagojene na oddelek;
• se seznanijo s fair play pravili in jih upoštevajo;
• u ijo se medsebojnega sodelovanja.
110
2. športni dan
PLES (nosilka Sabina Andlovic)
as: 28. 11. 2012 oziroma v tednu od 26. 11. 2012 do 30. 11. 2012
Cilji:
• U enci se seznanijo z razli nimi oblikami plesa;
• seznanijo se s plesnimi koraki za izbrani ples;
• se izrazijo z izraznim plesom;
• razvijajo socialne veš ine.
• Pri u encih spodbujamo gibalno izražanje;
• spodbujamo zavedanje lastnega telesa;
• u ence seznanjamo s pomenom zdrave telesne drže;
• spodbujamo družabnosti in dobro klimo.
•
3. športni dan
21. BOI (nosilci vsi u itelji in u iteljice)
as: 19. 02. 2013 oziroma v tednu od 18. 02. 2013 do 22. 02. 2013
Cilji:
• U enci spoznajo in razumejo pravila iger;
• sodelujejo na bolnišni nih olimpijskih igrah;
• spoznajo in upoštevajo osnovna na ela varnosti;
• spoštujejo fair play, u ijo se strpnosti in sprejemanja druga nosti ter tako
oblikujejo pozitivne vedenjske vzorce;
• se družijo z vrhunskimi slovenskimi športniki.
4. športni dan
ŠPORT ZA ZDRAVJE IN STARE SLOVENSKE GIBALNE IGRE (nosilci vsi lani
skupine za pripravo športnih dni)
as: 18. 04. 2013 oziroma v tednu od 15. 04. 2013 do 19.04.2013
Cilji:
• U enci naštejejo osnovne gimnasti ne vaje;
• opredelijo pomen športa za zdravja;
• izvajajo osnovne gimnasti ne vaje za razvijanje mo i, gibljivosti, hitrosti,
ravnotežja in koordinacije;
• seznanijo se z vrstami starih slovenskih gibalnih iger;
• spoznajo pravile iger in jih upoštevajo;
• igrajo stare slovenske gibalne in spretnostne igre (prilagojeno glede na populacijo
posebnih potreb otrok na oddelku);
• medsebojno sodelujejo;
• spoznajo in ohranjajo slovensko tradicijo.
111
NARAVOSLOVNI DNEVI
NARAVOSLOVNI DNEVI ZA 3. TRIADO TER SREDNJO ŠOLO
1. naravoslovni dan
ŽITA (nosilka Alenka Prevec)
as: 24. 10. 2012
Cilji:
• U enci prepoznavajo razli ne vrst žit;
• ugotavljajo pogoje za rast (podnebne razmere);
• pripravljajo razli ne jedi ( ali recepte);
• opazujejo škrobna zrna razli nih žit;
• dokazujejo škrob v jedeh;
• meljejo žitna zrna v ro nem (bio) mlin ku;
• izdelujejo škrobne slike, lepila, slike iz semen in raziskovalne škatle;
• rešujejo kviz.
2. naravoslovni dan
SVETLOBA (nosilka Natalija Podjavoršek)
as: 23. 01. 2013
Cilji:
• U enci vedo, da sta zato, da vidimo, potrebna utilo za vid in svetloba;
• u enci spoznajo utila za vid – oko (zgradbo in delovanje);
• s poskusi pridejo do spoznanja, da se svetloba odbija in poskušajo najti im ve pravil
za odboj svetlobe;
• u enci vedo, da je »bela svetloba« mešanica razli nih barv in da svet vidimo v barvah
zato, ker se od telesa dolo ene barve odbije le dolo en del svetlobe;
• s poskusi ugotovijo, da tisto kar vidimo ni vedno res – vzroki za lažne slike so naše
o i, ki ne reagirajo dovolj hitro, in svetloba, ki se lomi na meji dveh razli nih snovi;
• u enci se seznanijo z napakami utila za oko in korelacijo le teh (kratkovidnost,
daljnovidnost);
• u enci se sre ajo z življenjem, kjer komunikacija s svetlobo ni mogo a.
3. naravoslovni dan
EMONA (nosilec Mirsad Skorupan)
as: 13. 03. 2013
Cilji:
• U enci spoznajo kdo so bili Rimljani;
• na zemljevidu znajo pokazati ve ja naselja iz asov Rimljanov na ozemlju Slovenije;
• spoznajo življenje v mestih in podeželju;
• spoznajo vlogo rimskega vojaka v asu vojn in miru;
• spoznajo se z vojaško opremo rimskega vojaka in izdelajo fibule.
112
NARAVOSLOVNI DNEVI ZA PRVO IN DRUGO TRIADO
1. naravoslovni dan
POKLICI V CESTNEM PROMETU (nosilki Metoda Leban Derviševi in Branka
Žnidarši )
as: 24. 10. 2012
Cilji:
• U enci pripovedujejo in se seznanijo z razli nimi cestnimi prevoznimi in prometnimi
sredstvi, objekti in njihovo vlogo v prometu;
• spoznajo razli ne poklice, povezane s cestnim prometom in njihov pomen;
• podrobneje spoznajo poklic gosta, ki bo obiskal posamezen oddelek;
• izdelajo plakat, miselni vzorec, ppt, osebno izkaznico o posameznem poklicu.
2. naravoslovni dan
SVETLOBA (nosilki: Minca Gale in Mojca Rogina Smith)
as: 23. 01. 2013
Cilji:
• U enci spoznajo, da vsa živa bitja za življenje potrebujejo svetlobo;
• spoznajo, da je son na svetloba sestavljena iz barv, kakršne vidimo v mavrici;
• spoznajo, kako nastane senca;
• s poskusi spoznavajo lastnosti svetlobe;
• razumejo delovanje o esa;
• u ijo se pomo i slepim in slabovidnim.
3. naravoslovni dan
EMONA (nosilki: Mojca Topi in Tanja Babnik)
as: 13. 03. 2013
Cilji
• U enci spoznajo kdo so bili Rimljani;
• na zemljevidu ozna ijo obmo ja, kjer so bili naseljeni;
• na zemljevidu ozna ijo in poimenujejo rimska imena mest na obmo ju današnje
Slovenije;
• spoznajo življenje, vzgojo in šolanje Rimljanov;
• spoznajo rimskega vojaka;
• obisk Mestnega in Naravoslovnega muzeja;
• za sošolce pripravijo ppt predstavitev.
113
TEHNIŠKI DNEVI
1. tehniški dan
PO ITNIŠKA POPOTOVANJA (nosilki Tanja Babnik in Metoda Leban Derviševi )
as: 03. 09. 2012
Cilji:
• U enci pripovedujejo o razli nih prevoznih sredstvih, s katerimi so se vozili med
po itnicami;
• na zemljevidu poiš ejo kraje svojega potovanja;
• seznanijo se z razli nimi cestnimi prevoznimi sredstvi;
• ustvarjajo vozila iz odpadnega materiala (tulcev, škatlic, plastenk, zamaškov);
• ustvarjajo domišljijska prevozna sredstva prihodnosti;
• razvijajo sodelovalno u enje ( e se odlo imo za izdelavo skupinskega izdelka);
• razvijajo ustvarjalnost.
2. tehniški dan
NOVOLETNO OBDAROVANJE (nosilka Marta Maren e)
as: 19. 12. 2012
Cilji:
• U enci razvijajo ro ne spretnosti (uporaba gradiv, orodij);
• pridobivajo dobre delovne navade (na rtovanje, priprava, izvedba, vrednotenje,
pospravljanje);
• razvijajo ustvarjalnost in svoje talente;
• krepijo svojo ekološko usmerjenost;
• izdelajo dekoracijo za okrasitev bolnišni nih prostorov;
• izdelajo darilca in voš ilnice;
• oblikujejo odnos do obdarovanja.
3. tehniški dan
PRIPRAVE NA BOI (nosilci u itelji na svojih oddelkih)
as: 18. 02. 2013 – 22.. 02. 2013
Cilji:
• U enci izdelajo vse, kar je na oddelku potrebno za izvedbo BOI;
• ob tehniških pripravah se osredoto ijo na dogodek;
• razvijajo sodelovalnost;
• razvijajo delavne navade.
4. tehniški dan
PO ITNIŠKI DNEVNIK (nosilki Mojca Topi in Branka Žnidarši )
as: 18. 06. 2013
Cilji:
• U enci opisujejo dosedanja po itniška doživetja in pripovedujejo, kaj vse se jim med
po itnicami obeta;
• izdelajo/zvežejo po itniški dnevnik v obliki knjižice;
• platnice dnevnika likovno okrasijo.
• U enci lahko izdelajo/zvežejo tudi knjižico novih prijateljev; predlogo sami ustvarijo s
pomo jo urejevalnika besedil (ime in priimek, starost, konji ki, najljubše jedi, naj
pesem.). Platnice sami likovno okrasijo.
114
KULTURNI DNEVI
1. kulturni dan
ASOPISNA HIŠA
as: 05. 10. 2012
Cilji:
• U enci pripravljajo gradivo za šolski asopis Utrinki, pod geslom »otroci otrokom«;
• spoznavajo razli ne vrste novinarskih prispevkov;
• razvijajo medgeneracijsko sodelovanje, sodelovanje med seboj, z u itelji in drugim
osebjem v bolnišnici;
• razvijajo medsebojno komunikacijo in svojo ustvarjalnost;
• uporabljajo informacijsko tehnologijo v najširšem pomenu besede.
2. kulturni dan
FILMSKA UMETNOST
as: 08. 12. 2012
Cilji:
• U enci si ogledajo izbrani film (Kinobalon);
• po ogledu filma v vodenem pogovoru izražajo svoje misli, stališ a, mnenja, ob utke;
• u ijo se kriti nega sprejemanja filmske umetnosti.
3. kulturni dan
USTVARJAMO ASOPIS (C5)
as: 01. 02. 2013
Cilji (ob upoštevanju ciljev prvega kulturnega dne):
• U enci se ob ustvarjanju šolskega asopisa u ijo novinarskega dela;
• kot uredniki aktivno sodelujejo pri urejanju šolskega asopisa;
• u ijo se kriti nega branja ter jasnega, argumentiranega in spoštljivega izražanja
lastnega mnenja.
ali
USTVARJAMO (drugi oddelki)
as: 01. 02. 2013
Cilji:
• U enci razmišljajo in se pogovarjajo o pomenu kulture in kulturnega praznika;
• obeležijo kulturni praznik z likovnim, literarnim, glasbenim, gibalnim ustvarjanjem;
• svoje izdelke in stvaritve predstavijo na oddel nih prireditvah/proslavah in panojih.
4. kulturni dan
SLOVENIJA, DRŽAVA NAS VSEH
as: 12. 06. 2013
Cilj:
• U enci obeležijo dan državnosti - obnovijo pomembne mejnike v razvoju samostojne
Slovenije;
• razmišljajo in se pogovarjajo o državi, v kateri živijo;
• izražajo svoje predloge in ideje, kako lahko dejavno soustvarjajo življenje v državi;
• razpravljajo o državnih simbolih in institucijah, njihovi vlogi in njihovem pomenu;
•
ustvarjajo na temo Slovenija, država nas vseh.
115
VZGOJNI NA RT BOLNIŠNI NIH ŠOLSKIH ODDELKOV
OŠ LEDINA
UVOD
Na za etku naj zapišemo, da se vzgojni na rt bolnišni nih šolskih oddelkov OŠ Ledina (v
nadaljevanju bolnišni ne šole) bistveno razlikuje od vzgojnih na rtov obi ajnih šol. Šolarji in
šolarke bolnišni no šolo namre obiskujejo zgolj za asno; ves as ostajajo šolarji svoje šole, v
katero se praviloma vrnejo. Vsako leto našo šolo obiš e približno 3000 otrok in mladostnikov,
nekateri ostajajo kratek as, drugi malo daljši, nekateri se vra ajo vse šolsko leto oz. ve let.
Povsem nemogo e torej je, da bi vzgojni na rt sooblikovali vsi ti šolarji in tudi njihovi starši,
kot to sicer velja za obi ajne šole. Vzgojni na rt bolnišni ne šole smo torej pripravili u itelji.
te šole sami, pripravljen pa je tako, da temelji res na univerzalnih, splošno sprejetih
ob e loveških vrednotah, upošteva pa tudi dejstvo, da so otroci in mladostniki šolarji naše
šole resno bolni, torej v najtežjih trenutkih svojega dosedanjega življenja.
Naj povemo tudi, da bodo za tiste šolarje in šolarke, ki bodo potrebovali spri o svojih
posebnosti konkretnejši vzgojni na rt, tako kot sedaj, oblikovani individualizirani vzgojni
na rt. Le-ti se vedno oblikujejo znotraj širših, interdisciplinarnih timov (sestavljajo ga
strokovni delavci posameznega oddelka, kjer je šolar hospitaliziran, in strokovni delavci
bolnišni ne šole), pri oblikovanju te vrste vzgojnega na rta pa praviloma sodelujejo tudi starši
otroka in otrok oz mladostnik sam.
Vzgojni na rt bolnišni nih šolskih oddelkov je sicer sestavni del vzgojnega na rta OŠ Ledina.
IZHODIŠ A RAZMIŠLJANJA O VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU V BOLNIŠNI NI
ŠOLI
Pri opisu izhodiš tem ne moremo najprej mimo poro ila Mednarodne komisije v
izobraževanju za 21. stoletje, pripravljeno na Mednarodni komisiji v okviru UNESCO
(Delors, 1996). Govorimo seveda o že znamenitih štirih stebrih izobraževanja, ki so zagotovo
prinesli temeljni zasuk v pojmovanju vzgoje in izobraževanja. Pravijo, da se u imo zato
• da bi vedeli,
• da bi znali delati,
• da bi znali živeti v skupnosti in eden z drugim,
• da bi znali biti.
Prvi steber U iti se, da bi vedeli poudarja razvoj vedenja, ustvarjalnega, kriti nega,
samostojnega, izvirnega mišljenja. Steber U iti se, da bi znali delati je povezan z znanji,
potrebnimi za ustvarjanje materialnih dobrin, izvajanje storitev, gospodarsko rasti in razvoj,
blagostanje, zaslužek. Steber U iti se, da bi znali živeti v skupnosti in eden z drugim
izpostavlja humani razvoj, kar pomeni, da je dobrobit loveka ( loveštva) merilo stvari,
usmerjenost v trajnostni razvoj pa izraža skrb za okolje in prihodnost. Zato je potrebno
sprejemanje povezanosti in soodvisnosti, sodelovanje, preseganje individualizma, egoizma,
narcizma, zaprtosti v osebne, družinske in narodne meje. etrti steber U iti se, da bi znali biti
in živeti s seboj opozarja na pomen spoznavanja samega sebe in širjenje svojih zmožnosti,
ustvarjalnosti, svobode in identitete. U enci naj bi nau ili sprejemati sebe in skrbeti zares
tako, da bi živeli v ravnotežju, vedrini, miru in bi uspešno reševali svoje probleme.
116
Življenjska uspešnost je namre v veliki meri povezana z našim samozavedanjem ter odnosi z
drugimi ljudmi.
e re emo lahko, da je prvi steber zares pomemben za šolo v celoti, pa sta za bolnišni no šolo
še posebej pomembna tretji in etrti steber; slednjega lahko opredelimo kot klju nega.
Ti štirje stebri izobraževanja so zagotovo prvo vodilo pri oblikovanju vzgojnega na rta
bolnišni ne šole.
Drugo vodilo je, kot smo že zapisali, posebna situacija, v kateri se naši šolarji znajdejo v
bolnišni ni šoli. Spri o svoje resne bolezni in zapletenih na inov zdravljena se otroci in
mladostniki, pa tudi njihovo straši, zagotovo znajdejo v zelo težkih trenutkih. Zato postanejo
pomembne zares najpomembnejše stvari, iz istijo pa se tudi vrednote – pomembne postanejo
tiste prave, ob e loveške. Vzgojni koncept šole je zato naravnan k temu, kako uspeti otroku in
mladostniku prebroditi to težko situacijo na na in, da bo ves as lahko vklju en v najve ji
možni meri v obi ajno šolo (s tem v obi ajno življenje) oz. se bo po zaklju enem
intenzivnem zdravljenju vanj vklju il brez ve jih pretresov.
Tretje vodilo pri oblikovanju vzgojnega na rta bolnišni ne šole pa so kar cilji vzgojnoizobraževalnega dela v bolnišni ni šoli, kot smo jih že pred asom opredelili in so postali tudi
sestavni del letnih delovnih na rtov naše šole; lahko re emo, da so tudi ti že znameniti, kot
lahko to re emo za Delorsove štiri stebre izobraževanja.
Cilji vzgojno-izobraževalnega dela v bolnišni ni šoli so:
• prepre iti prekinitev šolskega dela oziroma omogo iti njegovo kontinuiteto;
• pomagati u no neuspešnim u encem pri izgrajevanju zanje u inkovitih u nih tehnik in
strategij;
• ugotoviti mo na in šibka podro ja pri u enju;
• pomagati pri vklju evanju v obi ajno šolsko delo v obi ajni šoli (u en evi mati ni šoli)
oziroma poiskati druga no obliko šolanja, e je to potrebno;
• pri bolnem šolarju/šolarki krepiti in ohranjati življenjsko perspektivo in mu pomagati pri
iskanju novih poti;
• prepre evati ob utke osamljenosti, izgubljenosti, strahu ter tesnobe pri bolnem, obolelem
in hospitaliziranem šolarju/šolarki;
• osmišljevati dneve v bolnišnici.
Strokovna podlaga za drugo in tretje vodilo pri oblikovanju vzgojnega na rta bolnišni ne šole
so poleg dolgoletnih izkušenj bolnišni ne šole tudi strokovna literatura s tega podro ja, med
to naj posebej poudarimo knjigo Ota Mouricka o kompetencah bolnišni nega u itelja.
117
VZGOJNI NA RT BOLNIŠNI NE ŠOLE
Vzgojni na rt šole vsebuje:
1. Temeljne vrednote in vzgojna na ela
2. Vzajemno sodelovalni odnos s starši
3. Vzgojne dejavnosti šole
Kot že zapisano, so sestavni del vzgojnega na rta šole tudi individualizirani vzgojni na rti,
kadar so ti za posameznega u enca potrebni.
1. Temeljne vrednote in vzgojna na ela
V bolnišni ni šoli zasledujemo ob e sprejete (ob e loveške) vrednote, kot so svoboda,
spoštovanje, samospoštovanje, solidarnost, strpnost, enakopravnost, na elo enakih možnosti,
pravi nost, demokrati nost, spoštovanje lovekovih/otrokovih pravic.
1.1 Vzgojna na ela v odnosu do sebe
Spoštovanje otrokovih pravic. Ena temeljnih pravic je prav gotovo spoštovanje življenja
samega. Zato bolnišni ni u itelji s svojim delom skušamo bolezni navkljub pri otrocih in
mladostnikih krepiti veselje do življenja, pomagati, da v sebi odkrijejo dostojanstvo,
predvsem pa pomagati, da kljub bolezni v najve ji možni meri razvijejo svoje potenciale.
Svoboda. Predvsem se bolnišni na šola usmerja v omogo anje in spodbujanje ustvarjalne
svobode otrok in mladostnikov. Kljub bolezni je potrebno otroke in mladostnike nau iti, da
znajo prese i ovire, ki navidez to svobodo onemogo ajo, a v resnici je potrebno poiskati le
drugo obliko taiste svobode.
Samospoštovanje Prav zaradi bolezni je prav samospoštovanje mnogokrat pri otrocih in
mladostnikih zelo okrnjeno. Zato je potrebno se u iti sebe odkrivati, se prepoznavati in
sprejemati. Zavedati se moramo sicer vsega, kar nas ovira, a hkrati moramo znati poiskati
na ine, da ovire presežemo oz. znamo poiskati drugo pot za dosego svojih ciljev, pa tudi pot
za doseganje drugih, a prav tako pravih ciljev.
Šolar kot osebnost. Zelo pomembno je, da resno bolan otrok in mladostnik ohrani vlogo
šolarja in zaradi svoje bolezni ne postane le bolnik, a hkrati je prav tako pomembno, da ga v
bolnišni ni šoli ne gledamo le kot šolarja, pa pa kot celovito osebnost. Zato se bomo trudili,
da bodo otroci in mladostniki tudi v bolnišni ni šoli dobili možnost, da se bodo v danih
možnosti še naprej razvijali tudi na podro jih, ki niso strogo šolska (domišljijska, ustvena,
duhovna ustvarjalna razsežnost vsakega otroka oz. mladostnika).
1.2 Vzgojna na ela v odnosu do sveta
Strpnost. Svet je raznolik, zaradi nepoznavanje v asih tuj. Trudimo se ga spoznavati;
spoznavati razli ne kulture, razli ne ljudi, razli ne bolezni – in se ob spoznavanju u iti tudi
strpnosti do vseh, ki niso povsem taki, kot smo sami.
Kriti ni ut. V bolnišni ni šoli se trudimo šolarjem in šolarkam omogo ati stvarno
poznavanje sveta ter jim tako pomagati izoblikovati osebni pogled na svet, pa tudi pomagati,
da bodo znali svet okoli sebe kriti no vrednotiti. Šolarjem pomagamo razvijati ut za resnico,
za kar pa je potrebno nenehna refleskija, ki se jo je prav tako potrebno nau iti.
118
1.3 Vzgojna na ela v odnosu do družbe
Solidarnost. Pomembno je, da je v asih, ko v družbi prevladuje individualizem, pogosto je
tako usmerjena tudi družinska vzgoja, šolarke in šolarje v bolnišni ni šoli u imo solidarnosti z
drugimi. Zaradi bolezni morda otroci in mladostniki to na elo lažje sprejmejo (so do tega bolj
ob utljivi), a prav zaradi sobivanja z drugimi bolnimi vrstniki je dobro, da ga v resnici tudi
ponotranjijo.
Enake možnosti. e kdo, zagotovo bolni otroci in mladostniki potrebujejo udejanjanje na ela
enakih možnosti. V bolnišni ni šoli zato mlade ljudi predvsem pripravljamo, da bodo z dobro
izobrazbo na elo enakih možnosti, do katerega so vsekakor upravi eni, lahko tudi resni no
udejanili.
Pravi nost. Otroci in mladostniki so obi ajno zelo ob utljivi za to vzgojno na elo, a vse
prepogosto le takrat, ko zadeva njih same. Vzgojna prizadevanja v bolnišni ni šoli so zato
naravnana k temu, da bodo znali šolarji in šolarke udejanjiti pravi nost tudi za druge.
Zdravo domoljubje in medkulturnost. Spodbujali bomo šolarje in šolarke k odkrivanju
vrednosti domovine in kulture, v kateri živimo in ki jo soustvarjamo. Pri tem pa ne
izklju ujemo kriti nega odnosa do t. i. narodnih vrednot; odlo no šolarje usmerjamo h
kriti nemu premisleku in prepoznavanju ekstremnih nacionalizmov. Poskušamo šolarje in
šolarke usmeriti v dejavno zavzemanje za spremembe, ki bodo pomagale zgraditi še boljši
svet. Ob tem je zagotovo nujno izobraževanje o drugih kulturah in posledi no vzgoja k
multikuluralnosti.
1.4 Vzgojna na ela v odnosu do vzgoje, u enja in znanja
Znanje je vrednota. Vzgajamo k temu, da je šola zato, da v njej pridobivaš znanje ne ocene;
da je vrednota torej znanje ne pa ocene.
Odgovornost. Šolarje in šolarke usmerjamo k temu, da so za pridobivanje znanja
soodgovorni oz odgovorni sami, ne pa u itelj. U itelj je odgovoren, da pou uje im bolje,
lahko jih torej le odli no pou uje, na pa nau i. Zato še naprej gojimo tudi samostojno u enje
in doma e naloge.
Delavnost. V bolnišni ni šoli razbijamo mit, da je znanje mo pridobiti brez truda; šola,
u enje, pridobivanje znanja je resno delo, zahteva trud in zavzetost, pa tudi svoj as. Tudi zato
še naprej gojimo samostojno u enje ter doma e naloge.
Trajna odprtost za rast. Potrebno se je zavedati, da ni pomembno samo pou evati, prav tako
je pomembno u iti, kako se je potrebno u iti, hkrati pa je potrebno željo po u enju prebujati.
Ker je za bolne šolarje in šolarke zelo pomembna gojitev stalne želje po u enju, hkrati pa
potrebujejo tudi u enje o tem, kako se je potrebno u iti, temu na elu v bolnišni ni šoli
posve amo veliko pozornosti.
1.5. Vzgojna na ela v odnosih med u enci
Dobra komunikacija. U encem v bolnišni ni šoli pomagamo k u inkoviti sposobnosti
sporo anja in poslušanja. U ijo se sprejemati v medsebojni razli nosti, v druga nosti
razmišljanja, prepri anja, doživljanja, ustvovanja. Spodbujamo kulturo medsebojnega
spoštovanja in zaupanja.
Sodelovanje. Sodelovanje med ljudmi je seveda klju nega pomena; vsi vemo, da dobro
timsko delo prinese vedno boljše rezultat kot dela enega, še tako odli nega posameznika. Zato
v bolnišni ni šoli tudi vzgajamo šolarje k sodelovanju, jih tega u imo (sodelovalno u enje),
u imo jih tudi timskega dela. To zagotovo ni preprosto, ker spri o bolezni in na inov
zdravljenja u no delo v bolnišni ni šoli postaja vse bolj individualno, a poskušamo kljub temu
najti primerne na ine za sodelovalno delo in razvijanje timskega dela.
Solidarnost. Šolarje in šolarke je potrebno vzgajati za solidarnost. U imo se solidarnosti z
vsemi, ki so v stiski in v slabšem položaju kot mi. Ob tem se u imo tudi vrednost na ela
119
enakopravnosti in enakih možnosti (ne glede na spol, raso, vero, poreklo, ekonomski status,
bolezen).
1.6 Vzgojna na ela v odnosu do šole
Aktivna udeležba u encev. Kot smo že zapisali pri vzgojnih na elih v odnosu do vzgoje,
u enja in znanja, naj poudarimo tudi na tem mestu, da je v bolnišni ni šoli potrebno, da so
šolarji, seveda glede na svoje zdravstveno stanje dejavni, delavni. Potrebno je torej osebno
delo, osebno raziskovanje, osebna ustvarjalnost ter osebna angažiranost vsakega šolarja; k
temu stremimo v bolnišni ni šoli. U itelj pomaga u encu, da postane samostojen in da
prevzema odgovornost za lastno izobraževanje.
Odgovornost. Vsak je odgovoren za svoja ravnanja in k temu na elu smo zavezani v
bolnišni ni šoli, saj menimo, da je tudi odgovornosti otroke in mladostnike potrebno nau iti.
Potrebno se je torej nau iti, da mora vsak svoje dolžnosti izpolnjevati (bolezni navkljub, a
seveda upoštevaje tudi bolezen) za svoja dejanja pa se je potrebno nau iti prevzemati tudi
odgovornost.
Enotnost vzgojne skupnosti. Bolnišni na šola deluje kot uglašen kolektiv in se zavzema za
isto vzgojno usmeritev.
2. Vzajemno sodelovalni odnos s starši
Kot smo že v uvodu zapisali, starši otrok, ki so v bolnišni no šolo vklju eni le za asno, ne
morejo na tak na in sodelovati kot v obi ajni šoli (npr. pri sooblikovanju vzgojnega na rta, ne
more obstojati svet staršev ipd.). A kljub temu je sodelovalni odnos s starši tudi v bolnišni ni
šoli še kako pomemben. Tudi ta sodelovalni odnos pa je nekaj posebnega. Starši bolnih otrok
so namre starši v stiski, saj so, ko je njihov otrok resno bolan, v najtežji življenjski situaciji.
Zato potrebujejo pomo , podporo in razumevanje.
Bolnišni ni u itelji jim pomagamo tako, da jih razbremenimo skrbi v zvezi s šolanjem
njihovih bolnih otrok, hkrati pa jim ponudimo partnersko vlogo pri tem. Sproti jih obveš amo
o u nem in vzgojnem delu njihovih otrok v bolnišni ni šoli ter jim tako omogo imo, da
svojega otroka spet ugledajo kot šolarja in tako, vsaj do neke mere, spet kot obi ajnega
otroka, vsekakor pa kot otroka, ki (spet) zmore veliko stvari. V pogledu u enja in šolanja tudi
svetujemo, hkrati pa si za starše vzamemo as, da jim prisluhnemo, ko to potrebujejo in želijo.
Stike s starši izvajamo v okviru osebnih sre anj, t.j. pogovornih ur, pa tudi preko elektronske
pošte in telefonskih pogovorov. Potrebno je poudariti, da stike z mati nimi šolami
navezujemo neposredno, ne preko staršev. Starši pri tem sodelujejo kot partnerji.
Ve ino stikov s starši prevzemajo u itelji, ki v bolnišni ni šoli opravljajo naloge razrednika
( eprav jim te naloge uradno niso priznane).
Poleg že omenjenih na inov komunikacije s starši bomo poskušali pripraviti vsaj dvakrat
letno tudi sre anja staršev, na katerih jih bomo v obliki delavnic še bolj povezali s svojim
otrokom, sedaj šolarjem v bolnišni ni šoli.
Staršem v okviru bolnišni ne šole v okviru svojih kompetenc svetujemo tudi pri vzgojnih
vprašanjih, sicer pa jih povežemo s strokovnimi delavci oddelka samega (psihologom).
Šolanje otrok v bolnišni ni šoli ni obvezno, starši imajo pravico šolanje svojih otrok v
bolnišnici odkloniti. To odlo itev moramo v bolnišni ni šoli spoštovati, a na nas, bolnišni nih
u iteljih, je, da poleg tega, da jih seznanimo, kaj takšna odlo itev za njihovega otroka pomeni,
starše skušamo predvsem pridobiti.
120
3. Vzgojne dejavnosti šole
Vzgojne dejavnosti bolnišni ne šole:
• Proaktivne vzgojne dejavnosti
• Svetovanje in usmerjanje
• Vzgojni postopki
Opomba. V obi ajnih šolah med vzgojne dejavnosti šole sodijo tudi vzgojni ukrepi in vzgojne
kazni. Vzgojni na rt bolnišni ne šole teh naštetih ne vsebuje; v posebnih primerih težje
vodljivih šolarjev je namre potrebno narediti individualni vzgojni na rt, kjer so tudi te
dejavnosti za posameznega šolarja podrobno opredeljeni.
•
•
Proaktivne vzgojne dejavnosti
Svetovanje in usmerjanje
1. Posebej namenjen as za izboljšanje medosebnih odnosov
V bolnišni ni šoli moramo biti zelo racionalni s asom, zato smo na gojenje medosebnih
odnosov pozorni pri vsaki uri, pri vsaki šolski dejavnosti. U itelj v vsakodnevnih situacijah
u i sprotnega razreševanja medosebnih težav, u i skrbi z a dobro klimo in komunikacijo v
skupini.
2. Posebne dejavnosti namenjeni vzgoji
V bolnišni ni šoli med te štejemo vse dneve dejavnosti (kulturni, športni, naravoslovni,
tehniški), ki vedno vsebujejo tudi konkretne vzgojne cilje, prav tako pa tudi interesne
dejavnosti. Prav te smo v bolnišni ni šoli razvili v t.i. podporno- sprostitvene dejavnosti,
glavni cilj le-teh je prav vzgojni.
Prav tako so vzgojno naravnane šole v naravi, v bolnišni ni šoli jih poimenujemo tabori.
3. Problem je priložnost za sodelovanje
Probleme v bolnišni ni šoli rešujejo u itelji v sodelovanju z u enci in tudi njihovimi starši. e
je problem težji se v interdisciplinarnem timu pripravi individualizirani vzgojni na rt za
otroka oz mladostnika, kjer je podrobno dolo eno tudi kako, kdo in kdaj pristopi k reševanju
nastale težave.
4. Doslednost pri upoštevanju pravil šole1
1
Šolska pravila v bolnišni ni šoli:
K pouku prihajam pripravljen: imam vse šolske potrebš ine za ta dan in imam
narejeno doma o nalogo.
• K pouku prihajam ustrezno oble en in obut.
• V u ilnico prihajam pravo asno (eno minuto pred za etkom pouka) oziroma po akam
pred vrati oddelka.
•
e imam zdravstveno terapevtsko obravnavo, se pridružim šolskemu pouku po njej.
•
e imam predpisane zdravstvene pripomo ke (npr. za sedenje), jih redno prinašam s
sabo v u ilnico ter jih ustrezno uporabljam. Pri sedenju pazim na pravilno držo in se
na stolu ne pozibavam.
• Med poukom ne žve im, ne jem, ne pijem, razen v primeru, ko zdravnik dolo i
druga e.
• Med poukom ne hodim na straniš e, razen v primeru, ko zdravnik priporo i druga e.
•
121
V bolnišni ni šoli se trudimo in u ence vzpodbujamo k upoštevanju pravil šole. V primeru
neupoštevanje le-teh ravnamo v skladu z vzgojnimi postopki (glej nadaljevanje).
5. Sodelovanje staršev
S starši sodelujemo na na in, kot smo ga opisali že zgoraj.
• Vzgojni postopki
Poudarjamo pozitivno reševanje problemov. Temeljna na ela so:
Ni kaznovalca, šolar ustvarjalno rešuje problem.
Zahteva odlo itev in napor tistega, ki je škodo povzro il.
Poravnava je smiselno povezana s povzro eno psihološko, socialno in
materialno škodo.
Spodbuja pozitivno vedenje, poudarja vrednote ter ne vzpodbuja obrambnih
vedenj tako kot kritika in kazen.
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Izposojeno u no gradivo vrnem razredniku ali u itelju v dogovorjenem asu.
Upoštevam pravila za samostojno uporabo ra unalnika po dogovoru z razrednikom in
u iteljem.
Med poukom ne uporabljam telefona.
Za šolsko delo sem sam odgovoren. e pa esa ne znam, vprašam u itelja ali
razrednika.
Sem spoštljiv do sošolcev in u iteljev, da nam bo vsem prijetno.
Izposojeno u no gradivo vrnem razredniku ali u itelju v dogovorjenem asu.
Upoštevam pravila za samostojno uporabo ra unalnika po dogovoru z razrednikom in
u iteljem.
Med poukom ne uporabljam telefona.
Za šolsko delo sem sam odgovoren. e pa esa ne znam, vprašam u itelja ali
razrednika.
Sem spoštljiv do sošolcev in u iteljev, da nam bo vsem prijetno.
122