1. No category

43
junij 2011
06
INTERVJU
Bogdan Barbič, direktor HESS
UVODNIK
»vsi v tet«
Z
IZ Vsebine
a e-sporočanje imamo v podjetju oblikovano
skupino »vsi v TET«. Največkrat je pozitivno
uporabljena, so pa do tega naslovnika
priromale tudi informacije, za katere bi bilo
bolje, da bi bil naslovnik posameznik ali
posamezniki znotraj te skupine.
In »vsi v TET« smo bili obveščeni o neljubi odpovedi
zasavske energetske konference. Ne konference TET o njeni
strateški vlogi v statistični regiji Zasavja. Ugotovitev, da je
Zasavje statistična regija, podpira razmislek o tem, da bi vsaj
»vsi v TET« lahko in morali razumeti pomen TET-a, ki je
gospodarski pravni subjekt, ki je tukaj in zdaj. Saj smo vendar
še na »svoji zemlji« in če hočemo tu ostati, si moramo tega res
želeti. Želja se nam bo uresničila, če bomo zanjo »vsi v TET«
storili vse, kot en mož. S pozitivno mislijo in trdim delom. Samo
razočaranje in ugotovitev, da se je cel svet zarotil proti nam, da
tako ali tako nič ne moremo, je potuha in dober način, ki nas
lahko pripelje do tega, da se bomo »vsi v TET« grdo gledali in
se jezili na vse in vsakogar.
Prepričana sem, da bomo »vsi v TET« postali »mi v TET«
in znali v miru in strpnosti to našo e-skupnost uporabiti za našo
stvar, si olajšati življenje in morda celo kaj spremeniti za skupno
dobro. No, ali smo pripravljeni povedati si od kod, zakaj in kam
nas vodi skupna pot in kaj storiti, da se bo tisto, kar nam ni po
godu, spremenilo in ugotoviti, da smo lahko uspešni le skupaj
»mi v TET«. In boj na požiralniku bomo dobili z vztrajnostjo in
vero v prihodnost TET-a.
Bojana Pirkovič Zajc
04
DOBRO
OBRATOVANJE,
VENDAR SLABI
REZULTATI
Proizvedli smo petino več,
kot smo načrtovali.
08
SREDNJE SAVSKE
ELEKTRARNE
Tudi TET se lahko vključi v
izgradnjo srednjesavske
verige HE.
10
NEPOGREŠLJIVA
VLOGA TET
Pozitiven vpliv obratovanja
bloka 4 na EES.
Utrinki so glasilo termoelektrarne Trbovlje, Ob železnici
27, 1420 Trbovlje, telefon (03)565-12-00, faks (03)565-1232, e-mail: [email protected], http://www.tet.si, ki ga izdaja
uredniški odbor: glavna urednica Bojana Pirkovič Zajc,
odgovorna urednica mag. Mojca Turnšek, tehnični urednik Matjaž Paušer, člana uredniškega odbora: Nataša
Lipovšek, Vlado Štendler, sodeloval Borut Marolt. Priprava
in izvedba: Comprojekt d.o.o. Prispevkov in slikovnega
gradiva ne vračamo. Naklada: 600 izvodov.
2
12
NOVE FINANČNE
OBREMENITVE
Tudi proizvajalci elektrike
bomo plačevali omrežnino.
optimist in realist
P
red vsakim prispevkom v naše interno glasilo sem
rahlo v dilemi in niham med odločitvijo ali naj bo
moj zapis optimističen, pesimističen ali naj
podam zgolj objektivno oceno tega trenutka.
Bojim se namreč preveč optimističnih napovedi,
saj je trenutno naša prihodnost zavita v meglice,
ki se včasih bolj včasih manj goste spuščajo po zasavski dolini.
Pesimist tudi ne smem in ne želim biti, saj pesimizem zagotovo ne
prinaša zmag. Zato sem se odločil, da podam realno oceno trenutnega stanja, bralci pa se boste sami lahko odločili ali boste na to
oceno pogledali z optimističnega ali pesimističnega zornega kota.
Kakšno je naše poslovanje in obratovanje? V okolju, kjer
delujemo, je naše obratovanje nadpovprečno. Glede na starost
naših proizvodnih naprav dosegamo proizvodne rezultate, na
katere smo lahko ponosni. V letošnji polovici leta imamo skoraj
100-odstotno obratovalno razpoložljivost! Mnogi, ne samo ljudje
iz energetike, me velikokrat sprašujejo, kako nam to uspeva.
Ali smo okoljsko odgovorni? Ne samo, da smo še vedno edini
v skupini HSE, ki imamo celovito okoljevarstveno dovoljenje, tudi
bližnja narava nam je hvaležna. Sadovi velikih finančnih vlaganj v
ekologijo v zadnjih osmih letih so vidni. Človeških čutil se pač ne da
prevarati in mnenje ljudi, ki živijo v naši neposredni bližini ter občutijo velike spremembe v primerjavi s preteklostjo, šteje največ.
Kako sodelujemo z lokalnimi skupnostmi? Prepričan sem,
da v naši občini ni podjetja, ki bi za delovanje športnih in kulturnih
društev prispevalo več kot TET. Tudi znesek, ki ga v obliki »eko taks«
prispevamo v občinski proračun tako Trbovelj kot tudi Hrastnika,
ni majhen. Da o ostalih oblikah pomoči, niti ne govorim. Sicer pa
uporabniki že vedo in upam, da so nam vsaj malo hvaležni.
Kakšno je poslovno sodelovanje s podjetji iz Zasavja?
Storitve s področja vzdrževanja, dobave materiala, rezervnih delov,
varovanje, pranje,…. vse to iščemo najprej doma, v Zasavju.
Kje so torej razlogi, da nisem po teh objektivnih dejstvih
tudi optimističen? Poznavanje »stanja na področju elektroenergetike« v Sloveniji, domača in mednarodna zakonodaja, na katero
nimamo nobenega vpliva, velikost finančnih vlaganj potrebnih za
realizacijo investicij v razvoj, so dejstva, ki me silijo, da razmišljam
kot trezen človek. V naših razvojnih načrtih je še vedno ena izmed
ključnih prioritet prenova 125 MW premogovne enote z zamenjavo
kotla, izvajamo projekt plinsko-parne elektrarne, za katerega nam
je Državni prostorski načrt predpisala in s tem odobrila Vlada RS.
V razvojne projekte vključujemo daljinsko ogrevanje Zasavja, poleg
premoga še souporabo lesne biomase, zemeljskega plina, ekstra
lahkega kurilnega olja. Pri snovanju naših razvojnih projektov smo
dejansko upoštevali vse usmeritve Evropske unije in sicer 20- odstotna večja energetska učinkovitost, 20-odstotna večja uporaba
obnovljivih virov in 20 odstotkov manj izpustov CO2. In rezultat? V
predlogu novega Nacionalnega energetskega programa (NEP) je
TET-u »sramežljivo« ponujena opcija: ali 290 MW Plinsko-parna
elektrarna ali 130 – 180 MW Plinska elektrarna kot sistemska enota.
V vseh scenariji NEP-a je sicer tudi zapisano, da se energetska
lokacija v Trbovljah ohranja. Ali je to uspeh ali neuspeh? Če bi bil
optimist, bi rekel, da je to navsezadnje uspeh, saj nam projekt
izgradnje plinske elektrarne v takšni ali drugačni obliki vendarle
omogoča obstoj določenega števila delovnih mest in nadaljevanje
proizvodnje električne energije. Ampak ali se lahko mirno sprijaznimo z vrženimi drobtinicami NEP-a?
Kdor me pozna ve, da mi tehničnega znanja in volje do dela zlepa
ne zmanjka. Ne zmanjka mi tudi strokovno utemeljenih argumentov za uresničevanje celovitega razvojnega načrta, vključno z ohranitvijo termoenergetske dejavnosti, in ne samo njegovih parcialnih projektov. Nihče ne more zanikati tudi naravnih oziroma tehnoloških prednosti, ki jih ponuja obsavska lokacija za termoenergetsko proizvodnjo električne energije. In pri tem ne mislim samo
na že izgrajeno energetsko infrastrukturo, daljnovodne povezave…
Kdor pozna zakone termodinamike ve, da je hladilna sposobnost
reke Save tako velika, da lahko v Trbovljah zaradi tega s konvencionalnimi temperaturami sveže pare dosežemo izkoristke, ki so
primerljivi s »superkritičnimi« termoelektrarnami. Poleg že izgrajenega dimnika je to izjemna prednost, za katero realno verjamem,
da bo dovolj močan argument, da prepričamo naše lastnike za
prenovo sedanje 125 MW enote. In zato sem realist in hkrati tudi
optimist, saj so moje misli usmerjene v jutri in v program za novo
štiriletno mandatno obdobje, v katerem želim uresničiti naš strateški razvojni projekt nove ali prenovljene termoelektrarne. Znanje,
tradicija, volja in neprecenljiva energetska lokacija so na naši strani in vse to nam omogoča ne samo preživetje ampak dolgoročni
razvoj, ki temelji na proizvodnji energije, ki je prijazna do okolja in
ekonomsko učinkovita.
mag. Marko Agrež
3
POSLOVANJE
DOBRO OBRATOVANJE,
VENDAR SLABI REZULTATI
Nataša LIPOVŠEK
V prvih štirih mesecih letošnjega leta
je bilo obratovanje bloka 4 zelo
dobro. Proizvedli smo 239,3 GWh električne energije, kar je skoraj petina
več, kot smo načrtovali.
O
bratovali smo praktično s 100 % zanesljivostjo. Visoka
proizvodnja se je nadaljevala tudi v mesecu maju,
tako da so že v pripravi pogodbe za dodatne količine
proizvodnje in dodatne dobave energentov v letu 2011. S
Holdingom Slovenske elektrarne smo se dogovorili, da bomo
letos poleg planiranih 540 GWh proizvedli še dodatnih 110 GWh
električne energije. Razlog za dodatne potrebe je v za nas
ugodnih spremembah na trgu električne energije in elektroenergetski situaciji v Sloveniji. Žal pa ne moremo trditi, da je bilo
tudi poslovanje Termoelektrarne Trbovlje v prvih štirih mesecih
leta 2011 dobro.
V obravnavanem obdobju letošnjega leta smo namreč uresničili:
• za 14.779.758 EUR celotnih prihodkov
• za 17.940.812 EUR celotnih odhodkov
• poslovni izid obdobja je izguba v višini 3.161.054 EUR.
Glavni razlog za izgubo je tudi letos dejstvo, da nam še ni
uspelo pridobiti prispevka za pokrivanje upravičenih stroškov
proizvodnje električne energije iz domačih primarnih virov (po
starem je bila to premija za prednostno dispečiranje), ki v našem
poslovanju predstavlja kar 16,49 % vseh načrtovanih prihodkov.
Tudi letos se postopki vlečejo zaradi podobnih razlogov kot v
lanskem letu, zato računamo, da bomo prve prihodke iz tega
naslova realizirali šele v drugem polletju. Bolj zaskrbljujoče pa
je dejstvo, da bi tudi v primeru, če bi realizirali 4/12 letne premije, izkazovali izgubo v višini 674.000 EUR. Razlog za to pa so
predvsem stroški amortizacije in drugi odhodki, ki smo jih realizirali v precej višjih zneskih, kot so bili planirani. Druge odhodke, kjer največji delež predstavljajo ekološke takse – strošek
odlaganja odpadnih produktov, z določenimi ukrepi do konca
leta še lahko spravimo v planirane okvire. Drugače pa je s stroški
TABELA 1: PRIHODKI IN ODHODKI
Čisti prihodki od prodaje
- iz razmerij do družb v skupini
- iz razmerij do drugih
Drugi poslovni prihodki
Kosmati donos iz poslovanja
Stroški energenta
Stroški ostalega materiala
Stroški storitev
Stroški dela
Amortizacija
Drugi poslovni odhodki
Skupaj odhodki iz poslovanja
Izid iz poslovanja
Finančni prihodki
Finančni odhodki
Izid iz rednega delovanja
Drugi prihodki
Drugi odhodki
Celotni poslovni izid
4
REAL I-IV 2011 PLAN I-IV 2011 REAL I-IV 2010
14.645.652
15.719.750
13.141.720
14.416.939
12.979.250
12.882.588
228.713
2.740.500
259.132
110.630
240.000
177.232
14.756.282
15.959.750
13.318.952
8.960.123
7.177.631
7.548.174
1.029.600
1.110.036
1.004.650
1.299.299
1.636.457
1.388.675
2.749.374
2.855.549
2.979.581
2.980.642
2.168.333
1.877.285
823.593
666.828
456.866
17.842.631
15.614.834
15.255.230
-3.086.349
344.916
-1.936.278
21.784
0
20.229
95.545
160.000
43.718
-3.160.110
184.916
-1.959.768
1.692
0
26.064
2.636
0
32.740
-3.161.054
184.916
-1.966.444
% REAL. PL.
93,2
111,1
8,3
46,1
92,5
124,8
92,8
79,4
96,3
137,5
123,5
114,3
-894,8
0,0
59,7
-1.708,9
0,0
0,0
-1.709,5
IND 11/10
111,4
111,9
88,3
62,4
110,8
118,7
102,5
93,6
92,3
158,8
180,3
117,0
159,4
107,7
218,5
161,2
6,5
8,1
160,7
amortizacije. Tu smo v planu upoštevali, da bo v letu 2011 končno sprejeta odločitev o nadaljevanju proizvodnje na bloku 4 z
realizacijo investicije v zamenjavo kotla. Zato smo upoštevali, da
se bodo življenjske dobe obstoječih naprav podaljšale in s tem
strošek amortizacije zmanjšal. Ker pa odločitve o bodočnosti še
ni, amortizacijo obračunavamo za vse naprave, tudi najnovejšo,
to je pretovorna postaja za premog, samo do leta 2015.
Prihodke in odhodke letošnjih prvih štirih mesecev v primerjavi s planom za enako obdobje in v primerjavi z enakim
obdobjem leta 2010 lahko vidite v Tabeli 1.
Na področju investicij imamo letos bistveno skromnejši plan
od lanskoletnega, ko smo zaključevali investicijo v pretovorno
postajo za premog. Plan je prilagojen dejstvu, da moramo večji
del obračunane amortizacije nameniti odplačilu dolgoročnega
kredita, ki smo ga najeli za dokončanje prej omenjene investicije. Plan investicij za leto 2011 znaša 2.670.070 EUR. V prvih štirih
mesecih smo za te namene porabili sredstva v višini 517.277 EUR.
Kako smo ta sredstva razdelili po posameznih namenih, je razvidno iz grafa desno.
Zanimivo, za nekatere nerazumljivo, pa je dejstvo, da v letošnjem letu kljub visoki izgubi nimamo težav z likvidnostjo oziroma imamo pozitiven denarni tok. Glavna razloga za to sta dva:
• da sredstev obračunane amortizacije nismo porabili za
investicije (razlika je 2,4 mio EUR), prva anuiteta dolgoročnega kredita pa zapade šele v mesecu juniju,
• da smo močno zmanjšali zaloge, predvsem zaloge energentov (razlika je 4,1 mio EUR).
PLAN 2011
REALIZACIJA I-IV 2011
Dejstvo je, da je naše poslovanje tudi v letu
2011 oteženo in bo takšno še nekaj časa.
Zato je naša skupna naloga, da smo previdni in racionalni pri povzročanju stroškov,
naloga vodstva pa, da čim prej doseže
dogovor o prihodnosti TET.
Kako so se spreminjale vrednosti ostalih sredstev in obveznosti, lahko vidite iz Tabele 2 spodaj.
TABELA 2: BILANCA STANJA NA DAN 30.4.2011
SREDSTVA
NEOPREDMETENA DOLGOROČNA SREDSTVA
OSNOVNA SREDSTVA
DRUGA DOLGOROČNA SREDSTVA
ZALOGE
KRATKOROČNE TERJATVE IN KFN
DENAR IN AČR
SKUPAJ SREDSTVA
OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV KAPITAL
DOLGOROČNE REZERVACIJE
DOLGOROČNE FINANČNE OBVEZNOSTI
KRATKOROČNE FINANČNE OBVEZNOSTI
KRATKOROČNE POSLOVNE OBVEZNOSTI
PČR
SKUPAJ OBVEZNOSTI
30.4.2011
1.794.257
41.277.976
1.131.140
4.544.902
6.622.279
1.832.934
57.203.488
30.4.2011
31.273.916
11.142.349
5.157.760
3.857.143
5.480.171
292.149
57.203.488
31.12.2010
1.817.564
43.713.053
1.571.875
8.673.263
7.960.763
106.080
63.842.598
31.12.2010
34.434.971
11.252.978
5.157.760
5.837.143
6.474.523
685.223
63.842.598
IND/2010
98,7
94,4
72,0
52,4
83,2
1.727,9
89,6
IND/2010
90,8
99,0
100,0
66,1
84,6
42,6
89,6
5
INTERVJU
vprašali
smo
BOGDAN BARBIČ, direktor HESS
Bojana Pirkovič Zajc
Ste direktor družbe Hidroelektrarne na Spodnji Savi (HESS,
d.o.o.), katerega večinski lastnik je HSE in manjšinski GEN
energija. Kaj je ključno poslanstvo te družbe?
Poslanstvo družbe je v tej fazi predvsem vezano na izgradnjo
hidroelektrarn na spodnji Savi, ki jih želimo zgraditi skladno s
planiranimi finančnimi sredstvi in v okviru terminskega plana.
Drugi del poslanstva pa je varna in zanesljiva proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov.
vljivi viri, sončne celice, male HE, vetrna energija, biomasa ipd.
so namreč subvencionirani, edino srednje in velike HE pa so tiste,
ki proizvajajo energijo po konkurenčnih cenah, poleg tega pa
plačujejo še visoke koncesnine in vodna povračila. Res je, da jih
je težko umestiti v prostor, saj njihov vpliv ni zanemarljiv, so pa
zato ekonomski učinki veliki.
Na spodnji Savi že obratujeta hidroelektrarni Blanca in
Boštanj, v izgradnji je HE Krško. Poteka tudi prostorsko umeščanje HE Brežice in Mokrice. Srednja Sava pa je trenutno
energetsko še popolnoma neizkoriščena, čeprav je izgradnja
hidroelektrarn na srednji Savi že nekaj časa zapisana med
strateškimi razvojnimi projekti HSE. Kje vidite ključne razloge,
da projekt še vedno ostaja samo na papirju?
Izgradnja verige HE na srednji Savi je, zanimivo, eden strateških razvojnih načrtov Vlade RS in opredeljen tudi v dokumentu
z naslovom Akcijski načrt za obnovljive vire energije za obdobje
2010-2020, ki je bil posredovan v Bruselj in v katerem se je
Slovenija zavezala, da bo dosegla dovolj visok odstotek proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov. Minister za okolje
in prostor, dr. Žarnič, ki je del te vlade, pa noče podpisati koncesijske pogodbe s HSE, ki mu je bila koncesija podeljena. Menim,
da gre v tem primeru za škodljivo početje ministra.
HE Blanca
Slovenija mora poskrbeti za energetsko neodvisnost in
zmanjševanje energetske vrzeli. Kako ocenjujete vlogo hidroelektrarn v strateškem energetskem razvoju Slovenije?
Srednje oziroma velike HE, ki jih je možno zgraditi praktično
samo še na reki Savi, so v strategiji razvoja slovenske energetike
krepko zapostavljene glede na ostale obnovljive vire. Vsi obno-
6
Ali so bile opravljene že kakršnekoli resne strokovne študije o izgradnji hidroelektrarn na srednji Savi in kakšni so bili
rezultati le teh? Ali so že predvidene lokacije hidroelektrarn?
Vsekakor! Na področju srednje Save že nekaj let potekajo
obsežne geološke in geodetske raziskave, ihtiološke raziskave,
tudi idejne študije in zasnove so bodisi izdelane ali v izdelavi.
Skupno je v projekt s strani HSE vloženih že preko 6 milijonov
EUR. Lokacije hidroelektrarn so v tej fazi določene le okvirno, saj
gre pri določitvi mikrolokacije za zelo kompleksen proces, ki je
odvisen od vrste dejavnikov, geologije, optimalnega energetskega izkoristka tako elektrarne kot cele verige, prostorskih
danosti, dostopa v času izgradnje ipd. Idealne lokacije seveda
ni, zato je potrebno vse dejavnike na nek način ovrednotiti in se
na koncu odločiti za najboljši kompromis. To pa je proces, ki traja,
tako da so v tem trenutku dokaj jasne le lokacije za prve tri
elektrarne od Suhadola navzgor.
Nedavno je bila podana ideja o skupni družbi za izgradnjo
hidroelektrarn na spodnji Savi, ki naj bi jo ustanovila HSE in
GEN energija. Kako daleč so postopki za ustanovitev te družbe, kje naj bi bil njen sedež in kakšno vlogo naj bi v tej družbi
imela Termoelektrarna Trbovlje?
Srednja Sava je energetsko zanimiv projekt in menim, da je
HSE naredil zelo lepo gesto, da je k projektu povabil tudi skupino GEN. Upam, da se bo GEN temu vabilu tudi odzval, s čimer
bo projekt srednje Save postal nacionalni projekt z ustrezno
visoko prioriteto, saj bo vanj vključena vsa slovenska proizvodna
elektroenergetska stroka. Po drugi strani gre za tako velik projekt,
da je dovolj prostora za vse zainteresirane investitorje glede na
investicijske zmožnosti in dinamiko izgradnje. Pri izgradnji se mi
zdi ključno to, da lokalna skupnost sprejme to investicijo, živi in
dela z njo, zato je še kako pomembno, da se ustanovi posebna
družba v Trbovljah, ki bo naslednja leta vodila investicijo in
Ali lahko opišete časovnico izgradnje hidroelektrarn na
srednji Savi in kako naj bi potekalo financiranje izgradnje?
Bolj natančno je precizirana le izgradnja prvih treh elektrarn,
ki bodo zgrajene do leta 2021, s pričetkom izgradnje leta
2014/2015. Skupen predviden čas izgradnje vseh stopenj je
okvirno 20 let, vendar sem prepričan, da se da zgraditi verigo
tudi prej. Tehniki to znamo, problem je le v tem, da se državne
strategije glede obnovljivih virov ne izvajajo, pri čemer so glavni zaviralci posamezniki v državni upravi in neodločni ministri.
HE Boštanj
TET je zagotovo nosilec razvoja energetike v Zasavju, ima
tradicijo, znanje in strokovno usposobljen kader. Ali ga kot
direktor HESS vidite tudi kot enega ključnih partnerjev pri
izgradnji hidroelektrarn na srednji Savi?
kasneje tudi upravljala z elektrarnami. Pri tem je smiselno uporabiti tudi strokovnjake Termoelektrarne Trbovlje, saj gre za lepo
priložnost kadrovskega prestrukturiranja te elektrarne s končnim
ciljem optimizacije kadra tako v termoelektrarni kot tudi v družbi za hidroelektrarne. Pri tem je potrebno le slediti primer spodnje Save, kjer je ekipa iz Termoelektrarne Brestanica prevzela
vodenje izgradnje verige HE, prestrukturirala in optimizirala
osebje, ob tem pa formirala tudi ekipo, ki je kasneje prešla v novo
družbo HESS. V Sloveniji je pač tako, da lokalne skupnosti težko
sprejemajo »agresorje« od drugod, ki bi gradili, verjetno tudi
zaradi slabih izkušenj, zato menim, da je prav, da gradi tako
zahtevne objekte z vplivom na okolje samo lokalna družba.
Vsekakor! Z nekaterimi ključnimi strokovnjaki iz TET se poznamo že vrsto let, v zadnjem času sem spoznal še nekaj mlajših
strokovnjakov, ki pripravljajo razvojni načrt nove družbe in
ugotavljam, da gre pravzaprav za ekipo, željno dodatnih znanj
in z veliko voljo za napredek in razvoj. Prepričan sem, da bodo
ravno strokovnjaki iz TET ključni ljudje za nadaljnji razvoj energetike Zasavja tudi na področju hidroenergetike. Imajo dovolj
znanja, da bodo ob pomoči družbe HESS in HSE Invest lahko
kmalu suvereno vodili projekt izgradnje verige HE na srednji Savi,
ki bo naslednje desetletje na svoj način zaznamovala tudi razvoj
energetike v regiji.
hess
7
RAZVOJ
SREDNJE SAVSKE
ELEKTRARNE
NOVo v RAZVOJNEM
CENTRU NOVI MATERIALI
mag. Miran Jamšek
Nataša LIPOVŠEK
V
zadnjem času je postalo jasno, da v luči povečanega
povpraševanja po energiji, povišanja cen nafte, negotovosti glede oskrbe z energijo ter globalnega segrevanja
ozračja energije ne moremo več jemati kot samoumevne. Evropska
unija si zaradi tega prizadeva za zmanjšanje negativnih učinkov
podnebnih sprememb ter oblikovanje skupne energetske politike. S sprejetim podnebno energetskim svežnjem ukrepov se je
zavezala k zmanjšanju količin toplogrednih plinov ter povečanju
deleža obnovljive energije v končni porabi energije. Republika
Slovenija je sprejeti sveženj ukrepov pozdravila in zapisala, da si
bo med drugim prizadevala tudi, da v največji možni meri izrabi
razpoložljiv energetski potencial rek.
Družba HSE je že v letu 2005 pridobila koncesijo za izrabo
vodnega potenciala srednje Save. S številnimi študijami in raziskavami je od takrat iskala tako razporeditev elektrarn v toku
srednje Save, da bo izraba vodnega potenciala optimalna.
Predvidena celotna veriga hidroelektrarn na srednji Savi bo tako
obsegala deset hidroelektrarn, ki bodo razporejene od Tacna pa
vse do Suhadola pri Zidanem mostu. Njihova skupna nazivna moč
bo okrog 290 MW, letno pa bodo hidroelektrarne proizvedle nekaj
manj kot 1000 GWh električne energije. Zapletlo pa se je pri podpisu koncesijske pogodbe, s čimer bi se izgradnja hidroelektrarn
lahko začela. Za pospešeno izvajanje aktivnosti pri podpisu koncesijske pogodbe in ustanovitvi družbe za izgradnjo hidroelektrarn
na srednji Savi je bil v letošnjem aprilu v okviru HSE ustanovljen
svet za koordinacijo projekta Srednja Sava. Preko tega sveta je
bila v pripravo za ustanovitev družbe za izgradnjo HE na srednji
Savi aktivno vključena tudi skupina iz TET. Slednja pripravlja
razvojni načrt te nove družbe. Razvojni načrt opredeljuje delovanje družbe od njene ustanovitve, izgradnje hidroelektrarn, vse do
njihovega obratovanja. Predvsem se osredotoča na prve tri HE,
Suhadol, Trbovlje in Renke, za katere je bilo do tega trenutka
izdelanih tudi največ študij.
Izgradnja HE na srednji Savi bo zaznamovala razvoj družbe v
lokalnem okolju. Pomenila bo ustanovitev novih delovnih mest
in nadaljevanje tradicije na področju energetike z uporabo dolgoletnih izkušenj lokalnih strokovnjakov predvsem iz TET in tudi
drugih lokalnih podjetij, ki razpolagajo z ustreznim kadrom. Z
izgradnjo verige HE na srednji Savi bo omogočeno uresničevanje
razvojnih, tehnoloških, okoljskih in poslovnih ciljev obstoječih
energetskih podjetij tega področja, prav tako pa bo izgradnja
pomenila velik prispevek pri ohranjanju energetske neodvisnosti
in stabilnosti ob doseganju zavez Republike Slovenije k povečanju
deleža obnovljive energije.
8
G
lede na to, da je bilo o samem namenu in ciljih projekta Razvojni center – Novi materiali že veliko napisanega
v prejšnjih dveh številkah Utrinkov, bi vas tokrat rada
seznanila samo z zadnjimi novicami.
Zadnje aktivnosti so si sledile v naslednjem zaporedju:
• v ponedeljek, 16. maja, je 12 zastopnikov družbenikov v
prisotnosti notarke podpisalo Družbeno pogodbo o ustanovitvi družbe Razvojni center eNeM Novi materiali d.o.o.
in Sporazum o načinu izvrševanja medsebojnih pravic in
obveznosti ter dogovor o upravljanju in poslovodenju pri
izvedbi projekta RC eNeM d.o.o.;
• nova družba ima 9 podružnic, od katerih je ena RC eNeM
d.o.o., Podružnica Novi materiali in energija iz procesa
pridobivanja električne energije, s sedežem Ob železnici
27, Trbovlje, katere skrbnik je družbenik TET, d.o.o.;
• odprt je bil začasni račun, na katerega smo družbeniki
vplačali vsak četrtino svojega vložka v osnovni kapital nove
družbe. Vplačila so bila izvedena do 27. maja;
• v sredo, 8. junija, je družba prejela sklep o vpisu v sodni
register.
Nadaljnje aktivnosti pa bodo naslednje:
• izdelava poslovnega načrta družbe za leto 2011,
• pretvorba začasnega računa v poslovni račun,
• odprtje poslovnih računov za vse podružnice,
• podpis pogodbe z Ministrstvom za gospodarstvo,
• nove zaposlitve in pričetek izvajanja poslovnega načta nove
družbe.
RC
NM
EKOLOGIJA
KAM z ODPADKI?
Ervin Renko
Odpadki nastajajo v TET v sklopu izvajanja glavnih in podpornih procesov pri
proizvodnji električne energije. Vsi
načeloma vemo, da je potrebno ločeno
zbiranje odpadkov, pa je tudi v praksi
tako? Največkrat da, se pa zgodi, da vsi
odpadki le niso našli svojega ustreznega odlagalnega zabojnika!
K
rovna predpisa na področju ravnanja z odpadki v Republiki
Sloveniji sta Zakon o varstvu okolja in Uredba o ravnanju
z odpadki. Torej nas k ustreznemu ravnanju z odpadki
zavezuje že zakonodaja, v praksi pa pravilno ravnanje z odpadki
zmanjšuje tveganje za onesnaževanje okolja in pomembno vpliva na ponovno uporabo v smislu snovne ali energetske izrabe.
V zakonodaji je opredeljena definicija, da je odpadek določena snov ali predmet, ki ga njegov povzročitelj ali druga oseba, ki
ima snov ali predmet v posesti, zavrže, namerava ali mora zavreči.
Glede na izvor lahko odpadke razvrstimo na tiste, ki nastanejo kot
posledica opravljanja specifične dejavnosti in na komunalne
odpadke, ki nastajajo predvsem doma v gospodinjstvih, javnih
ustanovah, storitvenih dejavnostih.
Nadalje se odpadki delijo na nevarne, nenevarne in inertne.
Če pri naši dejavnosti v TET nastane nek odpadek, pomeni, da
smo imetniki odpadka. V sistemu ravnanja z odpadki je potrebno
le te ustrezno razvrstiti glede na zgoraj navedene skupine ter
skladno z zakonodajo določiti ustrezno klasifikacijsko številko. To
je številka, ki določa vir nastanka in tip odpadka (kot npr. 13 02
05* motorna in strojna olja). Številki dodana * pomeni, da gre za
nevaren odpadek. Te prepoznamo tudi po tem, da so na njihovi
embalaži grafični simboli na oranžni podlagi, ki označujejo nevarnost.
Pri tem je podjetje zavezano, da po klasifikacijskih skupinah
ločuje odpadke že ob njihovem nastanku ter da o vseh nastalih
odpadkih vodi evidenco o količini nastalih posameznih odpadkov
in nadaljnjem ravnanju z njimi. V večini primerov gre za predajo
odpadkov pooblaščenim zbirateljem ali posrednikom, skupno
vsem pa je, da se ob predaji odpadka izpolni evidenčni list, ki ga
podpišejo imetnik, prevoznik in prevzemnik odpadka.
Znatne količine nenevarnih odpadkov nastale iz procesa zgorevanja premoga, kot so elektrofiltrski pepel, kotlovska žlindra in
»Ločeno« zbiranje odpadkov
sadra iz procesa razžveplanja dimnih plinov, se odložijo na lastnem
odlagališču nenevarnih odpadkov Prapretno. Odlaganje je kontrolirano in ustrezno nadzorovano.
Preostale vrste nastalih odpadkov, ki jih razvrščamo v ustrezne
skupine, zbiramo v ločenih zabojnikih, kontejnerjih in primernih
posodah. Ločevanje odpadkov na izvoru spodbuja dojemanje
odpadkov kot problem vsakega posameznika in samoiniciativnost
za zmanjšanje količine in uvajanje urejenega ravnanja.
Tako se na urejenih ekoloških otokih znotraj proizvodnega
kompleksa TET in na dislociranih enotah ločeno zbirajo odpadne
komunalne frakcije, kot so papir, plastika, steklo in pločevinke. Vse
ostale odpadke, kot so strojna mazalna olja, jedilna olja iz kuhinje,
biorazgradljivi odpadki, železni ostružki, odpadno železo, odpadne
barvne kovine, električna in elektronska odpadna oprema, odpadne baterije in akumulatorji, sijalke, kartuše, tonerji, odpadne
mastne krpe, odpadna kovinska in plastična embalaža onesnažena z nevarnimi snovmi, laboratorijske kemikalije in drugo, je
potrebno odložiti v namenske zabojnike ali na zbirna mesta, ki so
urejena z namenom učinkovitega ločevanja in nadaljnje koristne
izrabe odpadkov. Vsak posameznik, zaposlen v TET, in pogodbeni
partnerji so dolžni upoštevati navodila za ravnanje z odpadki na
način, da nastale odpadke odložijo na ustrezna mesta. V primeru,
da ne vedo, kam s posamezno vrsto odpadkov, morajo o tem
obvestiti nadrejenega sodelavca, nikakor pa ne smejo odpadka
brez pomisleka odvreči v najbližji kontejner ne glede na izvor.
Okoljska ozaveščenost podjetja je odsev ravnanja in delovanja
zaposlenih. Naj bo ta iz dneva v dan na višjem nivoju, saj je odpadek za nekoga lahko surovina, zato poskrbimo, da bodo vsi
odpadki ustrezno razvrščeni, saj ima ponovna uporaba, predelava,
recikliranje prednost pred odlaganjem odpadkov na odlagališčih.
9
obratovanje
Nepogrešljiva vloga TET
Marko KNEZ
Elektroenergetski sistem (EES) je dinamičen sistem, ki ga držijo v ravnovesju
proizvodne enote (generatorji) in
porabniki.
S
kladno z vizijo razvoja družbe za obstoj in nadaljevanje
pridobivanja električne energije na sedanji lokaciji smo
se odločili, da preverimo, kakšna je vloga in vpliv obstoječih in bodočih elektrarn v elektroenergetskem sistemu
Slovenije. Ker se to navezuje na celotno Slovenijo, smo naročili dve študiji, kateri bosta dali odgovor na to. Prva študija, ki
jo je izdelal Elektroinštitut Milana Vidmarja iz Ljubljane, govori o vplivu TET na napetostne razmere in stabilnost omrežja na
območju zasavskih zbiralk.
Za izpolnjevanje osnovnega namena EES, ki je prenos
delovne energije od generatorjev prek električnega omrežja
do porabnikov, potrebujemo tudi ugodne napetostne razmere v omrežju. Naloga generatorjev je, da proizvajajo natanko
toliko delovne moči, kot jo porabljajo porabniki in da ob tem
pokrijejo tudi izgube delovne moči v omrežju. Poleg tega
morajo generatorji proizvajati tudi jalovo moč, ki je potrebna
za vzdrževanje napetostnega profila v omrežju. V določenih
stanjih omrežja, ko je malo porabe in obenem dovolj proizvodnje električne energije, pa morajo biti generatorji sposobni
tudi porabljati jalovo energijo. Tako kot vsak drug sistem je
tudi EES podvržen motnjam, ki jih povzročajo spremembe
obremenitve omrežja ali pa okvare in dogodki na elementih
omrežja. V takih trenutkih je pomembno, da je sistem kot
celota sposoben preživeti takšne dogodke brez izpadov proizvodnih enot ali porabnikov. Tako je pomembno, da je v
omrežju čim več takšnih generatorjev kot je naš, ki so na motnje
v omrežju čim bolj odporni in so obenem sposobni vzdrževati ugoden napetostni profil v omrežju.
Na osnovi opravljenih statičnih in dinamičnih analiz za
generatorje TET so zaključki naslednji:
1.Iz vseh stacionarnih analiz je očitno, da leži TET na zelo
strateški lokaciji v omrežju.
2.Obratovanje bloka TET zelo pozitivno vpliva na napetostni
nivo v prenosnem omrežju na širšem območju Zasavja in
Dolenjske.
3. V primeru izpadov posameznih večjih agregatov v prenosnem omrežju dodatna terciarna rezerva na lokaciji TET
pripomore k temu, da je izpadlo moč mogoče nadomesti-
10
ti kar iz tega območja in to na lokalni ravni.
4.Izpadi posameznih kritičnih elementov (tudi N 2 izpadi!) ne
vplivajo bistveno na možnost obratovanja agregatov v TET.
5. Pojavi se težava že pri izpolnjevanju N 1 kriterija obratovanja
omrežja na območju Dolenjske in Bele krajine, če v omrežju
ni delujočega generatorja TET.
6. Generator v TET daje v času obratovanja podporo napetostnemu profilu v omrežju.
7. V času trajanja okvare v omrežju je zaradi obratovanja bloka
4 napetostni profil v omrežju višji in bolj konstanten.
8. Blok 4 daje močno dinamično podporo generatorjem v
omrežju.
Druga študija, ki je v izdelavi, pa bo dala odgovor na možnosti vključitve energetskih objektov na območju TET. Namen te
študije je, da se v sklopu celovitega strateškega razvoja prenosnega omrežja Slovenije, razvoja omrežja in transformacije
400/110 kV širšega območja osrednje Slovenije in kriterijev zanesljivosti oceni največja možna evakuacija moči iz proizvodnih
enot TE Trbovlje v elektroenergetski sistem Slovenije. Izdelovalec
te študije je prav tako Elektroinštitut Milana Vidmarja iz Ljubljane.
Izdelani bodo modeli za računalniško simulacijo različnih obratovalnih stanj, ki jih lahko pričakujemo v 110 kV omrežju v tem
delu Slovenije. Pri tem bodo upoštevani možni izpadi posameznih
daljnovodov ob različnih scenarijih angažiranja proizvodnih virov
v TE Trbovlje pri pokrivanju obremenitev po kriteriju N 1.
Vzdrževalna dela v letu 2011
K
akor vsako leto smo tudi konec lanskega leta naredili v
Termoelektrarni Trbovlje Poslovni načrt za naslednje
leto, to je za leto 2011. V njem smo poleg ekonomskega
dela, kadrovskih potreb, varstva pri delu in informatike opredelili tudi obseg proizvodnje električne energije bloka 4 in obseg
tekočega vzdrževanja ter remont bloka. Obseg proizvodnje
električne energije je predvsem odvisen od porabe oziroma
prodaje le-te na trgu električne energije. Prodajo za Termoelektrarno Trbovlje izvaja obvladujoča družba Holding Slovenske
elektrarne, ki tako na nek način določi tudi plan proizvodnje.
Tako je bil plan proizvodnje za letošnje leto kar precej pod
zmožnostmi proizvodnje električne energije na bloku 4. Obsegu
obratovanja sta se prilagodila vzdrževanje bloka in remont. Tako
sta bili planirani dve daljši zaustavitvi v maju in avgustu, število
obratovalnih ur v ostalih mesecih pa je tudi nakazovalo možne
tako imenovane vikend zaustavitve, kar pomeni, da se blok
ustavi v petek zvečer, ponovno pa starta in se priključi na omrežje v ponedeljek zjutraj.
V letošnjem letu so se razmere glede na pričakovano stanje
hidrologije in porabe električne energije nekoliko spremenile.
Pretoki rek Save, Soče in Drave so majhni, zato hidroelektrarne
obratujejo z znižano močjo. Poraba električne energije pa se je
glede na lansko leto povečala. Manjšo proizvodnjo hidroelektrarn morajo pokriti termoelektrarne in jedrska elektrarna ter
uvoz iz sosednjih držav.
Jože Ahac
Remontna dela na bloku predvidevamo v avgustu v dolžini dveh tednov.
Tako smo v prvih petih mesecih presegli planirano proizvodnjo električne energije za 30 %. Vzdrževalna dela na napravah,
ki to omogočajo, smo izvajali med obratovanjem bloka. Na tak
način se vzdržujejo premogovni mlini. Predvsem se menjajo
rotorji mlinov in udarne plošče na njih, ki drobijo premog. Med
obratovanjem smo izvajali vzdrževalne posege tudi na napravah,
ki jih lahko za kratek čas (nekaj ur) izklopimo iz obratovanja, to
so transportne naprave, nekatere črpalke, različni ventili, elektromehanski pogoni za avtomatsko premikanje loput in ventilov,
merilne naprave in določena elektrooprema. Pri teh vzdrževalnih
posegih je potrebna dobra priprava na poseg, zagotoviti je
potrebno ustrezne rezervne dele, delo pa se mora izvajati s
povečano varnostjo, saj pogosto druge naprave v bližini obratujejo. Ker pa vseh vzdrževalnih del le nismo mogli opraviti med
obratovanjem, smo nekajkrat napovedali planerju HSE nego
bloka in blok zaustavili čez vikend ter tako zamenjali kompenzator na kanalih dimnih plinov, popravili spoje na transportnem
traku za dovod premoga v premogovne zalogovnike, izvedli dela
na toplotnem prenosniku dimnih plinov na napravi za razžveplanje dimnih plinov, pregledali cevna kolena visokotlačnega
cevovoda napajalne vode ter pregledali del ocevja grelnika vode.
Zaradi zmanjšanih pretokov Save, Soče in
Drave hidroelektrarne obratujejo z znižano
močjo, zato Termoelektrarna Trbovlje obratuje več, kot je bilo planirano.
Zaradi kratkega roka izvedbe bomo v pripravi na remont
preučili usklajeno izvajanje del različnih izvajalcev na delovišču
in dobro logistično podporo izvajalcev z rezervnimi deli in materialom. V času remonta bomo izvedli popravila na posameznih
sklopih premogovnih mlinov, ki jih v času obratovanja ni mogoče opraviti, obnovili površine premogovnih kanalov in premogovnih gorilnikov, pregledali grelnik vode in zamenjali posamezne dele poškodovanih cevi, pregledali pomožne sisteme turboagregata, na samem turboagregatu pa predvsem merilne
naprave dinamičnega stanja in ležaje. Na napravi za razžveplanje
dimnih plinov bomo očistili pralnik usedlin in pregledali gumirano oblogo. Pregledali bomo kanale dimnih plinov in opravili
servis merilnih naprav za merjenje emisije dimnih plinov.
Remontna dela bomo opravili skupaj z zunanjimi izvajalci.
11
obratovanje
Deponija Prapretno
NOVE finančne
jug
obremenitve
Jože Ahac
V
pričetku letošnjega leta je pričel veljati Akt o metodologiji za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje
upravičenih stroškov za elektroenergetska omrežja in
metodologiji za obračunavanje omrežnine, ki ga je izdala Javna
agencija Republike Slovenije za energijo. Akt določa, da omrežnino plačujejo končni uporabniki, v 100. členu pa omenja, da
omrežnino plačujejo tudi proizvajalci električne energije, ki do
sedaj niso šteli za končne uporabnike. TE Trbovlje bi po izračunih iz Akta plačevala za omrežnino do prenosnega omrežja na
letnem nivoju med 150.000 in 200.000 EUR. Sistemski operater
prenosnega omrežja – SOPO, nalogo opravlja ELES Ljubljana, je
poslal račune za plačilo omrežnine prenosnega omrežja in
prispevke, ki so navedeni v Aktu. Proizvajalci smo račune zavrnili zaradi ne čisto jasne definicije, kdo in koliko naj plačuje
omrežnino. Proizvajalci smo združeno preko Energetske zbornice Slovenije izoblikovali sprejemljiv predlog za obračun omrežnine tudi proizvajalcem in ga posredovali na Agencijo. Predlog
je sedaj v javni obravnavi in če bo sprejet, bomo tudi proizvajalci morali plačevati omrežnino do prenosnega omrežja za
prejeto električno energijo iz omrežja, to je takrat, ko elektrarna
ne obratuje. Ker pa je edini prihodek elektrarne prihodek od
prodaje električne energije, bo moral prihodek pokriti poleg do
sedaj nastalih stroškov še strošek omrežnine do prenosnega
omrežja, kar pa je mogoče samo na dva načina in sicer da se
poiščejo notranje rezerve že tako nizke cene električne energije ali pa da se poveča prodajna cena kilovatne ure.
S sredstvi, zbranimi od omrežnine prenosnega omrežja,
SOPO krije stroške sistemskih storitev in zagotavlja stabilno
dobavo kvalitetne električne energije, ki vključuje tudi dobavo
električne energije ob izpadih proizvajalcev različnih moči.
Tovrstne sistemske storitve bi se lahko obračunale tudi kot tako
imenovana G tarifa (generatorska tarifa), ki je vezana na moč
elektrarne. Tako bi elektrarne z večjo močjo plačevale več, ker
je zaradi njih potrebna tudi večja rezerva v elektroenergetskem
sistemu, ki jo je dolžan zagotoviti SOPO, da ostane elektroenergetski sistem stabilen tudi ob izpadu največjega proizvajalca.
Tako vsi vemo, da strošek nastaja, da ga pokrivamo vsi s
plačilom omrežnine, če pa je delitev stroška pravilna, so pa
mnenja še različna.
Ustje vodnega rova
12
O
Mirko AVBELJ
d zadnjega opisa del na deponiji v Prapretnem je minilo že več kot pol leta. Lahko zapišemo, da je severni del
zaključen. Za razliko od prejšnjega zapisa, kjer smo
govorili o preobilnem deževju, pa so novo zatravljene in rekultivirane površine predvsem v pričakovanju padavin, ki jih letos
primanjkuje. Zasajene rastline je tako potrebno zalivati, predvsem tiste, ki so bile zasajene jeseni.
Nasip proti južnemu delu raste, saj je tehtnica na transportnem traku od meseca novembra 2010 do danes pokazala preko
140.000 ton odloženega materiala. V tem času je bil podaljšan
tudi transportni trak za cca. 70 m. S tem so bile skrajšane transportne poti buldožerja, ki odriva odpadne produkte. Vse »neaktivne« površine, ki so nastale z izgradnjo nasipa, smo zatravili po
postopku vodne setve travno deteljne mešanice z dodatkom
biosola in bioalgena. Ukrep, od katerega pričakujemo predvsem
preprečitev prašenja ob suhem in vetrovnem vremenu.
Od predvidenih projektov je bil letos že realiziran projekt
izgradnje dovozne poti do vznožja deponije. To je pot, ki vodi
mimo glavnih rezervoarjev, naprej ob potoku Prapretnišce do
vznožja odlagališča. Pogodbeni izvajalci so obstoječo pot v
dolžini 330 m, ki je bila v uporabi še pred pričetkom obratovanja
TET 2, počistili, dodatno utrdili, uredili odvodnjavanje in zavarovali z ograjo. Kot zanimivost naj zapišem, da smo za utrditev poti
uporabili predvsem dolomitni material, ki je nastal pri izgradnji
rova za pepel in je bil odlagan v bližini. V letošnjem letu pa bo
potrebno izvesti še usedalnik, ki bo čistil vode, ki se bodo zbirale na odlagališču in kamnito zložbo, ki bo služila kot oporna peta,
na kateri se bo pričelo z izgradnjo deponije. Postopek je identičen tistemu na severu, le višina samega nasipa bo na tem delu
višja za kakšnih 40 m in bo znašala skupaj 120 m.
Ob spojitvi nasipa, ki nastaja na južnem delu deponije, in
dovozne ceste se je odprla povezava, ki vodi na vrh deponije v
Prapretnem – zaenkrat peš, preverjeno kakšne pol ure zmerne
hoje do same postaje na vrhu deponije.
Boljša komunikacija,
manj »sevanja«
Jože AHAC
V upravni stavbi je bil slab signal GSM omrežja operaterja Mobitel d.d. Nihal je od stopnje 0 do 5, včasih je bil
izpad signala tudi daljši čas. Zato nam je Mobitel d.d. na
njihove stroške namestil zunanjo anteno, repetitor in
notranje antene po nadstropjih stavbe za boljšo porazdelitev signala, tako da je signal v stavbi sedaj stabilen
in je na nivoju 5. Pogovori so sedaj brez motenj, vedno
smo dosegljivi.
PROSTOVOLJNO
DODATNO POKOJNINSKO
ZAVAROVANJE
mag. Mojca TURNŠEK
V TET bodo zaposleni lahko še naprej vključeni v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Predsednik
IO sindikata TET in direktor TET sta namreč v petek,
10.06.2011 podpisala aneks št. 2, ki omogoča nadaljevanje kolektivnega zavarovanja, pri katerem je sklenjen
dogovor, da delodajalec deloma financira pokojninski
načrt.
Mobilni aparati na omrežju Mobitel sedaj porabijo manj
energije, da vzpostavijo in vzdržujejo zvezo in s tem
verjetno tudi manj sevajo.
»Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje je oblika dolgoročnega varčevanja na osebnih računih zavarovancev z namenom, da se jim ob dopolnitvi določene
starosti ali v drugih primerih, določenih v pokojninskem
načrtu, iz privarčevanih sredstev skupaj z donosi iz
naložb, zagotovijo dodatne pokojnine ali druge v tem
zakonu določene pravice.«
(vir: www.mddsz.gov.si)
EVAKUACIJA
mag. Mojca TURNŠEK
Zahteva za vsakoletno praktično izvedbo evakuacije iz
objektov TET izhaja iz zakonodaje (Zakon o varstvu pred
požarom in Pravilnik o požarnem redu). Zato smo tudi
letos preizkusili, kako bi se bilo možno varno umakniti
iz višjih nadstropij upravne zgradbe, v primeru požara.
Ob slabi vidljivosti, zaradi velikih količin dima, ki se sproščajo ob požaru, je še toliko bolj pomembno, da vsak
zaposleni točno ve kam mora in kako naj ukrepa, da ne
ogroža sebe in sodelavcev. Pri izvedbi vaje smo na pomoč
poklicali poklicne gasilce iz trboveljskega gasilskega
zavoda. Ti so prihiteli z dvižno ploščadjo in uspešno
»rešili« dve dekleti, ki sta bili ujeti v četrtem nadstropju.
Vaja je uspela, gasilci so zelo dobro opravili svoje delo,
zaposleni, katerim je bilo to namenjeno, pa niso bili
preveč aktivni.
13
Zdravje
PROMOCIJA ZDRAVJA PRI DELU
mag. Mojca TURNŠEK
Zdravje ni stanje, ampak proces. To
novo razumevanje zdravja človeka
upošteva kot celoto, ki ima vrsto
potencialov, in ne kot nekoga, ki ga
je treba zgolj zaščititi pred boleznijo in poškodbami.
S
vetovna zdravstvena organizacija je že v letu 1986 sprejela Ottawsko listino, ki utira pot spremembam v zaznavi zdravja in spremembam v korist zdravja.
Promocija zdravja je strategija posredovanja med ljudmi in njihovim okoljem za
zdravje. Je proces, ki omogoča, da ljudje
oziroma skupnosti povečajo nadzor nad
dejavniki, ki vplivajo na njihovo zdravje, in
na tej podlagi svoje zdravje izboljšajo.
(Ottawska listina)
Največ koristi od promocije zdravja pri delu imajo brez dvoma
za podjetje najpomembnejši viri – to so zaposleni. Zaradi bolj
zdravega vedenja in upadanja problemov z zdravjem se njihova
duševna in telesna blaginja veča, stališče do dela pa izboljšuje.
Od tega pa imajo korist tudi zdravstvene zavarovalnice – torej
vlaganje v zdravje zaposlenih koristi prav vsem. Koristi od promocije zdravja pri delu pridejo najbolj do izraza na dolgi rok, če
so integralni del dolgoročne politike podjetja in razvoja človeških
virov.
Promotor zdravja ima zahtevno nalogo. V podjetju mora
organizirati skupino ljudi, s katerimi bo skozi različne projekte
vzpodbudil pri zaposlenih čut odgovornosti in skrbi za lastno
zdravje kot vrednoto posameznika in podjetja. Zaposlene je nato
potrebno ves čas spodbujati pri ohranjanju splošnega zdravja,
jih aktivno vključiti v preventivne oblike zdravega načina življenja, zmanjšati odsotnosti z dela zaradi bolezni, ugotoviti in
raziskati vzroke bolniške odsotnosti ter določiti ukrepe, ki zmanjšujejo dejavnike tveganja na delovnem mestu in v delovnem
okolju in nenazadnje spremljati njihovo učinkovitost ter ocenjevati rezultate.
Evropsko mrežo za promocijo zdravja pri delu so leta 1996
ustanovile organizacije s področja javnega zdravja ter zdravja in
varnosti pri delu. S sprejemom Luksemburške deklaracije se je
31 članic mreže zavezalo k skupnemu razumevanju promocije
zdravja pri delu. Članice si prizadevajo za širjenje primerov dobre
prakse na področju promocije zdravja pri delu. K doseganju tega
cilja prispeva tudi ustanavljanje neformalnih mrež na nacionalni ravni.
Za dosego tega cilja mora promotor zdravja pripraviti program. Pri tem programu gre za inovacijo v zdravstvu, ki je sicer
drugod po svetu, predvsem v ZDA in državah EU, že stalnica v
strategijah za izboljšanje zdravja in dobrega počutja zaposlenih.
Programi, ki skrbijo za zdravje, večje zadovoljstvo, izboljšanje
odnosov in zmanjšanje napak zaposlenih pri delu, so tudi stroškovno izmerljivi. Rezultat take naložbe v zdravje zaposlenih se
kaže v pozitivni obliki tako za delavce kot tudi za delodajalce.
V Sloveniji v tem trenutku zaključuje svoje usposabljanje za
promotorja zdravja sedma generacija. Pod okriljem projekta Čili
za delo se na Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in
športa odvijajo predavanja in delavnice, kjer se bodoči promotorji urijo in pridobivajo znanja in uporabne veščine, ki jih bodo
lahko s pridom uporabili pri svojem poslanstvu. Ta pa sledi
naslednjemu cilju: zdravi ljudje v zdravih delovnih okoljih.
Z izboljšanjem procesov vodenja in upravljanja kadrov
dosežemo večjo motiviranost in pripadnost zaposlenih. Prav
tako pa izboljšanje zdravja zaposlenih pomeni zmanjšanje
direktnih in indirektnih stroškov in pozitivno vpliva na poslovne
rezultate.
Delovno okolje je eno izmed okolij, kjer se človek zadržuje
tretjino časa svojega aktivnega obdobja. Res je, da je za zdravje
odgovoren vsak posameznik, smotrno pa je, da tudi delodajalec
začne razmišljati o tem, kako zagotavljati takšne delovne razmere in miselnost, ki bo dolgoročno spremenila vedenje zaposlenih
v zvezi z njihovim zdravjem in s tem njihov življenjski stil pri delu
in doma.
14
Do pozitivnih stališč do dela s
pomočjo promocije zdravja pri delu
ZDRAVJE
je PROCES
Telesni ogroženosti, ki so jo poznali že naši
predniki v daljni preteklosti, se je pridružila
tudi psihična ogroženost: na kocki so naše
samospoštovanje, socialna varnost, položaj
v družbi, človeški odnosi z družinskimi člani,
prijatelji in sodelavci. Živimo v svetu, ki se
naglo in na najrazličnejše načine vse bolj
spreminja.
(Looker, Grekson, 1993)
STRES
STRES NA
DELOVNEM MESTU
Alojzija Jordan Simončič
K
ako se hitro svet vrti, le kam, le kam tako hiti? Ta oguljena fraza nas vedno bolj spremlja skozi ta čas, ki je poln
nekega hitenja od jutra, ko se zbudimo, pa do večera,
ko komaj najdemo čas, da ležemo k počitku. Včeraj je bila šele
nedelja, danes je že petek, bilo je novo leto, pa je že pomlad in
zopet nas bo presenetilo dejstvo, da je leto okrog in spet pričakujemo prihod novega leta. Stiska s časom je eden od stresorjev,
ki povzročajo, da se počutimo, kot da bi bili ujeti v kletki ali na
vrtiljaku, s katerega ne moremo sestopiti. Povzročajo, da se slabo
počutimo, kar posledično vodi do poslabšanja našega zdravja,
če seveda nič ne ukrenemo, da bi ta negativni vpliv zmanjšali ali
ga z določenimi tehnikami poskušali odpraviti.
V Sloveniji po podatkih raziskave CINDI, ki so jo opravili leta
2002, kar 24,9 % Slovencev pogosto ali vsak dan občuti stres.
Stres se lahko izraža tako s telesnimi kot tudi z duševnimi znaki.
Nekateri od teh so potrtost, občutek nemoči, raztresenost, razdražljivost, nezbranost, brezvoljnost, pomanjkanje samospoštovanja, povišan krvni tlak, pospešen utrip srca, želodčne težave,
glavoboli, bolečine v križu ali mišicah in še bi lahko naštevali. Če
je stres (predvsem njegovi negativni vplivi) stalnica v našem
življenju, lahko vpliva na nekatere dejavnike tveganja za naše
zdravje, kot so: debelost, povišan krvni sladkor, visok krvni tlak,
kajenje, kar vse vodi do nastanka kroničnih bolezni.
Pri vsem tem je pomembno, da se zavedamo, da je stres naš
vsakodnevni spremljevalec, da se mu ne moremo izogniti, lahko
pa poskrbimo, da je njegov negativni vpliv manjši. Kako pa to
lahko storimo? Pomembno je, da prepoznamo znake stresa in
poiščemo vzroke zanj. Vsekakor je najbolje poskrbeti zase tako,
da krepimo svoje zdravje z ustrezno prehrano in gibanjem,
najdemo ravnovesje med lastnimi potrebami in potrebami drugih, utrjujemo svoje samospoštovanje, si najdemo čas zase in za
svoje bližnje, počnemo stvari, ki nas razveseljujejo, dovolj spimo,
pomagajo pa tudi določene tehnike sproščanja.Kadar pa je
negativni vpliv stresa že tako posegel na področje našega zdravja, da se počutimo ujete, ne vidimo izhoda, je pomembno, da
poiščemo pomoč, da se obrnemo na nekoga, ki mu zaupamo.
Pa lepo po vrsti. Kaj pa pravzaprav je stres? Beseda stres
izvira iz latinske besede »strictus«, kar pomeni strumen. Sama
beseda stres pa je angleška in pomeni napetost, pritisk, obremenitev. Definicij o tem, kaj je stres, je več. Stres je vzorec
fizioloških, čustvenih, spoznavnih in vedenjskih odgovorov
organizma na dražljaje, ki zmotijo človekovo notranje ravnotežje. Dražljaje, ki povzročajo stres, imenujemo stresorji.
Stresorji so vsi pojavi, ki jih doživljamo kot grožnjo ali izziv in
zato telesno ali duševno obremenjujejo našo osebnost. Lahko
izvirajo iz okolja, delovnega mesta, življenjskih dogodkov in
vsakodnevne naglice. Veliko ljudi preživi več časa na delovnem
mestu kot doma, zato je stres na delovnem mestu pogost.
Ponavadi nastane zaradi preobremenjenosti, kratkih rokov,
stresno pa je tudi, če nimamo dela in se dolgočasimo (Psihologija,
2002). Stres zadeva prav vsakega in je pomemben del našega
življenja.
15
soupravljanje
Pomen posvetovanja s svetom delavcev
pri sprejemanju poslovnih odločitev
dr. Valentina Franca
D
elavska participacija se v praksi uresničuje na različne
načine in različno intenzivno. Prvi korak je obveščanje
(enosmerna komunikacija) s strani menedžmenta tako
sveta delavcev kot samih delavcev o pomembnih poslovnih
odločitvah. Korak naprej predstavlja posvetovanje menedžmenta s svetom delavcev (dvosmerna komunikacija), ki terja sistematičen in temeljit pristop, sicer njegov namen hitro zvodeni.
Pri tovrstnem posvetovanju sta pomembna dva vidika: vsebinski
in postopkovni. Vsebinski pomeni, o katerih vprašanjih se mora
menedžment posvetovati s svetom delavcev, medtem ko postopkovni pomeni, kdaj in na kakšen način mora posvetovanje
izvesti.
Vsebinsko ZSDU določa, da mora menedžment pred sprejemom obveščati svet
delavcev in zahtevati skupno posvetovanje glede statusnih in kadrovskih
vprašanj družbe ter glede vprašanj
varnosti in zdravja delavcev pri delu.
Za statusna vprašanja po ZSDU se štejejo statusne spremembe, prodaja/zaprtje družbe ali njenega bistvenega dela, bistvene
spremembe lastništva, statusno preoblikovanje po Zakonu o
gospodarskih družbah ter sprememba sistema upravljanja družb.
Za kadrovska vprašanja pa se štejejo potrebe po novih delavcih
(število in profili), sistemizacija delovnih mest, razporejanje
večjega števila delavcev izven družbe in/ali iz kraja v kraj, sprejemanje aktov s področja dodatnega pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja, zmanjšanje števila delavcev
ter sprejem splošnih pravil o disciplinski odgovornosti. Za večje
število delavcev se šteje 10 % vseh delavcev družbe.
S postopkovnega vidika je ključno, da menedžment pomembne informacije posreduje svetu delavcev najmanj 30 dni pred
sprejemom odločitve, rok za predlagano skupno posvetovanje
pa mora biti najmanj 15 dni pred sprejemom odločitve. Tako raziskave kot praktične izkušnje kažejo, da je izjemno pomembno,
kdaj menedžment vključi svet delavcev v postopek odločanja,
kajti svet delavcev lahko aktivno sodeluje le pod predpostavkama, da ga menedžment pravočasno obvesti ter da mu predloži
ustrezne informacije.
16
Pogosto se namreč dogaja, da je svet delavcev vključen, ko je odločitev že sprejeta in
ostaja odprto le vprašanje uresničevanja
sprejete odločitve.
S takšnim pristopom se izniči namen delavske participacije.
Ravno tako je pomembno, da menedžment predloži ustrezne
dokumente, ki jih svet delavcev potrebuje, da bo izoblikoval svoje
mnenje ter prispeval k odločanju. V nasprotnem primeru lahko
poda splošno oceno, ki velikokrat ne more biti v korist poslovnemu odločanju. Treba pa je poudariti, da pri posvetovanju menedžment pravno ni zavezan upoštevati mnenja sveta delavcev,
vendar je vprašanje, kakšne bodo posledice v družbi, če menedžment vztrajno zavrača ali celo ignorira mnenja delavcev.
Ob tem se postavlja vprašanje, kaj se zgodi, če menedžment
ignorira zakonska določila ter se pri zgoraj navedenih vprašanjih
bodisi ne posvetuje s svetom delavcev bodisi krši zakonsko
določene roke. V tem primeru ima svet delavcev pravico do zadržanja odločitve. To izvede tako, da v osmih dneh od dneva, ko je
bil obveščen o sprejemu odločitve delodajalca, s sklepom zadrži
posamezne odločitve menedžmenta in istočasno sproži postopek
za razreševanje medsebojnega spora. Posledice take odločitve
sveta delavcev se kažejo najprej v tem, da delodajalec ne sme
izvršiti odločitve (torej se odločitev zadrži) do dokončne odločitve
pristojnega organa. ZSDU napotuje na razrešitev medsebojnega
spora prek arbitraže. Poleg tega se lahko posledice neupoštevanja določb o posvetovanju glede kadrovskih vprašanj v roku 15
dni pred sprejemom odločitve kažejo tudi v morebitni globi
inšpektorja za delo. Vendar namen delavske participacije ni
»iskanje krivca« in kaznovanje, ampak spodbujanje tako menedžmenta kot delavcev k učinkovitejšemu sodelovanju ter oblikovanju trdnega partnerstva, ki je v kriznih časih še toliko bolj
pomembno.
kultura
Društvo energetikov
TRBOVLJE
Marko KNEZ
Društvo energetikov Trbovlje se je tudi v preteklem letu
več ali manj ukvarjalo z oživitvijo dejavnosti, za kar smo
ustanovljeni in registrirani in kar smo po več letih reaktivirali v letu 2009. V društvo je trenutno včlanjenih 54
članov.
Poizkusili smo prebiti led ter vzeli v roke sprejeti program
dela društva za leto 2010. Organizirali smo strokovni
ogled TET. Zdelo se nam je, da bomo v poznem poletju
ta ogled lahko enostavno realizirali, vendar smo ga morali zaradi nezanimanja članov odpovedati. A vse le ni bilo
tako kot s strokovnim ogledom. Dobili smo povabilo iz
ZDES, da v sklopu njihove spletne strani odprejo tudi
stran za naše društvo. Tako ima društvo od lanskega leta
prostor na medmrežju. Tam dobite osnovne podatke o
društvu na naslovu http://www.zdes-zveza.si/drustva.
html.
Dne 28.3.2011 je potekal v prostorih TET redni občni zbor
članic in članov Društva energetikov Trbovlje. Na njem
so bila podana poročila o delu društva, poročilo blagajničarke ter razprava o podanih poročilih. Obravnavan in
sprejet je bil program dela DET za leto 2011. Med drugimi nalogami smo si zadali, da bomo organizirali ogled
Komunale Trbovlje, ogled večjega energetskega objekta
ter nadaljevali z aktivnostmi za pridobitev novih članov.
Takoj po občnem zboru smo se lotili prve naloge in v
aprilu organizirali strokovni ogled toplarne Polaj in čistilne naprave. Tega ogleda se je udeležila četrtina članov
društva, ki so s srečanja odnesli pozitivne vtise.
Vabimo vas, da se nam pridružite pri naslednjih aktivnostih, o katerih vas bomo obveščali na spletni strani in
preko elektronske pošte.
www.zdes-zveza.si/drustva.html
www
Umetnost in
tehnologija v DDT
Špela Pavli
K
onec letošnjega aprila se je v Delavskem domu Trbovlje
pod okriljem programa Trbovlje Novomedijsko Mesto
(TNM) odvil že tradicionalni festival novomedijske umetnosti Speculum Artium. Festival vsako leto privabi goste in obiskovalce iz Slovenije in tujine.
Trbovlje je prek opotekajoče poti skozi zgodovinski razvoj
vedno dokazovalo svojo avantgardnost na področju kulture.
Propad organizacijskih sistemov sociale in produkcije 20. stoletja
nujno vodi v razmislek – kako naprej. Novomedijska kultura je
vsekakor zgodovinska priložnost, da v našem prostoru ponovno
vzpostavimo občutek samozavesti in vere v bodočnost.
V letu 2009 je v javnem zavodu Delavski dom Trbovlje (DDT)
maja gostoval novomedijski festival Speculum Artium 09 (S.A. 09)
s podnaslovom Integrirana umetnost različnih realnosti. Sama
izvedba in odmevnost dogodka v ožji in širši skupnosti je pokazala potrebo, da festival S.A. permanentno živi in biva v Trbovljah,
v Kulturnem domu DDT in na lokacijah v samem mestu.
V letu 2010 se je na temeljih festivala S.A. 09 poglobilo tudi
sodelovanje med Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani
(ALUO), Fakulteto za računalništvo in informatiko (FRI) ter nosilci
projekta Speculum Artium v smeri prirejanja umetniških delavnic
(več zaporednih obiskov študentov ALUO), ki so skozi interakcijo
med lokalnimi akterji in gosti iz Ljubljane vzpostavile sistem mreženja, ki je dal svoje prve rezultate na letošnjem festivalu Speculum
Artium 2011.
Teme, s katerimi so se umetniki ukvarjali na S.A. 2011, so
življenjsko povezane z odnosom znanosti in umetnosti, ki sta prek
skupnih akcij pokazali in dokazali, da sta znotraj tehnološke paradigme 21. stoletja kompatibilni in združljivi. Ko smo pripravljali
17
Kultura
koncept za S.A. 2011, smo si za izhodišče izbrali vprašanje, kdaj
lahko tehnično mišljenje prevlada nad umetniškim. V resnici je
to lažna dilema, kajti umetnost, kakršnakoli že je, je del splošne
zavesti in stanja v neki družbi, zatorej ne potrebuje razlage, zakaj
sploh je.
Umetniki, ki so bili povabljeni k soustvarjanju festivala, so se
tudi s svojimi deli vključili v naše lokalno okolje. Npr. skupina
The Awkwardstra iz Londona je ob slavnosti izvedla glasbeni
performance, kjer so ustvarjali glasbo z zvoki in predmeti, ki so
jih prej posneli in našli v okolici Delavskega doma.
Načrtna strategija uspešnih povezav s tujimi praksami na
področju novomedijskih vsebin se tako s festivalom S.A. 2011
nadaljuje. Kontinuirano angažiranje in mednarodno sodelovanje
bo lokalno skupnost umestilo na kulturni zemljevid sveta, ji dalo
nov zagon ter jo afirmiralo navzven.
V zadnjem letu se je močno poglobilo sodelovanje z Univerzo
v Linzu, Univerzo na Dunaju, z Akademijo za likovno umetnost
in oblikovanje v Ljubljani ter s Fakulteto za računalništvo in
informatiko v Ljubljani.
V izvedbo samega festivala so vključeni tudi številni mladi
Trboveljčani. Poleg Alternativnega kulturnega društva (AKDT),
skupine V.A.T., ki deluje pod okriljem društva revirskih likovnikov
– RELIK in Gimnazije Trbovlje (GIMTEAM), tudi številni posamezniki, s svojim znanjem na področju računalništva in tehnike ter
vizualnih praks. Ta pripravljenost mladih ljudi je ključnega pomena in eden izmed razlogov prirejanja takšnega festivala. S.A.
2011 si je ogledalo več tisoč ljudi iz Slovenije in tujine. Mesto
Trbovlje s tem festivalom postaja prostor nove socializacije,
zbirališče mladih, izvir novih idej, utemeljitelj novih praks.
NAPOVEDNIK KULTURNIH
DOGODKOV V DELAVSKEM
DOMU TRBOVLJE
V poletnih mesecih se bodo v Delavskem domu Trbovlje
odvijale priprave za novo sezono. Konec avgusta se bo v
stari galeriji z likovno razstavo predstavilo društvo MAVRICA
iz Rogaške Slatine. V petek, 2. septembra, bo Delavski dom
gostil MAJSKI SALON 2011. Na skupinski razstavi vseh članic
in članov osmih društev likovnih umetnikov (Zveza društev
slovenskih likovnih umetnikov) bo predstavljenih preko 200
novejših likovnih del. Pripravljamo tudi presenečenje ob 55
letnici našega doma, predvidoma nekje v novembru.
Seveda pa se vsakodnevno odvija program kina, ki ga lahko
spremljate na naši prenovljeni spletni strani.
www.kino.dd-trbovlje.si
18
ŠPORTNO SREČANJE
Aleš GERČAR
V
soboto, 4.6.2011, je v Ljubljani Holding Slovenske
elektrarne ob svoji desetletnici delovanja organiziral
letno športno srečanje proizvodnje električne energije skupine HSE, na katerem je sodelovalo osem družb. Letošnji
organizator in obenem gostitelj srečanja je pripravil tekmovanje v 10 panogah v moški in ženski konkurenci. Večina tekmovanj je potekala v športnem parku Kodeljevo, medtem ko so
se ekipe kegljačev zbrale v družbenem domu Stadion, strelci
pa na strelišču v Ljubljani.
Na tokratno športno tekmovanje smo se tekmovalci iz TET
odpravili sproščeno, saj smo se že na sestankih pred tekmovanjem samim odločili, da nam je tokrat pomembnejše druženje
ter medsebojno sodelovanje in ne zgolj rezultat.
A kljub temu je bilo letošnje športno srečanje za nas več
kot uspešno, saj smo v skupnem seštevku osvojili odlično drugo
mesto. K osvojenemu skupnemu drugemu mestu so nedvomno največ prispevali strelci, kegljači in ekipa v namiznem
tenisu, zanemariti pa ne gre tudi vseh drugih rezultatov in tako
gre pohvala prav vsem tekmovalcem naše ekipe, saj je v največji meri k odličnemu rezultatu prispevala prav udeležba v
vseh športnih panogah.
Na tokratnem športnem srečanju je tako skupna zmagovalka iger postala ekipa iz Premogovnika Velenje, na odlično
drugo mesto se je zavihtela ekipa iz TET, tretje mesto pa je
zasedla ekipa DEM.
Po tekmovalnem delu je sledila še uradna razglasitev rezultatov in družabni del.
ŠPORT
KOLESARJENJE
Aleš OCVIRK
V
zadnjih letih se je pri nas zelo razširilo kolesarjenje, prav
tako po svetu. Ponavadi kolesarimo iz dveh razlogov in
sicer kot športna aktivnost ali samo za transport od točke
do točke. Od teh dveh pogojev je potem odvisen tudi nakup
kolesa in opreme. Kdor si želi kolesarjenja po brezpotjih in hribih,
naj si kupi gorsko kolo, kdor bo dirkal po cesti, naj si omisli cestno
kolo. Če boste pri tem zahtevni, si morate obvezno omisliti boljšo
obutev, ki se vpenja na pedala, in sicer pri gorskih SPD in pri cestnih
LOOK sistem. Vendar vam zagotavljam, da po nekaj letih kolesarjenja pride najbolj prav treking kolo, čeprav mi je eden od mušketirjev dejal, da je kot kombajn. Ampak samo kolo je za rekreativne
ter maxi poli maratona. Tam srečaš vse tipe kolesarjev, od profesionalcev, ki so opremljeni, kot da bi šli na giro, pa vse do
starejših parov s kolesi, na katerih je še prah iz druge svetovne
vojne.
Prav zanimivi so nekateri tekmovalci, ki maraton vzamejo
preveč resno. Ko sva šla z nekom vštric v hrib, je ta moški, ki je imel
gorsko kolo, vseskozi pogledoval, s katero prestavo poganjam
kolo, in se na vse pretege trudil, da bi na vrh prišel hitreje kot jaz.
Situacija je bila tako smešna, da nisem mogel več zadržati smeha,
smejal sem se še najmanj tri kilometre, tako da so ljudje ob progi
mislili, da sem se po poti že napil slivovke ali vina.
Prvih 20 kilometrov je gneča nepopisna, kajti kolesarji mini in
maxi maratona se poženejo s starta skupaj. Po štiridesetih kilometrih se skupina zelo razredči, tako da imaš občutek, da si na
nedeljskem izletu. Vmes so trije postanki z okrepčili, od jabolk do
Utrip s kolesarskega maratona POLI
ture več kot odlično, seveda ni na makadamu tako udobno kot
gorsko kolo in po cestah ni tako hitro kot cestno, toda za ture, ki
nam jih omogočajo naše počitniške kapacitete, npr. Gozd
Martuljek, se kolo obnese odlično (npr. tura od Martuljka do Bleda
čez Radovno – res je vmes vsaj 10 kilometrov makadama, vendar
ni v takem stanju, da bi vas premetalo kot krompir v žaklju, no, saj
tudi asfalt ni zgled neke kvalitete). Skratka, če bi kolo primerjali z
avtomobilom, bi ga uvrstili med SUV-je, je odlično. Pri nakupu
treking kolesa vam svetujem, da si vzamete vsaj opremo Deore
za oba menjalnika, res je pri začetnem nakupu večji strošek, vendar se vam oddolži z boljšo kvaliteto.
Tako sva bila lansko leto z dekletom na maratonu Poli. Lahko
se udeležite poli snack maratona za družine z otroki, mini poli
vina, tako da so zadovoljni vsi. Nekateri obupajo in končajo maraton v bližnjem gostišču, večina pa jih srečno prispe do cilja.
Takšnih maratonov je po Sloveniji zelo veliko,
dobro bi bilo, da bi se jih udeležilo še več
kolesarjev, kajti vzdušje je res čudovito, pa še
poskrbeli boste za svoje zdravje.
Mogoče se nekaterim zdi startnina previsoka, vendar za to
dobite organiziran maraton z vsem spremstvom in praktične
pakete ter žrebanje z lepimi nagradami. Konec koncev dobite lep
dan, ki ste ga preživeli v družbi enako mislečih, ki jim kolo pomeni nekaj več kot le transportno sredstvo.
19
ŠPORT
ŽENSKI ROKOMET
Danilo Lipovšek
v zagorju
Rokomet je v Sloveniji zaživel šele po drugi svetovni vojni, ko je bila ustanovljena
Rokometna zveza Slovenije leta 1949. Starejših igralci navajajo, da je bila V Zagorju
ustanoviljena rokometna sekcija že leta 1952, uradno pa je začela delovati leta 1953.
V
avgustu 1953 je Zasavski vestnik poročal, da je bil v
Zagorju ustanovni sestanek rokometne sekcije
Proletarec, ki je delovala v okviru nogometnega kluba
Proletarec. Ustanovnega sestanka se je udeležilo precej mladink
in mladincev, prvi trener je bil Alojz Zapotnik. Ker so v Zagorju
trenirali ženska in moška ekipa, so že 24. septembra tega leta
odigrali prvi uradni tekmi. Gostje so prišli iz Trbovelj. Ženska
ekipa Rudarja je premagala borbene Zagorjanke kar z 10:0. Kljub
porazu domače niso razočarale svojih navijačev. Tudi radovednežev se je zbralo kar veliko.
Nato je delo z žensko selekcijo nekoliko zamrlo. Po ukinitvi
področnih selekcij je delo z žensko ekipo pripadlo Zagorju, kjer
so edini v Zasavju imeli žensko rokometno ekipo. Ekipa se je
imenovala Zasavje. Nastopale so v zahodni skupini, vendar pa
večjih uspehov ni bilo. Zaradi slabih pogojev so se rokometašice
preselile na Izlake. Klub je dobil tudi novo ime Rokometni klub
20
Zagorje – Izlake. Od sezone 1981/82 do sezone 1985/86 so tako
nastopale v drugi slovenski ligi. V zadnji sezoni so osvojile celo
prvo mesto v vzhodni skupini, vendar so bile zaradi pomanjkanja denarja in slabih pogojev prisiljene odpovedati napredovanje v prvo slovensko ligo. Ekipa je naslednja leta z večjim ali
manjšim uspehom tekmovala v drugi slovenski ligi.
V začetku devetdesetih let se ženski rokomet seli iz Izlak nazaj
v Zagorje. V Zagorju so se zavedali, da brez načrtnega dela z
mladimi ne morejo napredovati. Zato so se leta 1994 odločili, da
bodo presegli tako stanje. Pod vodstvom novega predsednika
Draga Resnika so si v Zagorju zadali nalogo, da intenzivno delajo z mladimi. Projekt je prevzela bivša igralka Magda Bolte. Odziv
mladih deklet je bil zelo velik. Treniranje mlajših deklic je prevzel
Matjaž Cukjati, starejših pa Oto Pavlin. Z načrtnim delom je
prišlo tudi do prvih uspehov. V letih 1994 do 1997 se je število
mladih rokometašic samo povečevalo. V letu 1997 so bile v klubu
registrirane kar 102 igralke. V sezoni 1996/97 so starejše deklice
osvojile 4. mesto v državi. S tem uspehom so v Zagorju postali
prepoznavni kot eno izmed središč za delo z mladimi. Največja
pridobitev v zagorski dolini za rokometašice se je zgodila 1.
septembra 1997, ko so v Zagorju odprli novo športno dvorano
in s tem so bili podani pogoji za še boljše delo v rokometnem
klubu. Že v naslednji sezoni so se pokazali rezultati
PRVE MEDALJE V ZAGORSKI DOLINI
V sezoni 1997/98 so pod vodstvom trenerja Marjana Lipovška
in njegovega pomočnika Ota Pavlina mlajše deklice osvojile drugo
mesto v Slovenji. Leto pozneje pa so starejše deklice pod vodstvom
trenerja Matjaža Šikovca osvojile prvi naslov državnih prvakinj za
rokometni klub Zagorje. Kljub začetnim uspehom v mlajših selekcijah se je članstvo začelo zmanjševati. Osip registriranih igralk je
bil opazen predvsem v letnikih 1990, 1991 in 1992. Kljub opaznemu osipu je v Zagorju zrasla nova generacija igralk, ki je v sezoni
2001/02 pod vodstvom trenerja Danila Lipovška osvojila drugi
naslov državnih prvakinj za zagorski rokomet.
Z dobrim delom v mlajših ekipah so se povečevali tudi uspehi v starejših kategorijah. Zato se je z načrtnim delom začelo tudi
v članski konkurenci. V začetku novega stoletja so v klub pripeljali novega trenerja Olafa Grbca. Z njegovim delom so se začeli
rezultati kazati že v naslednjem letu. V prvi sezoni pod njegovim
vodstvom so Zagorjanke osvojile 5. mesto v ligi. V sezoni 2002/03
so se v spremenjenem tekmovalnem sistemu uvrstile v končnico
za prvaka 1. B državne lige in v končnici zasedle 6. mesto.
PRVA LIGA
Že v sezoni 2004/05 so rezultati šli v smer, ki si jo je zadalo
vodstvo kluba pod predsednikovanjem Slavka Jelševarja. Ekipa je
osvojila v tej sezoni 3. mesto v 1. B ligi. V klub je prišel tudi nov
trener Jani Čop, ki je bil eden najboljših igralcev Rudarja iz Trbovelj.
Cilj je bil, da se klub do sezone 2006/07 uvrsti v 1. A državno ligo.
Ta cilj je bil dosežen že v sezoni 2005/06. V klub so prvič prišle tri
igralke iz drugih klubov. To so bile Maja Petojevič, Tjaša Šilc in Danica
Jukič. In zgodilo se je. Igralkam je uspelo tisto, česar so si vsi tiho
želeli. Z naskokom 6 točk so igralke osvojile 1. mesto v 1. B ligi.
Seveda pa smo v klubu ves čas delali tudi z mladimi igralkami,
ki naj bi nasledile starejše. V tem času je tekmovalo kar pet
selekcij: mlajše deklice A in B, starejše deklice, kadetinje in mladinke. Žal jim več kot četrto mesto ni bilo usojeno.
Od sezone 2006/07 je RK Zagorje redni član 1. A Slovenske
rokometne lige in je v tej sezoni osvojil 9. mesto. Po tej sezoni
je postal novi predsednik kluba Iztok Cilenšek. Prav tako je v
sezoni 2007/08 ekipa osvojila 9. mesto, v sezoni 2008/09 pa 7.
mesto. Že v sezoni 2007/08 je klub pridobil glavnega sponzorja
Istrabenz Gorenje, ki je svoje sodelovanje podaljšal tudi v sezono 2008/09. V tej sezoni trenersko mesto prevzame Bojan Voglar.
Ekipo okrepita tudi igralki iz Bosne in Hercegovine Ivana Ljubas
in Sanja Sulejmanagić.
V sezoni 2009/10 je klub pridobil novega sponzorja družbo
GEN‑I. Klubu je ponujena možnost, da igra Pokal EHF. To možnost
so v klubu s pomočjo sponzorjev tudi izkoristili. Odigrali so štiri
tekme in dosegli tri zmage. Nato je bil v tej sezoni dosežen tudi
največji uspeh v zgodovini kluba v državnem prvenstvu. Ekipa
je osvojila 3. mesto v 1. A ligi in s tem tudi možnost nastopa v
evropskem Pokalu EHF v sezoni 2010/11. V tej sezoni se
Zagorjanke v Pokal EHF niso prijavile. V Zagorje so ponovno
prišle nove igralke, ki so sezono 2010/11 odigrale vrhunsko in
jo zaključile z 2. mestom v državnem prvenstvu in 3. mestom v
Pokalu z'dežele. V tej sezoni pa so končno tudi mlajše deklice B
pod vodstvom trenerja Jožeta Jegliča osvojile naslov državnih
prvakinj. Naslov državnih prvakinj je osvojila tudi ekipa v mini
rokometu.
V klubu se zavedamo, da bi brez sponzorjev, donatorjev in
vseh, ki nam tako ali drugače pomagajo, težko izpeljali sezono,
kot smo jo. Med sponzorji je tudi podjetje TET, kateremu se ob
tej priložnosti zahvaljujem z željo, da bi sodelovali še v prihodnje.
Pozdrav gledalcem po
končani tekmi
21
ENERGETIKI se
izobražujejo
Stane Podbregar
V mesecu maju, se je v organizaciji IVD Maribor na izobraževanju v Portorožu zbrala prva skupina vodilnih in
vodstvenih delavcev Elektrogospodarskih podjetij
Slovenije. Imeli so izobraževanje iz varnosti in zdravja pri
delu in varstva pred požari.
Zbranim sta predstavila delo komisij za varnost in zdravje pri delu v proizvodnji in distribucij predsednika slednjih, g. Stane Podbregar iz TET in g. Miro Pečovnik iz
Elektra Maribor. V nadaljevanju je področje zakonodaje
oziroma predloge sprememb novega Zakona o varnosti
in zdravju pri delu predstavil in pokomentiral g. Borut
Brezovar. Ga. Lidija Korat je predstavila nevarne kemikalije po novem, medtem ko je g. Stanislav Buh govoril o
varnosti in zdravju pri vzdrževalnih delih. Po kosilu je bil
organiziran ogled naše največje in seveda edine tranzitne
luke, Luke Koper, ki se ga je udeležilo kar lepo število
udeležencev.
V petek je bila prva na vrsti vedno aktualna tema o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, o čemer je govoril
g. Marijan Papež. V nadaljevanju sta sledili dve zelo strokovni temi o eksplozijsko nevarnih conah, zakloniščih in
elaboratih Ex zaščite ter Ergonomiji na delovnem mestu.
Podobno izobraževanje za preostale vodilne delavce, ki
se niso mogli udeležiti izobraževanja v Portorožu, bo
organizirano jeseni v Moravskih Toplicah. Tudi predstavniki najvišjih vodstev podjetij morajo izpolniti zakonske
zahteve in se izobraževati s področja varnega in zdravega dela ter varstva pred požari.
MOSTAR IN SARAJEVO
K
Dušan ROTAR
ot ponavadi smo šli na pot izpred TET ob enih zjutraj
– zelo rana in zaspana ura, kot da bi me ustrelil iz topa,
sem skočil pokonci in pogledal na uro. Pol dveh – zaspal
sem. Par sočnih kletvic in sem se sprijaznil z usodo: »Kaj hočemo,
bom šel pa v službo.« Usoda je hotela, da grem na izlet, zazvonil je telefon: »Čakamo te pri Guliverju, prideš?« me je poklicala Stanka. V naglici sem se oblekel in prej kot v petih minutah
sedel na avtobusu.
Že smo se peljali v smeri proti Sevnici, Krškem, kjer smo
skrenili na avtocesto. Pot nas je vodila preko slovensko-hrvaške
meje proti Zagrebu, Karlovcu, mimo Šibenika, kjer smo ob
sončnem vzhodu iz avtobusa opazovali vetrnice, posejane po
skalnih grebenih Velebita. Glej ga zlomka – energija iz obnovljivih virov.
Vožnja po prazni avtocesti je zelo prijetna, kilometrske razdalje letijo in že smo bili na mejnem prehodu z Bosno in
Hercegovino pri Imotskem. Do Mostarja, kjer smo imeli daljši
postanek za ogled starega dela mesta in znamenitega mostu,
je še približno 50 km. Na parkirišču ob novo zgrajeni katoliški
cerkvi s 110 m visokim zvonikom nas je pričakal lokalni vodič.
Razkazal nam je stari del mesta ter nam nasul kopico zanimivih
zgodovinskih podatkov. Počasi smo se pomikali po glavni ulici,
polni prodajalcev raznih spominkov, bižuterije in drugega, »vonj
orienta« nam je nenehno silil v nosnice, čevapčiči, no, tudi ti so
po ogledu znamenitega mostarskega mostu in skoku postavnega mladca z njega prišli med naše zobe in nam napolnili lačne
želodce.
Ta izlet bi lahko prekvalificirali v strokovno
ekskurzijo, saj smo na poti videli kar nekaj
energetskih objektov: hidroelektrarne na
Savi, Nuklearno elektrarno Krško, vetrne
elektrarne nad Šibenikom, TE Kakanj in
hidroelektrarne na reki Vrbas.
Iz Mostarja smo krenili ob treh popoldne in jo počasi mahnili proti Jablanici, kjer smo si ogledali znameniti podrti jekleni
most posvečen bitki za ranjence na Neretvi iz druge svetovne
vojne.
Namestitev v hotelu Hollywood v novem delu Sarajeva, na
Ilidži, je bila hitra, po obveznem tuširanju je sledila večerja in
prost večer za druženje. Bili smo precej utrujeni, več ali manj
smo popadali v postelje in v pričakovanju naslednjega dne
zaspali.
22
Potepanja
Celodnevno potepanje po Sarajevu se je pričelo po obilnem
zajtrku. Ob devetih zjutraj smo z avtobusom in lokalnim vodičem
krenili proti prvi znamenitosti Sarajeva, tunelu. Posledica obkolitve Sarajeva s strani agresorja je prisilila prebivalce Sarajeva,
da za potrebe preskrbe prebivalstva in v druge namene zgradijo tunel dolžine 800 m, s katerim so povezali obkoljeno
Sarajevo s svobodnim ozemljem. Nesmisli vojnih grozot so vidni
tako rekoč na vsakem koraku tako Sarajeva kot Bosne, grobišča,
porušene hiše, prestreljene stene na fasadah, spominske table
in drugo nam da vedeti, da so se na ozemlju BiH dogajale grozote, katerim ni primere. Pustimo zdaj slabe stvari, gremo naprej.
Zgodovina Sarajeva je zelo pestra in raznolika, prvi naseljenci
so bili Iliri, osvajalci Rimljani, Slovani, Turki, Avstrijci in novodobna Jugoslavija. Sarajevo je mešanica štirih veroizpovedi: muslimanske, pravoslavne, krščanske in židovske. Vtisi z ogleda
Sarajeva in ustne predstavitve našega vodiča nam dajo vedeti,
da se je na tem delu Balkana kuhala burna zgodovina, da so iz
loncev balkanske kuhinje privrele vojne, spopadi, prevrati,
atentati, spletke in tudi ljubezen.
Tudi narava v tem delu Bosne ne skopari z lepotami rastlinstva in živalstva, prelepimi planinami in obilico vodotokov in
zdravilnih vrelcev.
Za celodnevno potepanje in spoznavanje Sarajeva smo se
nagradili z dobro in poceni jedačo in pijačo, jedli smo čevapčiče, pili pravo turško kavo in sarajevsko pivo.
Pot domov je zaznamovala prijetna vožnja po ozkih in ovinkastih cestah Bosne. Iz Sarajeva smo se odpeljali na obrobje
mesta, pod planino Igman, kjer izvira reka Bosna, ob koncu
tedna priljubljen kraj Sarajevčanov.
Med potjo smo obiskali in si ogledali zgodovinski mesti
Travnik in Jajce, peljali smo se mimo TE Kakanj, po prehodu
prelaza na nadmorski višini 900 m smo se spustili v kanjon reke
Vrbas (Srpska krajina), na kateri so zgrajene številne hidroelektrarne, ob poti so še vedno vidne posledice bližnje vojne, ruševine hiš, prestreljene fasade in številna grobišča. Peljali smo se
mimo Banja Luke proti mejnemu prehodu Bosanska Gradiška,
kjer so našo identiteto temeljito preverili ter nam po eni uri
preverjanja le dovolili vstop na hrvaško ozemlje. Stopetdeset
kilometrov po avtocesti in petdeset kilometrov od Krškega do
Trbovelj je hitro minilo, ura je bila enajst in še nekaj, ko sem
pozvonil na domača vrata, vesel in poln prijetnih izletniških
vtisov.
POTEP
POTEP
Pred obiskom džamije
23
Potepanja
gasilci v dalmaciji
Pavel NEMET
V PIGD TET se je že dolgo porajala misel
o organizaciji tridnevnega izleta v eno
od držav bivše Jugoslavije. Beseda je
dala besedo in tako smo se v četrtek, 2.
junija, takoj po občinskem prazniku,
zgodaj zjutraj podali na pot.
P
ot nas je peljala iz Trbovelj proti mejnemu prehodu s
sosednjo Hrvaško in naprej po avtocesti do Karlovca. S
krajšimi vmesnimi postanki po dolini reke Korane smo
prišli do nacionalnega parka Plitvička jezera, ki se uvršča med
najlepše naravne znamenitosti Evrope in je pod zaščito Unesca.
To veličastno delo narave, ki predstavlja eno največjih atrakcij
Evrope, je bilo tudi izhodišče našega prvega ogleda. Šestnajst jezer
v čudovitih modrozelenih odtenkih, v katerih se zrcalijo gosti
gozdovi in se v slapovih zlivajo eno v drugo, ustvarjajo edinstveno in neponovljivo celoto. S panoramsko ladjico smo se popeljali po največjem jezeru, po končanem ogledu pa smo nadaljevali
pot v Dalmacijo do Vodic, kjer smo se namestili v hotelu.
Drugi dan smo se po zajtrku odpeljali na celodnevni ogled
narodnega parka Kornati, kjer nas je navduševalo kristalno čisto
morje in predvsem neokrnjena narava. Kornati so najštevilnejša
in najgostejša otočna skupina v Jadranskem morju, ki šteje 147
otokov, otočkov in grebenov. Skupna površina samih otokov je
69 km2, celotni Kornati pa se razprostirajo na 230 km2. Jugozahodna
obala je povečini zelo strma, na samih otokih pa skoraj ni vode,
razen v nekaterih kraških jamah, zato deževnico zbirajo v posebnih cisternah. Gostitelji so nam na ladji pripravili okusno kosilo na
njihov domač način, bolj korajžni pa so imeli tudi priložnost za
kopanje, kar so seveda s pridom izkoristili. Popeljali smo se tudi
mimo otoka Veliki Kornat, na katerem je leta 2007 pri gašenju
požara umrlo šest mladih gasilcev, šest pa jih je bilo tako hudo
24
opečenih, da so pozneje umrli v bolnišnici. Na tem otoku stoji tudi
spominska cerkev. Na samem kraju, kjer so tragično preminuli
hrvaški gasilci ob izpolnjevanju svojega poslanstva pa ležijo veliki kamniti križi, ki označujejo ta tragični dogodek. Ko smo ta
obeležja gledali, nas je, nekatere, kar stisnilo pri srcu.
Po končanem ogledu Kornatov smo se polni vtisov odpravili
še na ogled mesta Šibenik. Poleg vseh znamenitosti daje mestu
razpoznavnost katedrala Svetega Jakova, ki je v celoti zgrajena
samo iz kamna, brez veznega materiala. Proti večeru smo se vrnili v Vodice in se predali utripu dalmatinskega večera.
Zadnji dan našega potepanja po Dalmaciji smo se odpravili
še do Nacionalnega parka Krka, ki je ta prestižni naslov dobil leta
1985. Park zavzema površino 109 km2 ob toku reke Krke. Dolžina
sladkovodnega toka je 49 km, s svojimi sedmimi slapovi in padcem
vode za 242 m pa je svojevrsten naravni fenomen. Sprehajali smo
se po prečudovitem naravnem okolju. Ogledali smo si etno zbirko
– stari mlin, staro kmečko orodje in oblačila. Ime je nacionalni park
dobil po hrvaški reki Krki, ki v bližini Knina nastane iz številnih
manjših potokov in po 75 kilometrih v bližini Šibenika v estuariju
izteka v Jadransko morje. Območje je poznano po nekdanji hidroelektrarni Jaruga, ki je bila zgrajena leta 1895 in je bila druga
najstarejša elektrarna na svetu.
Po končanem ogledu smo nadaljevali vožnjo po razgibani
Jadranski magistrali mimo znanih turističnih središč do Crikvenice.
Tam smo se sprehajali po promenadi in obujali spomine na stare
dobre čase, ko smo še letovali v tem obmorskem mestu.
Naše druženje smo zaključili na prijetnem kmečkem turizmu
v okolici Metlike in se polni lepih vtisov odpravili domov.
ZABAVA
FOTOnatečaj
...smisel življenja je ležanje na plaži,
z možgani na off in čivavo na straži,...
odzvanja v ušesih refren skupine Zmelkoow. Ja poletje je pred nami, takšno dišeče, lenobno, zasanjano. In čas dopustov, ko bo
šel vsak po svoje raziskovat lepote našega planeta. In ker se v popotni torbi vedno najde prostor tudi za fotoaparat, poletje hkrati nudi tudi zatočišče vsem domiselnim in ustvarjalnim, ki znajo svoje zgodbe prikazati v zamrznjenih podobah ujetih skozi
objektiv.
Tako je naloga letošnjega foto natečaja v
objektiv ujeti izvirne prizore sončnega
vzhoda.
Zatorej k sodelovanju vabimo vse, ki radi pokukte skozi fotografski
objektiv. Prijazno vabljeni, da pošljete svoje najbolj domiselne
posnetke na [email protected] do vključno 01.09.2011.
Avtorje treh najboljših posnetkov čakajo lepe nagrade. Nagrajenci
bodo objavljeni v naslednji številki Utrinkov.
kollyjev kotiček
Vsakdo ima svoj časovni stroj.
V preteklost nas nosijo spomini,
v prihodnost sanje!
Moja glava mi pravi,
da nikoli ne bom razumel boga.
Srce mi pravi, da mi ga ni treba.
On razume mene.
To mi je dovolj.
Težko je tistim,
ki so sprejeli oblast za resnico,
namesto, da bi sprejeli resnico za oblast!
Edino kar človeka v onostranstvu ubija, je večnost.
25
Kadri
Kadrovske novice
mag. Sabina DOLENC
V
Termoelektrarni Trbovlje d.o.o. so bili na dan
2. 6. 2011 zaposleni 203 delavci. V podjetju je zaposlenih 39 žensk in 164 moških. Povprečna starost
zaposlenih je 44 let.
nagradna
kombinacijska
križanka
43
Dane besede s kombiniranjem razporedite v lik. Rešitev
uganke preberete v označenih stolpcih in jo napišite na
kupon.
IZOBRAZBENA STRUKTURA
ZAPOSLENIH
2 črki: DP, IU, KU, LI, TK, TM, TŽ
25,62 %
3 črke: AAR, AHO (finski pisatelj), AVI, BIR (etiopski denar), 0,49 %
2,96 %
EDI, GIN, GRM, IAN, ISA, KAD, KIT, OSP, RUS, TAV
4 črke: AKIS, ANAN, APAČ, ATAL (ime več pergamskih 6,40 %
kraljev), BETI, ENID (angleška pisateljica Blyton), JOTA, MANN, MATT, MLAJ, NEDA, OISE (reka v Franciji), PLET
2,46 %
5 črk: ILIJA, IRIDA, KOMBI, LIDIT, NIPIČ, OBAMA, ROMAN, 12,81 %
37,93 %
SIKST, SORIT (govorniška figura), VATEL
6 črk: DAKOTA, MAHALO, ROMERO (ameriški kitarist), 11,33 %
SUBARU, TEPINA
7 črk: APATRID, ARMAVIR (rusko mesto pod Kavkazom), sTopnja zahtevnosti
I.
Dejanska Izobrazba
število
%
3
6,40
FORMULA, PAJESEN, STARINA
8 črk: KAMNOSEK, NATISONE (italijansko ime za reko Nadižo), STEKANJE
9 črk: DIREKTIVA, PROLAKTIN (hormon mlečnih žlez)
II.
6
2,96
10 črk: AFGANISTAN, BRONISLAVA, MATEMATIKA, III.
1
0,49
IV.
52
25,62
V.
77
37,93
VI.
23
11,33
VII.
26
12,81
5
2,46
203
100
VIII.
Skupaj:
PORTOROŽAN
nagrajenci
križanke
Nagrajenci prejšnje križanke
26
42
Prihodi:
• marec:Igor Drnovšek (TS) – določen čas
Prejeli smo 38 pravilno izpolnjenih kuponov
nagradne križanke št. 42.
Odhodi:
• februar:Matija Vidmar (TS) – poslovni razlog
Zvone Senica (TS) – poslovni razlog
• april: Mitja Tašler (TS) – določen čas
• maj: Uroš Jazbec (TS) – sporazumna odpoved
Marijan Plahuta (SOK) – poslovni razlog
• junij: Danilo Dornik– upokojitev
Nagrade prejmejo:
1.
2.
3.
nagrada: Vikend paket v Čatežu (2 nočitvi): JELEN Tomaž
nagrada: 30,00€: FLAJS Dejan
nagrada: 20,00€: JAVORIČ Angela
NAGRADNA KRIŽANKA
Razpisane nagrade za nagradno križanko št. 43:
Sodelovanje v nagradni igri:
1. nagrada: Vikend paket v Čatežu (2 nočitvi)
2. nagrada: 30,00€
3. nagrada: 20,00€
Pravico do žrebanja imajo samo prejemniki GLASILA. Pri žrebanju
se bo upošteval samo en izvod rešene križanke na posameznika.
Rešitve oddajte v nabiralnik GLASILA do vključno petka, 19.08.2011.
kupon 43
Ime in Priimek
Naslov
pošta in kraj
Iskano geslo
27
Ko vsi vedo, da
nečesa ni mogoče
narediti, se pojavi
nekdo, ki tega ne ve,
in to naredi.
Albert Einstein