časopis skupine HSE september 2013

časopis
skupine HSE
september
2013
70
Počitniške kapacitete
Seznam in kontaktni podatki
DRAVSKE ELEKTRARNE
MARIBOR
Morje: Mareda (dva apartmaja, 2+2
ležišči); Barbariga (apartma, 2+2
ležišči); Kačjak (brunarica, 4 ležišča);
Novalja – Gajac (dva apartmaja, en
2+3 ležišča, en 4+2 ležišči)
Gore: Kope – Partizanka
(trije apartmaji, dva 5+2 ležišči, en
3+2 ležišči); Kope – Brusnica
(en apartma 5+2 ležišči); Rogla (en
apartma, 2+2 ležišči)
Toplice: Moravci (en apartma, 2+2
ležišči)
Število za + pomeni zasilno ležišče – kavč.
Dodatne informacije in prijave:
Ksenija Iršič, tel. 02 300 53 73,
e-pošta: [email protected]
SOŠKE ELEKTRARNE
NOVA GORICA
Gore: Bovec (en apartma s 5 ležišči);
Log pod Mangartom (dva apartmaja
s 4-5 ležišči); Možnica (dva
apartmaja s 4-5 ležišči); Tolminske
Ravne (dva apartmaja 2+2 ležišči);
Lokve nad Novo Gorico (en apartma
s 4 ležišči)
Dodatne informacije in prijave:
Adrijana Merljak, tel. 05 339 63 41,
e-pošta: [email protected]
TERMOELEKTRARNA
BRESTANICA
Morje: Nerezine (tri hišice)
Gore: Kope (ena garsonjera za 4
osebe), Bohinj (en apartma za 4
osebe v hotelu Bohinj)
Dodatne informacije in prijave:
Martina Merlin, tel. 07 481 63 70,
e-pošta:[email protected]
PREMOGOVNIK VELENJE
Morje: Fiesa – hotel Barbara
Dodatne informacije in prijave
za hotel Barbara: tel. 05 617 90 00,
e-pošta:hotel.barbara [email protected]
Gore: Golte (hotel in apartmaji)
Dodatne informacije in prijave
za Golte: tel. 03 839 11 04,
e-pošta:[email protected]
2
› Uvodnik
3
› Zgodilo se je:
Novice iz naših družb
4
› Intervju: Sandi Ritlop,
direktor HSE Invest
17
› Intervju: Ervin Renko,
predstavnik vodstva
za ekologijo TET
19
› Predstavljamo:
Evropska nagrada iniciativi
Energija si
22
› Fotoreportaža:
Dan HSE 24
Komuniciranje brez meja
Iz omar vlečemo dolga oblačila, nožni prsti so pokriti, jutra temna, večeri hitri. Poletje
se počasi, a nepreklicno poslavlja. Bilo je dolgo, vroče in sušno, iz hidroelektrarn smo
izžemali zadnje kaplje vode, termoelektrarne gnali na polno. Bilo je, skratka, táko, kot
se za pravo poletje spodobi.
A to, da je jesen pred vrati, še zdaleč ne pomeni, da je konec potenja. Na HSE bo konec
leta vroč, pred nami so novi izzivi, smeli načrti in drzne odločitve, med katerimi so
glavne povezane s širitvijo dejavnosti in preobrazbo skupine HSE. Dejstvo je namreč,
da ostajamo med vodilnimi družbami na vseh slovenskih lestvicah in kot takšni
si ne moremo privoščiti capljati na mestu. HSE ni samo TEŠ 6, je OVE in URE in
AVE in MULTI in vse kar je še teh kratic, ki pred nas postavljajo nove naloge. Toliko
novega, kot ga načrtujemo v tem trenutku, zadnjih nekaj let ne pomnim, in veselim se
komunikacijskih izzivov, ki prihajajo. Piarovci imamo radi, da se ves čas nekaj dogaja
in da lahko okoli teh dogodkov oblikujemo sporočila in zgodbe – vsekakor je mnogo
bolj prijetno biti proaktiven kot nenehno samo reagirati, kot je bila to praksa zadnjih
nekaj let. To ni izziv. Izziv so novi projekti, ki imajo dovolj zanimivo zgodbo, da v njih
prepoznaš sporočilni potencial. Izziv je produciranje idej, ki jih tvoj nadrejeni podpre
in imaš pri njihovem uresničevanju proste roke. In končno, izziv je dober poslovni
rezultat na koncu leta, h kateremu si v vsaj majhnem delčku pripomogel tudi sam.
Želim si, da bi bilo ne le v skupini HSE, ampak v celotni slovenski energetiki,
več dobrih idej, kreativnih pristopov in drznih zamisli, ki bi jih šefi podpirali,
komunikatorji pa izvajali. Le tako bomo namreč presegli miselnost, da smo piarovci
zgolj nekakšni posredniki med našimi nadrejenimi in novinarji, da smo tisti, ki
pravzaprav blokiramo pretok informacij iz podjetja v javnost. Komuniciranje ni
samo posredovanje všečnih informacij preko sporočil za javnost, novinarskih
konferenc in odgovorov na tista »zoprna, nepotrebna« vprašanja, ki nam jih dnevno
pošiljajo novinarji. Komuniciranje je – in bi moralo biti – predvsem preseganje meja,
postavljenih v relativno ozki komunikacijski teoriji. Postati mora stalnica v vseh
svojih pojavnih oblikah in z vsemi možnimi pristopi. Kajti na koncu nas ne bodo
ocenjevali po tem, kako hitro in dobro smo odgovarjali na novinarska vprašanja in
koliko novinarskih konferenc smo sklicali v koledarskem letu, temveč po tem, kaj smo
s komuniciranjem koristnega naredili tako za delodajalca kot za okolje, v katerem ta
posluje.
V HSE imamo na področju komuniciranja na zalogi toliko idej, da se bojim, da bo
leto, ki prihaja, prekratko. Še več boste slišali o Modrem Janu in Modri generaciji,
na področju komuniciranja se bomo povezovali z novimi poslovnimi partnerji in
organizirali vseslovenske akcije, čakajo nas zanimivi razpisi, iskanja imen in risanja
novih identitetnih simbolov. Čaka nas iskanje sloganov in pisanje besedil, s katerimi
se bomo predstavili, pohvalili in prodajali. To je namreč nenazadnje končni cilj
komuniciranja: prodaja. Imena, ugleda, izdelkov, storitev. In to je tisto, kar pomembno
odloča o tem, v kateri polovici lestvice uspešnih se znajdeš. HSE želi ostati pri vrhu in
za to bomo naredili vse.
mag. Petja Rijavec
Glavna in odgovorna urednica Energije
ENERGIJA
je časopis skupine HSE
Izdajatelj:
Holding Slovenske elektrarne d.o.o.,
Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana
Glavna in odgovorna urednica:
mag. Petja Rijavec, HSE
Uredniški odbor:
mag. Petja Rijavec in Majna Šilih
(HSE), Petra Lesjak (HSE Invest),
mag. Viljem Pozeb (DEM), mag.
Alida Rejec (SENG), Tadeja Mravljak
Jegrišnik (PV), Marko Jelen (TEŠ),
mag. Janez Žlak (TET), Bogdan
Barbič (HESS)
Fotografija na naslovnici:
Sončnice septembra v Škofljici
foto: Majna Šilih
Oblikovanje, prelom in tisk:
HTZ Velenje, I. P., d. o. o.,
Partizanska cesta 78,
3320 Velenje
Naklada:
1.800 izvodov
E-pošta za vprašanja,
predloge in pripombe:
[email protected]
E-Energija:
www.hse.si
3
› ZGODILO SE JE
Iz naših družb
Modri projekti – odlični odzivi otrok in
mladostnikov zavezujejo k nadgradnji v
prihodnje
Po letu 2005, ko je zaživela blagovna znamka Modri Jan, leto
2013 predstavlja novo pomembno prelomnico pri ozaveščanju
mladine o skrbi za okolje, obnovljivih virih energije in
učinkoviti rabi energije – v juniju sta namreč zaživeli spletna
stran (www.modra-generacija.si) in Facebook stran (https://
www.facebook.com/Modra.Generacija, ki promovira slogan
»FURAM EKO«) za najstnike Modra generacija. Očitno je
bila odločitev ustvarjalcev modrih projektov na HSE pravilna,
saj je stran že v prvih dveh mesecih obiskalo več kot 50.000
mladih; večina med njimi tudi aktivno soustvarja portal s
komentarji, fotografijami, objavami. Veliko zanimanja je
tudi za nagradni natečaj »Kako bom rešil svet?«, ki poteka
do 30. septembra in katerega glavna nagrada bo kolo po
meri zmagovalca. Visoke številke obiskanosti so seveda tudi
zaveza, da bo projekt v prihodnje še boljši in zanimivejši
za ciljno skupino, zato se že pripravljajo aktivnosti, ki bodo
blagovno znamko v prihodnjem letu še bolj zasidrale v zavest
mladih; večina jih bo temeljila na okoljskem ozaveščanju
mladih z njihovim aktivnim vključevanjem v različne sfere
življenja predvsem z vidika dobrodelnosti, solidarnosti in
odgovornimi dejanji ter akcijami. Ustvarjalci projekta se bodo
tudi v prihodnje trudili, da bosta stran in skupnost živeli za
mlade in predvsem z njimi, tudi z modrim kvizom, različnimi
nagradnimi natečaji, modrim izzivom, dobrodelnimi projekti
in akcijami. Ponovno vabijo mlade od 13. do 19. leta, da
spletno stran obiščejo in aktivno soustvarjajo idejo o modrem
planetu.
Ob tem pa se seveda ne zanemarjajo projekti za najmlajše
in osnovnošolske otroke, ki potekajo pod okriljem blagovne
znamke Modri Jan. Tako se je s 1. septembrom začel že četrti
vseslovenski EKO projekt »Modri Jan potuje in okoljevarstvene
naloge podeljuje«, v katerem vsako leto sodeluje več osnovnih
šol oziroma razredov. Na spletni strani www.modri-jan.si so
v spletni klepetalnici objavili spletno enciklopedijo v obliki
dveh novih scen »Učilnica« in »Okolica šole«. Bistvo obeh
prostorov je spoznavanje pojmov, povezanih z električno
energijo, obnovljivimi viri energije in varovanjem okolja.
Med sprehajanjem po prostoru lahko otroci spoznavajo
posamezne pojme, si ogledajo predstavljene, že izdelane EKO
Naslovnica jesenske številke revije Modri Jan
Oglas nagradnega natečaja za najstnike; oblikovanje: AV Studio
4
Nova scena v spletni klepetalnici v okviru e-enciklopedije; vir: www.modri-jan.si
projekte, ob tem pa imajo možnost obiskati kotiček »Naredi
sam« in prebirati »Modre nasvete«, ki jih podajajo Modri Jan,
Sončica, Puhec in Packa Rija. Slovenski vrtci trenutno pridno
izvajajo naloge v okviru projekta »Modra plaketa«, ki se
zaključi 30. septembra, ko bo komisija pregledala vsa prispela
poročila in sodelujoče vrtce nagradila z modrimi plaketami.
8. septembra, na svetovni dan boja proti nepismenosti, je
izšla 14. številka brezplačne okoljevarstvene revije Modri Jan
v nakladi 16.500 izvodov, katere osrednja tema je vinograd,
seveda pa kot po navadi ne manjka ustvarjalno-nagradnih
vsebin. Ob vsem naštetem pa ekipa, ki pripravlja projekte za
najmlajše, že razmišlja o novih, ki bodo ponovno navdušili
otroke in posredno starše, vzgojitelje in učitelje ter dodali
nove kamenčke v mozaik ozaveščanja najmlajših o pomenu
varovanja okolja. O vseh prihodnjih aktivnostih in projektih
Modrega Jana in prijateljev bo v kratkem več napisanega na
spletni strani www.modri-jan.si.
Novi interaktivni igri »Oberi grozdje«…
… in »Sestavi puzzle«
5
Vlada Republike Slovenije sprejela sklep o
pripravi državnega prostorskega načrta za
HE Suhadol, HE Trbovlje in HE Renke na
srednji Savi
HSE, d. o. o., je bil z Uredbo o koncesiji za rabo vode za
proizvodnjo električne energije na delih vodnega telesa
reke Save od Ježice do Suhadola in odločbo določen kot
koncesionar za izrabo vodnega potenciala srednjega odseka
reke Save med Medvodami in Suhadolom.
Veriga hidroelektrarn na srednji Savi bi pomembno
prispevala k izpolnitvi zahtev direktive EU o povečanju deleža
obnovljivih virov energije, omogočila večjo prilagodljivost
obratovanja elektroenergetskega sistema Slovenije, zmanjšala
energetsko uvozno odvisnost Slovenije, izboljšala ekonomski
položaj slovenske energetike, v večletnem izvajanju naložbe
v energetski in infrastrukturni del pa tudi pospešila
gospodarsko dejavnost v državi.
Vlada Republike Slovenije je na 20. redni seji dne 22.
avgusta sprejela Sklep o pripravi državnega prostorskega
načrta (DPN) za HE Suhadol, HE Trbovlje in HE Renke
na srednji Savi ter imenovala delovno skupino za pripravo
DPN za HE Suhadol, HE Trbovlje in HE Renke na srednji
Savi. Obravnavan odsek zajema možnost izrabe vodnega
potenciala za potrebe proizvodnje električne energije za odsek
med krajema Ponoviče ter Suhadol. Pri načrtovanju treh
HE na območju srednje Save, ki bodo delovale v pretočnoakumulacijskem režimu, sodeluje družba HSE Invest, d. o.
o. Pregradni objekti v strugi reke Save so predvideni za HE
Renke v strugi Save dolvodno od vasi Renke, za HE Trbovlje
gorvodno od cestnega mostu čez Savo v Trbovljah in za
HE Suhadol gorvodno od Suhadola. Prostorske ureditve
območja treh HE na dolvodnem odseku srednjega toka
reke Save zajemajo ureditve, ki bodo določene v Koncesijski
pogodbi za izkoriščanje energetskega potenciala srednje Save
in v Dogovoru o sodelovanju ter medsebojnih pravicah in
obveznostih v zvezi z izgradnjo HE Suhadol, HE Trbovlje in
HE Renke.
Načrtovana HE Suhadol; foto: Arhiv HSE Invest
Načrtovana HE Trbovlje; foto: Arhiv HSE Invest
6
proizvodnih rezultatov, uspehe pri prodoru na mednarodni
trg ter gradnjo jaška NOP II.
53. Skok čez kožo v Velenju
Velenje se je konec junija znova odelo v rudarske barve, ko so
na mestnem stadionu izvedli že 53. Skok čez kožo. Po starem
običaju so v rudarski stan sprejeli 62 novincev. Častni skok je
opravil Bojan Kontič, župan Mestne občine Velenje, zaslužen
za razvoj lokalne skupnosti in velik podpornik premogovniške
dejavnosti.
Skoraj pettisočglavo množico je uvodoma pozdravil
predsednik Uprave Premogovnika Velenje dr. Milan Medved,
ki je dejal, da s takšno prireditvijo izkazujejo pomen in čast
rudarskemu poklicu. »Rudarstvo, ki je našo dolino še posebej
zaznamovalo, saj je praktično nastala iz dela naših rok,
zavzema v tem okolju posebno mesto. Mladi lahko prav ob
takšnih dogodkih, ki jih s ponosom pripravljamo, tudi danes
vidijo, da je to lep, a še vedno – kljub vsej napredni tehnologiji
in razvoju – zahteven poklic, ki daje kruh številnim družinam
v naši dolini in širše. Prav je, da znamo delo rudarjev ceniti,
in prav je, da ga znamo tudi ustrezno nagraditi, saj si to tudi
zasluži.«
Dr. Medved je ob tem nanizal tudi vrsto odličnih rezultatov,
ki jih je uspelo Premogovniku Velenje doseči v letu od
lanskega praznovanja dneva rudarjev kljub zahtevnim
razmeram v proizvodnji – pri tem je naštel nekaj najboljših
»Pomembno je, da se zavedamo svoje vrednosti, lastnega
znanja, neprecenljivih izkušenj in strokovnosti, ki se lahko
kosajo z največjimi na svetu. Za nas nobena meja ni ne
predaleč ne previsoko. Nobenega izziva se ne bojimo, saj
znamo stopiti skupaj, ko je najtežje. To smo do zdaj vedno
znova znali dokazati in za to povezanost in pripadnost si bomo
prizadevali tudi v prihodnje,« je povedal predsednik Uprave
Premogovnika Velenje.
Premogovnik Velenje vse uspešnejši na
turškem rudarskem trgu
Premogovnik Velenje je junija 2012 podpisal pogodbo s prvim
od turških rudnikov, ki želi posodobiti svojo proizvodnjo z
naprednejšo in tehnološko bolj dovršeno opremo. Turškemu
rudniku SOMA KÖMÜR İŞLETMELERİ A.Ş je že dobavil
osemdeset garnitur ščitnega hidravličnega podporja za
podzemni kop in dva napredovalna stroja Noell 100 C/L
Hazemag & EPR. Teža posameznega stroja je okoli štirideset
ton.
Podpis pogodbe s turškim rudnikom SOMA KÖMÜR
İŞLETMELERİ A.Ş je zagotovo tudi odraz dolgoletnih
vlaganj Premogovnika Velenje v razvoj tehnologij in lastnega
strokovnega kadra. Premogovnik Velenje bo tudi v prihodnje
nadaljeval razvoj in izdelavo rudarske opreme za domači
in tuji trg, ki bosta zagotavljala rast celotne Skupine s
prodajo znanj in storitev na trgih izven osnovne dejavnosti.
Sodelovanje pri posodabljanju rudnikov v svetu ponuja
izjemno velike in še neizkoriščene možnosti.
53. Skok čez kožo v Velenju; foto: Arhiv PV
7
Premogovnik Velenje vse uspešnejši na turškem rudarskem trgu; foto: Arhiv PV
Slovakom prodali napredovalni stroj GPKPV za izdelovanje jamskih prog
Premogovnik Velenje je konec junija podpisal pogodbo za
prodajo napredovalnega stroja GPK-PV z največjim slovaškim
rudnikom Hornonitrianske Bane iz Prievidze. Gre za posel
v vrednosti 775.000 evrov, ki je plod lastnega inženirskega
znanja in je nov pomemben dosežek Premogovnika Velenje,
saj gre za prvi prenos sodobne rudarske tehnološke opreme
znotraj trgov Evropske unije. Na povabilo predsednika Uprave
Premogovnika Velenje dr. Milana Medveda so se podpisa
pogodbe udeležili najvišji predstavniki slovaškega rudnika.
Stroj so imeli Slovaki najprej na preizkusnem obratovanju,
zdaj pa so ga dokončno odkupili. Konec maja je bila na
Slovaškem štiričlanska ekipa strokovnjakov iz Premogovnika
Velenje, ki je v skladu s pogodbo izvedla tehnični pregled
stroja. Ugotovili so, da je po dokončanju testnega obdobja
stroj v zelo dobrem stanju. Slovaki so z njim naredili približno
860 metrov prog v izjemno zahtevnih razmerah. Kupec,
ki je z napredovalnim strojem GPK-PV zelo zadovoljen,
ga je namreč v preteklem letu testiral v izjemno zahtevnih
razmerah, saj je ta brezhibno deloval tudi v 22°-naklonu
navzdol in 25°-naklonu navzgor. V Premogovniku Velenje
so takšen stroj do zdaj obremenili z naklonom, ki je znašal
največ 15 ° navzdol. Tako ekstremnih razmer, kot so jih imeli
Slovaki, v velenjskem premogovniku še nismo imeli.
PV je Slovakom prodal napredovalni stroj GPK-PV za izdelovanje jamskih prog. Foto: Arhiv PV
8
Napredovalni stroj GPK-PV, katerega proizvajalec je
Premogovnik Velenje, so po vseh poskusnih obratovanjih
in testiranjih certificirali v skladu z evropsko zakonodajo.
Zanj so pridobili certifikat ATEX (Ex I M2 za uporabo stroja
v metanski jami). Gre za konzolni stroj, ki ima elektrohidravlični pogon in je namenjen izdelavi jamskih prog,
preseka 4,7–24 m2. Primeren je za rezanje materialov trdote
do približno 70 N/mm2. Navedeni stroj je plod skupnega
znanja velenjskih strokovnjakov z ruskim proizvajalcem
ogrodja napredovalnega stroja KMZ Chelyabinsk –
Kupeysk. Premogovnik Velenje ima za trženje tega stroja
ekskluzivno zastopstvo za EU ter v Srbiji, Makedoniji, Bosni
in Hercegovini, Turčiji, Indiji, Maleziji, na Filipinih, Novi
Zelandiji in v Avstraliji.
Premogovnik Velenje je s slovaškim rudnikom
Hornonitrianske Bane že doslej dobro sodeloval, zaradi česar
so tudi možnosti nadaljnjega sodelovanja velike. Slovaki
za potrebe novega jamskega področja v svojem rudniku
pripravljajo izdelavo daljšega odseka v dolžini približno 600
metrov, zato želijo proizvodnjo avtomatizirati. Z njimi so se
že začeli dogovarjati za dobavo podajalnika lokov za vgradnjo
ločnega podporja PL – 08 PV, ki je tudi plod lastnega znanja,
ter v nadaljevanju še enega napredovalnega stroja GPK-PV.
Ker na Slovaškem nimajo več rudarske šole in tudi svojih
kadrov nimajo več kje izobraževati, so izrazili željo, da bi
svoje zaposlene izobraževali v Sloveniji, še posebej delavce na
pripravskih deloviščih pri izdelavi jamskih prog.
Dela na jašku NOP II uspešno napredujejo –
presegel je že globino 174 metrov
Konec avgusta je izvozni jašek NOP II, ki predstavlja eno
najpomembnejših razvojnih naložb Premogovnika Velenje, že
presegel globino 174 metrov. Končna betonska obloga jaška je
izdelana do globine 164 metrov.
Konec avgusta je izvajalec rudarsko-gradbenih del, družba
RGP, zaključil tudi betoniranje odseka končne betonske
obloge med 7. in 6. peto izvoznega jaška NOP II in tako je
končna betonska obloga jaška zdaj izdelana do globine 164
metrov. Nadaljevali so montažo pohodnega oddelka, ki je
bil predhodno izdelan do globine 115 metrov, v tej fazi pa
bodo prigradili še osem podestov pohodnega oddelka in ga
podaljšali do globine 155 metrov. Ta dela so zaključili do 3.
septembra, nato pa nadaljevali izkop in globljenje jaška. V
odsekih napredovanja, kjer so geološke razmere razmeroma
dobre, organizacija in tehnologija izdelave jaška omogočata
izdelavo med 20 in 25 metrov jaška mesečno.
Gradnja rudniškega jaška je zahtevno rudarsko delo
predvsem zaradi posebnosti delovnega okolja. Več sto metrov
dolga, gladka, vertikalna cev, ki jo jašek predstavlja, zahteva
posebne tehnične rešitve. Idejni projekt ter vsa inženirska,
projektantska in gradbena dela, povezana z gradnjo tega jaška,
so s svojim znanjem in izkušnjami opravili znotraj Skupine
Premogovnik Velenje. Končna globina jaška, ki je z rudarskim
projektom predvidena na 505 metrih, bo po časovnem načrtu
projekta dosežena marca 2015.
Novi jašek je grajen po najsodobnejših standardih in bo
omogočal učinkovit transport premoga vse do konca
življenjske dobe premogovnika. Pomeni veliko racionalizacijo
proizvodnega procesa pridobivanja premoga, saj se bo
izboljšala zanesljivost obratovanja glavnega izvoza premoga,
zmanjšali se bodo škodljivi vplivi na okolje, objekti bodo
umeščeni znotraj industrijske cone, predvsem pa bodo nižji
stroški obratovanja. Takšni ukrepi so nujni tudi za energetsko
učinkovitost podjetja, ki jo Premogovnik Velenje dokazuje iz
leta v leto.
Virtualno predstavitev izvoznega jaška NOP II si lahko
ogledate tudi na spletni povezavi http://www.rlv.si/si/nop-II/
predstavitev/prikaz.html.
Dela na jašku NOP II uspešno napredujejo – presegel je že globino 174 metrov. Foto: Arhiv PV
9
TEŠ v zadnjih dveh mesecih z rekordno
proizvodnjo električne energije, tudi z več
kot 14 milijoni kWh na dan
Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ) dosega v zadnjih dveh
mesecih rekordne dnevne proizvodnje električne energije.
Tako so s trenutno največjo delujočo enoto, blokom 5,
proizvedli tudi 6,8 milijona kWh na dan, kar za to enoto
pomeni eno od največjih vrednosti dnevne proizvodnje v
njenem 35-letnem delovanju. TEŠ je z doseženim obsegom
proizvodnje v zadnjem mesecu potrdil svojo zelo pomembno
vlogo v slovenskem elektroenergetskem prostoru, saj
proizvedena električna energija v TEŠ predstavlja več kot
tretjino vse proizvedene električne energije v Republiki
Sloveniji.
Trenuten obseg proizvodnje je primerljiv le z rekordnima
letoma 1982 in 1983. Skupaj z optimizacijo procesov v TEŠ
in racionalnim pristopom na vseh področjih upravljanja TEŠ
so v prvem polletju za dva milijona evrov presegli načrtovani
dobiček.
Bloka 4 in 5 Termoelektrarne Šoštanj; foto: Arhiv TEŠ
10
Ob tem je direktor TEŠ Peter Dermol poudaril: »Izvedeni
ukrepi, trdo delo vseh zaposlenih in rekordna proizvodnja so
prinesli dober poslovni rezultat v prvem polletju. Prav zaradi
tega je TEŠ v slovenskem energetskem prostoru eden izmed
ključnih stebrov. V prihodnost zremo v TEŠ z optimizmom,
saj napovedujemo še boljše proizvodne, ekonomske in ekološke
rezultate po začetku obratovanja v vseh pogledih boljšega in
energetsko bistveno učinkovitejšega bloka 6.«
Za doseganje rekordne proizvodnje je TEŠ na dan porabil tudi
več kot 12 tisoč ton premoga.
premogom iz novega zasavskega rudnika in tako zagotoviti
cenovno in kakovostno ustrezen energent za proizvodnjo
električne energije v prenovljenem bloku 4 TET.
TET na prodaj
Na sestanku, ki je bil 18. julija, je generalni direktor Holdinga
Slovenske elektrarne (HSE) Blaž Košorok udeležencem
predstavil vsebino pogovorov s potencialnim strateškim
partnerjem TET, ki izkazuje interes za nakup lastniškega
deleža HSE v TET. Poleg večinskega deleža HSE ima nekaj
več kot 18 odstotkov lastništva TET še NFD. Košorok je
poudaril, da v HSE zasavsko energetsko lokacijo razumejo
in obravnavajo kot celoto, vendar HSE zaradi naložbe v TEŠ
nima na razpolago sredstev za naložbo v prenovo bloka 4
TET. To naj bi bil tudi odgovor na vprašanje, zakaj se Rusu
izplača, kar se HSE ne. Tudi na zadnji strateški konferenci
HSE je bila predstavljena odločitev o iskanju strateškega
partnerja za TET.
Kot potencialni vlagatelj se po besedah Košoroka že od
lani o nakupu s HSE pogovarja Rus Oleg Burlakov preko
svoje bosanske družbe Privredni preporod. Burlakov je
tudi lastnik rudnika Lješljani, v katerem namerava oživiti
izkopavanje premoga. Rudnik je od druge svetovne vojne
zaprt. Za izkop rjavega premoga so lani pridobili koncesijo.
Premog iz Lješljanov naj bi bil glavni energent za proizvodnjo
električne energije v TET. Proizvodnja pa bo gospodarnejša
tudi z uporabo premoga iz rudnika Brnica, za katerega naj
bi bil objavljen javni razpis za raziskovalna dela, takoj ko
bo Rudniku Trbovlje-Hrastnik (RTH) izdana odločba o
prenehanju pravic in obveznosti na pridobivalnem območju
Brnica. V okviru raziskovalnih del bodo izvedena tudi vsa
potrebna dela za dejanski izkop premoga.
Visokokalorični premog iz Lješljanov želi vlagatelj mešati s
Razlog, da ne zgradi nove termoelektrarne v neposredni
bližini rudnika, se zdi smiseln. V TET imajo namreč potrebno
znanje za proizvodnjo električne energije. Poleg tega sta kraja
Lješljani, ki leži tik ob meji med Hrvaško in BiH, ter Trbovlje
logistično povezana z železnico.
Za namene nakupa TET so bili že opravljeni skrbni
tehnološki, finančno-davčni in pravni pregledi. Prva
vlagateljeva ponudba za nakup TET je bila na HSE ocenjena
kot prenizka in so zato določili realno vrednost deleža v TET
po metodi ocene bodočih denarnih tokov z upoštevanjem
cene energenta in prodajne cene električne energije.
Glede na to, da je RTH prenehal izkopavati premog za
potrebe proizvodnje električne energije in da po letu
2016 tudi ne bo mogoče v ta namen uporabljati lignita iz
Premogovnika Velenje, ker bodo izkopane količine v celoti
porabljene v TEŠ, je bil s strateškim partnerjem že podpisan
Memorandum o razumevanju. Pri prodaji je pomembna tudi
socialna komponenta v smislu zagotavljanja delovnih mest v
TET in tudi pri izvajalcih storitev za potrebe TET. Vlagatelj
naj bi se zavezal ohraniti do 150 delovnih mest.
Vlagateljeva zaveza je tudi financiranje obnove bloka 4.
Po prenovi bi lahko letno proizvedli 850 GWh električne
energije, s čimer bi se izkoristek dvignil na 36 odstotkov. V
memorandumu sta po besedah Košoroka omenjena še interes
za vlaganje v rudnik Brnica in zaveza za delovanje TET
oziroma bloka 4 še najmanj nadaljnjih 20 let.
Za izpolnitev obveznosti naj bi vlagatelj pridobil garancijo
švicarske banke UBS.
Odločitev o nameravani prodaji mora sprejeti Slovenska
odškodninska družba, ki upravlja s kapitalskimi naložbami
Republike Slovenije, in potrditi Vlada Republike Slovenije. Po
predvidevanjih Košoroka bi lahko bil posel v celoti zaključen
do konca letošnjega leta.
Udeleženci sestanka v TET; foto: Arhiv TET
11
Sanacija HE Formin je zaključena
Osem mesecev po katastrofalnih poplavah, ki so se zgodile
5. novembra 2012 in v katerih so tako Dravske elektrarne
Maribor (DEM) kakor tudi širša okolica reke Drave utrpele
neprecenljivo škodo, lahko poročajo o uspešnem zaključku
sanacije HE Formin, ki tako od 13. junija ponovno obratuje z
obema svojima agregatoma.
V noči s 5. na 6. november 2012 je zaradi obilnih padavin na
avstrijskem Koroškem prišlo do poplavljanja reke Drave, kar
je imelo katastrofalne posledice predvsem na območju ločitve
struge Drave na kanalski del in strugo. Prav zaradi ogromne
količine vode, ki se je prelivala v strugo na jezu Markovci, se
je porušil del odvodnega kanala. Posledično je popolnoma
zasulo odvodni kanal, spodnja voda elektrarne pa se je
dvignila in zalila HE Formin.
Zaradi zalitja druge največje slovenske hidroelektrarne ta ni
mogla več obratovati, kar je bil velik udarec tako za DEM
kakor tudi za celoten elektroenergetski sistem, ki je s tem
izgubil dobršen del električne energije, ki jo je bilo treba
nadomestiti iz drugih proizvodnih virov.
Da gre res za pomemben proizvodni objekt, kaže tudi dejstvo,
da se je njegova obnova začela že dan po katastrofalnih
poplavah. Tako so v prvih dneh po poplavah predvsem črpali
vodo in olje iz strojnice elektrarne, zaradi porušitve dela 110
kV stikališča pa so izvedli tudi prevezavo 110 kV stikališča, s
čimer so omogočili nemoteno napajanje Pomurja in Ptuja.
Že 7. novembra 2012 je bila oblikovana projektna skupina,
katere naloga je bila izvesti sanacijo HE Formin in njeno
priključitev nazaj v obratovanje. Prva naloga skupine je bil
pregled stanja elektrarne, ki je pokazal, da je treba dobršen
del elektro-strojne opreme, ki je bila potopljena, zamenjati,
vse ostalo pa demontirati in temeljito očistiti ter opraviti tudi
precej gradbenih del.
HE Formin je bilo po poplavah treba sanirati. Foto: Arhiv DEM
12
Na osnovi opravljenega pregleda so takoj začeli izdelavo nove
PZI-dokumentacije in pridobivanje ponudb za novo opremo,
in sicer:
• PZI-dokumentacije za elektro-strojna in gradbena dela na
110 kV stikališču,
• razpisne dokumentacije za gradbena dela,
• razpisne dokumentacije za dobavo in montažo 110 kV
opreme in
• razpisne dokumentacije za dobavo in montažo kovinskih
konstrukcij.
Istočasno so začeli tudi demontažo in čiščenje potopljene
opreme. Zaradi velikega obsega del so jih razdelili na:
• dela, povezana s sanacijo elektrarne (elektro, strojno in
gradbeno), in
• dela, povezana s sanacijo 110 kV stikališča (elektro, strojno
in gradbeno).
Vsa dela, povezana s sanacijo elektrarne, je DEM izvedel z
lastnim osebjem, dela, povezana s sanacijo 110 kV stikališča,
in gradbena dela v strojnici elektrarne pa so pod nadzorom
DEM izvajali zunanji izvajalci. Najprej je bil saniran agregat
2, katerega sinhronizacija je bila izvedena 15. marca, interni
tehnični pregled pa 27. marca. Sinhronizacija agregata 1
z omrežjem je potekala 13. junija, njegov interni tehnični
pregled pa 20. junija. Z internim tehničnim pregledom
agregata 1 se je zaključila sanacija HE Formin po lanskih
katastrofalnih poplavah, kar pa ne velja za odvodni kanal HE
Formin, kjer dela še intenzivno potekajo.
Za obratovanje elektrarne s polno močjo bo tako treba še
počakati, da bo zaključena tudi sanacija odvodnega kanala
HE Formin.
DEM in PRI srečanje s predstavniki lokalne
skupnosti na Agri izkoristila za izmenjavo
praks umeščanja HE na Muri in spodnji Savi
Predstavniki Dravskih elektrarn Maribor (DEM) in
Pomurskega razvojnega inštituta (PRI) so bili 27. avgusta
ponovno prisotni na Mednarodnem kmetijsko-živilskem
sejmu Agra v Gornji Radgoni. Zdaj že tradicionalna
promocijska predstavitev pod sloganom »Energiziraj
Stikališče HE Formin; foto: Arhiv DEM
se!« poskuša izpostaviti pomen pridobivanja energije iz
obnovljivih virov in njene učinkovite uporabe. Nastop so
izkoristili tudi za srečanje s člani Strateškega sveta PRI,
pomurskimi poslanci in župani občin ob reki Muri. Namen
slednjega so bile predstavitev in razprava o nadaljnjih korakih
v okviru projekta HE Hrastje-Mota ter primerjava prakse
umeščanja hidroelektrarn na spodnji Savi.
Udeleženci so se strinjali, da je postopek priprave državnega
prostorskega načrta za HE Hrastje-Mota brez dvoma tisto
obdobje, ki zahteva čim večjo vključenost vseh deležnikov
okolja in predvsem predstavnikov vplivnega območja. Hkrati
jim morajo biti na voljo vsi relevantni podatki o projektu,
čim bolje in transparentno pa mora biti seznanjena tudi
zainteresirana javnost. Čeprav so usmeritve energetike najbolj
naklonjene prav obnovljivim virom energije, je namreč
njihovo umeščanje zelo zahtevno. Zato je toliko pomembneje,
da so objekti v procesu umeščanja v prostor obravnavani
interdisciplinarno. Prevladalo je enotno mnenje, da so
nadaljnje faze postopka, ko bo potekal postopek okoljske
preveritve sprejemljivosti za objekt HE Hrastje-Mota,
ključne za uspešnost projekta tako na strani koordinatorja in
vlagatelja kot tudi lokalne skupnosti.
Da bo delo strokovnjakov, ki bodo sodelovali pri projektu,
zelo zahtevno, saj bodo nujna številna nadaljnja usklajevanja,
je v okviru predstavitve projekta izpostavil mag. Igor Čuš,
vodja projekta s strani vlagatelja, družbe DEM. Pri tem je
spomnil, da morajo predlagane rešitve dati tako odgovore
na zahteve energetike in ekonomske upravičenosti kot tudi
lokalnega in nacionalnega okolja.
Da bi sodelovanje z lokalno skupnostjo še okrepili in
nadgradili, je DEM na srečanje povabil tudi Bogdana
Barbiča, direktorja družbe Hidroelektrarne na spodnji Savi,
ki je predstavil sodelovanje vlagatelja in lokalne skupnosti ter
vključevanje lokalnega gospodarstva na primeru gradnje HE
na spodnji Savi. Projekt vključuje izgradnjo petih elektrarn,
od katerih so gradnje HE Boštanj, HE Blanca in HE Krško
že zaključene, za HE Brežice in HE Mokrice pa postopki še
tečejo.
»Danes je čas za izmenjavo argumentov o izgradnji
hidroelektrarne Hrastje-Mota. Smo v procesu, kjer bomo
skupaj z vsemi zainteresiranimi iskali odgovore glede možnosti
umestitve elektrarne, kjer je to smiselno, možno in splošno
koristno,« je na srečanju povedal mag. Viljem Pozeb, direktor
DEM.
Koristnost tovrstnih srečanj je v izjavi povzel dr. Darko
Anželj, direktor PRI: »Izmenjava praks je z vidika uspešnih
projektov umeščanja izjemno pomembna. Le tako se lahko
izognemo vsem oviram, ki so na prvi pogled nepremostljive.
Praksa pa dokazuje, da smo na koncu lahko vsi zmagovalci!«
Udeleženci srečanja DEM in PRI; foto: Arhiv DEM
13
Popravilo pregrade za mHE Gradišče po
načrtih
Soške elektrarne Nova Gorica upravljajo tudi malo pretočno
hidroelektrarno Gradišče z manjšo zajezitvijo, ki od leta
1922 stoji na reki Vipavi v kraju Gradišče, južno od naselja
Dornberk. 90 let stara pregrada, ki je bila redno vzdrževana,
ni kljubovala stoletnim vodam v novembru 2012, zato so
83 metrov široko pregrado morali temeljito sanirati. Konec
julija so dela uspešno zaključili.
Projektna dokumentacija za celovito sanacijo
Jesenske visoke vode so najbolj poškodovale pregrado,
pretežno v srednjem delu. Levi del pregrade z zapornicami
in objektom zajetja je ostal skorajda nepoškodovan.
Visoke vode so se nadaljevale vse do poletja in še dodatno
poškodovale telo pregrade ter ostale izpostavljene dele.
Izdelana je bila projektna dokumentacija za celovito sanacijo
pregrade, na osnovi katere je bil izveden razpis za izbiro
najugodnejšega ponudnika ter izvedbo obnovitvenih del
v času nižjih pretokov reke Vipave. Pričakovani nizki
vodostaji so bili doseženi v začetku poletja, ko so, v
skladu s terminskim načrtom, začeli sanacijo. Projektno
dokumentacijo je pripravila družba HSE Invest, PE Nova
Gorica, izvedbo gradbenih del pa je prevzela družba
Euroinvest gradnje, d. o. o., Nova Gorica.
Sanacija po odsekih
Skrajno levi in desni del pregrade sta utrpela minimalne
poškodbe, zato se je na teh odsekih le dobetoniralo vzvodni
zid v debelini 30 cm. Osrednji del pregrade je predstavljal
najbolj poškodovani del s poškodovanim kamnitim telesom
pregrade in zaščitno betonsko oblogo. Porušeni so bili tudi
gorvodni in dolvodni zaščitni zid pregrade in kamnito
podslapje. Celostna sanacija pregrade je tako obsegala
popravilo telesa pregrade s kamnito zložbo v betonu
ter zaščitno armiranobetonsko oblogo, izvedbo novega
gorvodnega in dolvodnega armiranobetonskega zidu in
utrditev podslapja s kamnometom in lesenimi piloti.
Dela so se skladno s terminskim načrtom zaključila konec
julija. Po končanem gradbenem posegu se je okolica
ustrezno uredila. Tako gabariti pregrade kot obratovanje
male hidroelektrarne Gradišče z letno proizvodnjo 550
MWh in instalirano močjo 150 kW se z obnovo niso
spremenili.
90 let stara pregrada za mHE Gradišče ni kljubovala jesenskim visokim vodam. Foto: Arhiv SENG
14
Tudi lokalne skupnosti pokazale zanimanje za
obnovo
Tudi lokalna skupnost, interesna združenja, strokovne službe
in zainteresirani posamezniki so izrazili zanimanje za potek
popravila na pregradi, o čemer so jih podrobno seznanili
pisno, na dveh srečanjih in prek spletne strani. Vipava
namreč rada prestopa bregove, zato je interes za vsako
spremembo še toliko večji. Zaradi razširjene problematike
poplavne varnosti na reki Vipavi, ki presega koncesijski
odsek SENG na reki Vipavi za mHE Gradišče, dolg 200
metrov, so se v razpravo vključile strokovne službe Občine
Nova Gorica ter predstavniki stroke. Sanacija poškodb
je tako spodbudila konstruktivno razpravo o nadaljnjih
korakih širše skupnosti za varstvo pred poplavami, na katere
pa je vpliv mHE Gradišče zanemarljiv.
K sanaciji pregrade je bilo mogoče pristopiti šele v začetku poletja, ko so nizki vodostaji omogočali začetek gradbenih del. Foto: Arhiv SENG
Popolnoma prenovljena pregrada za mHE Gradišče; foto: Arhiv SENG
15
Sprejem Uredbe o DPN za HE Mokrice
Vlada je na 20. redni seji 22. avgusta sprejela Uredbo o
državnem prostorskem načrtu za območje HE Mokrice.
Vlada se je seznanila tudi s trenutno finančno konstrukcijo
projekta, ki izhaja iz Elaborata razmejitve financiranja
infrastrukture na HE Mokrice in istočasno nalaga Ministrstvu
za kmetijstvo in okolje, da v sodelovanju z Ministrstvom
za infrastrukturo in prostor do 15. oktobra seznani Vlado
z rešitvami za prilagoditev finančne konstrukcije glede na
možnosti virov financiranja izključno javne infrastrukture iz
proračuna RS. Prav tako je Vlada Ministrstvu za kmetijstvo
in okolje naložila pripravo strokovne podlage za izvedbo
ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti Dobove in
Rigonc in za renaturacijo izlivnega odseka reke Sotle.
Na podlagi sprejetega DPN za HE Mokrice so načrtovani:
• hidroelektrarna Mokrice z jezovno zgradbo,
akumulacijskim bazenom, visokovodno-energetskimi
nasipi, drenažnimi kanali in drugimi pripadajočimi
ureditvami (transformator, stikališče, prelivni objekt,
odlagališča za usedline, poglabljanje struge),
• priključni daljnovod za vključitev hidroelektrarne v
omrežje,
• prehod za vodne organizme in drstišča,
• ureditve za zavarovanje brežin na območju bazena,
• ureditve za reguliranje globine podzemne vode in zaščito
HE Mokrice; foto: Arhiv HESS
16
pred njenimi vplivi,
• ureditve izlivnih delov pritokov Save,
• ureditve za zagotavljanje poplavne varnosti objektov in
naselij Mihalovec, Loče in Rigonce,
• dostopi do vode za namakanje, zajem požarne vode, za
zaščito in reševanje ter rekreacijo,
• protierozijska zaščita na območjih zunaj bazena,
• splavnica ob jezovni zgradbi in rečni pristanišči,
• vzhodna obvoznica Brežic,
• ureditve športnorekreacijskega območja Grič,
• ureditve športnorekreacijskega območja Mostec,
• ureditve območja za rekreacijo pri Prilipski mrtvici,
• ureditve državne kolesarske povezave ter lokalnih
kolesarskih povezav na območju državnega prostorskega
načrta,
• ureditev nadomestnih habitatov in mirnih območij ter
drugih ureditev za ohranjanje narave.
Družbi Hidroelektrarne na spodnji Savi, d. o. o., sprejetje
Uredbe o državnem prostorskem načrtu za HE Mokrice
omogoča nadaljevanje postopkov za gradnjo HE Mokrice in
s tem zaključevanje trenutno največje naložbe na področju
obnovljivih virov energije tako v Sloveniji kot širšem
geografskem področju, izgradnje petih hidroelektrarn na
spodnji Savi.
Poleg že zgrajenih hidroelektrarn HE Boštanj in HE ArtoBlanca, ki sta v polnem obratovanju, je od 2. aprila v
enoletnem poskusnem obratovanju tudi HE Krško. Novembra
2013 je predviden tudi začetek gradnje HE Brežice.
Sprejem uredbe za HE Mokrice omogoča takojšen pristop k
projektiranju, pridobivanju gradbenega dovoljenja in sami
izvedbi ureditev.
Sandi Ritlop je vodenje družbe HSE Invest prevzel 7. marca, ko je s te funkcije
odstopil mag. Miran Žgajner. Nadzorni svet ga je 6. julija, po izvedenem javnem
razpisu, imenoval za direktorja družbe za polni, štiriletni mandat. Sandi Ritlop je
po osnovni izobrazbi univ. dipl. inž. strojništva, po razumu elektroenergetik, po
srcu pa športnik, odbojkar, ki je deset let aktivno igral odbojko v mariborskem
odbojkarskem klubu Stavbar, od tega tudi dve leti v jugoslovanski mladinski
reprezentanci. Kasneje je nadaljeval odbojkarsko pot v vlogi trenerja ženskih
odbojkarskih ekip, osem let odbojkarskega kluba Rogoza in eno leto tudi naših
aktualnih državnih prvakinj, odbojkaric NKBM.
V HSE Invest je zaposlen že deset let, praktično od ustanovitve družbe, pred
tem pa je bil deset let zaposlen v Dravskih elektrarnah Maribor (DEM), kjer je
opravljal razne naloge na področju strojnega nadzora v okviru prve in druge faze
prenove hidroelektrarn na DEM.
Sandi Ritlop, direktor HSE Invest
17
› Intervju: Sandi Ritlop, direktor HSE Invest
Cenovna politika na trgu električne
energije se posredno pozna pri
načrtovanju naložb v slovenski
energetiki
V družbi HSE Invest ste zaposleni od njene ustanovitve,
kakšni so bili začetki?
Negotovi. V HSE Invest sem prišel iz DEM, kjer sem deset
let nabiral izkušnje in delal na prvi in drugi fazi prenove
elektrarn. Sodeloval sem pri projektu izgradnje OCV 2 in
vodil projekt izkoriščanja odpadne toplote generatorjev na
HE Mariborski otok. Ko sta bila ustanovljena HSE in HSE
Invest, odločitev, da se prezaposlim iz DEM na HSE Invest,
ni bila lahka. Bil je izziv. Čeprav je družba danes zrasla na 73
zaposlenih, je to še vedno izziv.
Kje je družba danes? Kateri so ključni projekti, ki jih
trenutno izvajate?
Kot sem omenil, imamo danes 73 zaposlenih in trenutno
stabilno poslovanje. Dejavnosti družbe bi nekako razdelil
na tri področja: umeščanje v prostor, projektiranje in seveda
svetovalni inženiring, kar je bila in je še vedno ključna
dejavnost podjetja. Če po področjih navedem res samo
ključne projekte, potem so to pri umeščanju v prostor še
zadnji dve hidroelektrarni na spodnji Savi, HE Brežice in
HE Mokrice, elektrarne na srednji Savi in hidroelektrarna
Hrastje-Mota na Muri.
Pri projektiranju je to absolutno projekt TEŠ, blok 6,
pripravljamo dokumentacijo za rekonstrukcijo HE Plave na
Soči, projektiramo prelivna polja za HE Brežice. Poteka več
manjših projektov za male hidroelektrarne in soproizvodnjo
električne in toplotne energije (SPTE).
V fazi izgradnje nam ključni projekt predstavlja blok 6 TEŠ,
naše oči so tudi že uprte v pridobitev vseh soglasij in dovoljenj
za zaključek upravnih postopkov in začetek gradnje HE
Brežice.
Kakšni so načrti za prihodnost?
Hm, ne bi hotel biti črnogled, vendar ocenjujem, da kriza
v energetiko prihaja z zamudo. Cenovna politika na trgu
električne energije se posredno pozna pri načrtovanju naložb
v slovenski energetiki in se tako seveda kaže tudi na našem
poslovanju. Gotovo bo nekaj naslednjih let prelomnih in
bo težko zagotoviti tako rast podjetja, kot je bila v letih od
ustanovitve, vendar verjamem, da imamo dobro ekipo, veliko
znanja, referenc, predvsem pa volje, da se spoprimemo tudi z
izzivi, ki nas v prihodnjih letih čakajo.
Družba večino svojega dela opravi znotraj Skupine HSE,
imate v prihodnje v načrtu tudi širitev navzven, tudi preko
meja Slovenije?
Družba HSE Invest je septembra 2012 praznovala 10.
obletnico obstoja. Res je, da smo v tem času večino dela
opravili znotraj Skupine HSE, vendar smo pridobili veliko
izkušenj, znanja in referenc, tako da je družba zrela, da lahko
ponuja svoje storitve tudi izven skupine. Seveda želimo
najprej svoje storitve ponuditi v Sloveniji in razširiti svoj krog
naročnikov. V to nas preprosto silijo razmere na področju
naložb v elektroenergetiki. Spogledujemo se tudi s tujino,
vendar gre za specifične storitve, ki so povezane z naložbami,
vlaganji, denarjem. Ocenjujemo, da bi bilo za naš preboj na
tuja tržišča izredno pomembno, da bi se tudi naši lastniki
odločili za vlaganja na tujih trgih. Tako bi se nam ob podpori
našim lastnikom gotovo odprle tudi druge možnosti.
18
Pred prevzemom funkcije direktorja ste bili vodja sektorja
izgradnje in vodja projekta izgradnje verige hidroelektrarn
na spodnji Savi. Pogrešate delo na terenu?
Praktično sem od začetka dela v družbi HSE Invest gravitiral
v Posavje. Takrat sem bil nadzornik za strojna dela pri gradnji
HE Boštanj. Zadnja leta sem bil vodja projekta gradnje HE
Arto-Blanca in HE Krško in moram povedati, da mi nikoli
ni bilo težko na pot. Veliko smo naredili v tem času, veliko
smo se naučili, spletli smo tudi veliko korektnih in spoštljivih
odnosov. Tudi današnja funkcija zahteva od mene terensko
delo, ki pa ima drugačno vsebino, in seveda sem zdaj na poti
po vsej Sloveniji, povsod, kjer smo udeleženi pri izvajanju
projektov.
Kako usklajujete poklicno in zasebno življenje, če zanj
sploh ostane kaj časa?
Dobro vprašanje. Moram priznati, da me žena podpira pri
mojem delu in obveznostih, kar je zame zelo pomembno. Ko
grem od doma, se lahko dejansko posvetim delu, družbi in se
tudi z veseljem vračam domov. Otroci so že dokaj samostojni,
hčera je študentka v Mariboru, sina pa je košarkarska pot že
pri 16. letih vodila v Novo mesto, kjer obiskuje srednjo šolo.
Kje si polnite baterije?
Najbolj doma. Rad skrbim za okolje in se gibam na svežem
zraku. Seveda se posvečam tudi športu, bolje rečeno rekreaciji
in druženju, ki potem sledi. Takrat »pade« tud
i
kakšna bolj ali manj konstruktivna debata, in tudi veselja in
smeha običajno ne manjka. In baterije so polne!
Hobi?
Hm. Potovanja. Odkrivanje novih krajev, običajev, ljudi,
kulinarike … Svet je postal danes zelo majhen in še tako
zakotne destinacije so postale dostopne. In bolj kot so kraji,
ljudje, običaji, prehrana, zgodovina … drugačni od tega, česar
smo navajeni v našem vsakdanu, toliko večji je izziv. Še igrate odbojko?
Ne. Zadnja leta sem se popolnoma preusmeril v druge
rekreativne športe. Redno igram badminton, občasno
kolesarim in v zimskem času plavam. Zadnje čase grem celo
na kak krajši tek. Fizično dejavnost preprosto potrebujem,
da vzpostavim ravnotežje dinamiki dela in stresu, ki sem mu
zaradi obveznosti pač izpostavljen.
Intervju: Majna Šilih
› Intervju: Ervin Renko
Raziskave kažejo, da industrija v
zasavski regiji ni več poglaviten
povzročitelj vsebnosti trdnih delcev v
zraku
Problematika varstva okolja je vedno bolj v ospredju tako na globalni kot tudi
lokalni ravni. TE Trbovlje (TET) ima zato vzpostavljen sistem ravnanja z okoljem,
ki temelji na mednarodnem standardu ISO 14001 in okoljevarstvenem dovoljenju
(IPCC), ki ga je podjetje prejelo v letu 2009. Da vsa proizvodnja električne
energije poteka skladno z okoljskimi standardi in mednarodnimi normami, v
podjetju skrbi Ervin Renko.
Ervin Renko, predstavnik vodstva za ekologijo; foto: Arhiv TET
Nekje je pač treba začeti, mogoče še najlažje ob
predstavitvi vaše karierne poti v podjetju in vloge, ki jo
opravljate danes.
V TET sem zaposlen že več kot 20 let. To je obenem tudi
moja prva zaposlitev. Po končani elektrotehnični šoli
sem opravil takrat še obvezno pripravništvo v oddelku
za avtomatizacijo in krmiljenje. Moja poklicna pot se je
nadaljevala v proizvodnji, kjer sem podrobno spoznaval
tehnološki proces proizvodnje električne energije, delovanje
elektroenergetskih stikalnih naprav, tehnološki proces
obratovanja plinskih turbin, ki jih v TET uporabljamo za
zagotavljanje terciarne regulacije moči, in ostale pomožne
naprave. Vzporedno sem zaključil študij na fakulteti za
energetiko v Ljubljani. Kasneje sem nekaj let delal tudi
v sektorju vzdrževanja elektroenergetskih naprav kot
pomočnik vodje elektroslužbe. Tako sem še z vidika
preventivnih in interventnih posegov podrobno spoznaval
19
omenjene naprave. V okviru ekološke sanacije TET se mi
je v letu 2005 ponudila priložnost sodelovanja pri gradnji
naprave za čiščenje dimnih plinov, kjer sem kasneje
opravljal delo skrbnika naprave. Danes na delovnem mestu
predstavnika vodstva za ekologijo od leta 2009 opravljam
naloge in zahteve, ki izhajajo že iz zakonodaje, govorim o
Zakonu o varstvu okolja, ter seveda skrbim za izvajanje in
izpolnjevanje ukrepov, ki nam jih narekuje okoljevarstveno
dovoljenje. Vzporedno sodelujem tudi pri vodenju okoljskih
in ostalih projektov.
prašnih delcev, izvedbo primarnih ukrepov za zmanjševanje
dušikovih oksidov v dimnih plinih in optimizacijo naprav za
zgorevanje premogovih zmesi. Prav tako so se izvedli ukrepi
za zmanjševanje emisij snovi v vode in tla, pa tudi emisije
hrupa in elektromagnetnega sevanje je bilo treba prilagoditi
s tehnološko posodobitvijo naprav, da smo uspeli v letu 2009
pridobiti tako imenovano IPPC-dovoljenje.
Pridobivanje električne energije iz fosilnih goriv
predstavlja svojevrsten izziv, saj dandanes naklonjenost
tovrstni proizvodnji pada, zvišujejo se okoljske zahteve.
Kakšno je vaše videnje teh razmer?
Naprava za razžveplanje dimnih plinov v prvi vrsti več kot
95-odstotno očisti vsebnost žveplovih oksidov v dimnih
plinih, zaradi izbrane tehnologije z mokrim kalcitnim
postopkom pa se dodatno izloči tudi prašne delce, ki
postajajo globalni ekološki problem. Sadra, ki jo omenjate,
nastaja v procesu čiščenja dimnih plinov kot stranski
produkt, ki pa ga namesto odlaganja na odlagališču lahko
koristno uporabimo v tehnoloških postopkih gradbenopredelovalne industrije. Kot primer tovrstne dobre prakse
se v zadnjih dveh letih kaže prodaja nastale sadre v TET
vodilnemu proizvajalcu mavčno-kartonskih plošč, to je
podjetju Knauf. Sadra se v določenem razmerju meša z
naravnim mavcem, ki je osnovna surovina za izdelavo
tovrstnih proizvodov. Na drugi strani se kot stranski
produkt izločanja prašnih delcev iz dimnih plinov pojavi
elektrofiltrski pepel, ki ga prav tako ponujamo na trgu, saj
izpolnjuje zahteve za gradbeni proizvod kot dodatek betonu
in cementu. Tretji stranski produkt, ki nastane neposredno
zaradi zgorevanja premoga, pa je žlindra, ki jo trenutno v
manjših količinah odlagamo na odlagališču, vendar bomo
v okviru okoljskih programov tudi to začeli dajati na trg
za ponovno snovno uporabo. Z navedenimi postopki
nakazujemo naše zmanjševanje vplivov na okolje z manjšim
obremenjevanjem tal in prostora.
Po mojem mnenju bo proizvodnja električne energije, ki
temelji na uporabi fosilnih goriv oziroma premoga, trden
temelj zanesljive in vremensko neodvisne oskrbe z električno
energijo še naslednjih 50 let. Res je, da premogovna
tehnologija včasih sicer neupravičeno dobiva nek negativni
predznak, vendar pa so v današnjem času tehnike čiščenja
dimnih plinov in ostalih vplivov na okolje tehnološko
dovršene in komercialno dostopne za implementacijo v
sklopu delovanja premogovnih termoelektrarn. S pravilnim
pristopom in kakovostnim nadzorom delovanja vplive na
okolje minimiziramo, v zameno pa, kot že rečeno, dobimo
zanesljiv vir oskrbe z električno energijo. Nedvomno
zagovarjam izrabo vseh obstoječih lokacij tovrstnih
proizvodnih virov z zgrajeno pripadajočo infrastrukturo, saj
tako ne povzročamo dodatnih obremenitev pri posegih v
prostor. Okoljske zahteve se bodo v prihodnosti še zviševale,
tako nas že v letu 2016 čaka nova uredba o industrijskih
emisijah, ki upravljavcem termoelektrarn nalaga nove
obveznosti glede izpolnjevanja okoljskih normativov.
Menim, da je struktura proizvodnih virov električne energije
v Sloveniji skoraj idealno porazdeljena (1/3 termo, 1/3 hidro,
1/3 jedrske).
Leta 1976 je TET kot ukrep za zmanjševanje vpliva
proizvodnje na neposredno okolico postavil 360 m visok
dimnik. Vem, da niste ostali samo pri tem. Bi mi torej
lahko opisali pot in ukrepe, ki ste jih sprejeli v vseh teh
letih?
Res je, dimnik trboveljske termoelektrarne je prava
posebnost, saj se s svojo višino uvršča med deset najvišjih
na svetu. A njegova vloga v tistih letih je bila zmanjšanje
onesnaževanja z žveplovimi oksidi, ki se tvorijo pri
zgorevanju premoga. Z njegovo višino prebijemo spodnjo
plast ozračja v kotlinah in po postopku razredčevanja z
okoliškim zrakom zmanjšujemo neposredne vplive. V
prvih letih po izgradnji je bil to učinkovit ukrep, kasneje
pa se je zaradi zaostrovanja okoljskih zahtev in težnje k
dodatnemu zmanjševanju vplivov na okolje razmišljalo
o gradnji sodobne naprave za čiščenje dimnih plinov, ki
je bila v letu 2005 tudi zgrajena. Vendar pa emisije snovi
v zrak niso omejene le na žveplove okside, temveč tudi
na ostale polutante, kot so prašni delci, dušikovi oksidi,
ogljikov monoksid in ostali. V vseh 45 letih obratovanja
TET je sočasno s tehnološkimi izboljšavami potekala
tudi ekološka posodobitev, tu mislim predvsem večje
rekonstrukcije na elektrofiltru, s čimer zmanjšujemo emisije
20
Torej je bil eden izmed ukrepov tudi izgradnja naprave za
razžveplanje dimnih plinov. Kako pa uporabite sadro in
stranske produkte, ki nastanejo v tehnološkem procesu?
V zadnjem času se veliko govori o delcih PM 10 in PM 2,5.
Ali lahko TET tukaj ponudi kakšno rešitev za regijo, ki je
s tem precej obremenjena?
Trdni delci so in bodo res pereč problem celotne države in
sveta. Če se omejimo na zasavsko regijo, je zadeva še toliko
bolj problematična, saj zaradi reliefne zasnove in geografske
lege vseh treh zasavskih občin predvsem v zimskih
mesecih, torej v času kurilne sezone, skoraj ne mine dan,
da koncentracije prašnih delcev v zunanjem ozračju ne bi
presegale dovoljene mejne vrednosti. Po zadnjih strokovnih
raziskavah so vzrok temu predvsem individualna kurišča, ki
pa, kot vemo, zamenjujejo dosedanji vir ogrevanja z lesno
biomaso. Če temu dodamo še zastarele kurilne naprave,
neustrezno kakovost, je učinek na mestu. Samoumevno je,
da raziskave kažejo, da industrija v zasavski regiji ni več
poglavitni povzročitelj vsebnosti trdnih delcev v zraku, saj
so v preteklosti vsi upravljavci naprav, tako imenovani IPPCzavezanci, izvedli številne tehnološke in ekološke izboljšave,
seveda tudi kot temelj za pridobitev okoljevarstvenih
dovoljenj. Država se je tovrstnih ukrepov lotila s pisanjem
odlokov o načrtu za izboljšanje kakovosti zraka v Zasavju,
menim pa, da bo najučinkovitejši ukrep prav zmanjševanje
teh individualnih kurišč, ki imajo poleg prometa najvišjo
prispevno stopnjo. Tako je ponovno obujena ideja o
gradnji daljinske oskrbe s toploto iz TET do obstoječih
mestnih toplarn. Zaradi tega načina oskrbe s toploto je na
sekundarni strani nujna izvedba širitev omrežja daljinskega
ogrevanja, torej priključitev glavnine vseh individualnih
kurišč na enak način kot v večstanovanjskih stavbah. Projekt
daljinskega ogrevanja iz TET je relativno preprosto izvedljiv,
saj trase vročevodne povezave med mestnimi toplarnami
lahko potekajo po podzemnih rudniških rovih. Z ustreznim
soglasjem vseh udeležencev je mogoče zagotavljati zanesljiv
in cenovno konkurenčen vir ogrevanja za vse tri lokalne
skupnosti, na drugi strani pa gre za, kot že rečeno, velik
doprinos k zmanjšanju trdnih delcev v ozračju in učinkovit
ukrep.
Ekologija torej v neki meri predstavlja tudi strošek za
podjetje. Kako je s tem v TET?
Ekologija v zadnjih letih predstavlja velik strošek za podjetje,
a se zavedamo, da brez nje tudi naše poslanstvo ni izvedljivo.
Poleg že naštetih večjih ekološko-tehnoloških posodobitev
smo zavezani k izvajanju obratovalnih monitoringov,
urejanju odlagališča in ostalih pomožnih infrastrukturnih
objektov. Tudi obratovanje naprave za razžveplanje dimnih
plinov povzroča dodatne stroške na račun čistejše in
ekološko sprejemljive proizvodnje. Torej se tem stroškom
ne da izogniti, vendar sta skrb in nadzor nad njimi vsekakor
nujna, pomembno je, da so vsi ukrepi in storitve, ki jih
plačamo kot upravljavci elektrarne, kakovostno izvedeni,
torej da se točno ve, kako in zakaj. Na dolgi rok to prispeva k
zanesljivi in sprejemljivi proizvodnji.
Vse bolj je ozaveščeno prebivalstvo, pojavljajo se okoljske
organizacije. Čedalje bolj se vsi skupaj zavedamo
pomembnosti kakovostnega bivalnega okolja. Kako to
občutite pri svojem delu?
Glede na problematičnost regije predvsem v preteklosti
so organizacije, ki jih omenjate, zelo dejavne tudi v našem
okolišu. Skrb za okolje in izboljšave je nujna, zato do meje
zdravega razuma podpiram ozaveščenost prebivalstva in
delovanje tovrstnih organizacij. Če vsi vemo, kakšne so
naloge in obveznosti posameznih akterjev, potem lahko
z odprtim dialogom rešimo številne na videz nerešljive
okoljske problematike. Predvsem se mi zdi pomembno, da
podjetje komunicira z lokalno skupnostjo in okoljskimi
organizacijami že v fazi idej o posameznih razvojnih
projektih, tako je možnosti za nasprotovanja bistveno manj.
V podjetju dajemo poseben pomen ozaveščanju prebivalstva
o našem delovanju s pomočjo raznih komunikacijskih
sredstev, interneta, internega glasila, poročil.
Kako pa lahko prebivalci okoliških krajev in širše
spremljajo ekološke parametre podjetja?
TET ima zgrajen ekološki informacijski sistem, ki zapisuje
vse vrednosti o emisijah in imisijah snovi v zraku. Na
okoliških lokacijah se v šestih merilnih postajah spremljajo
meteorološki in imisijski parametri, ki se on-line prenašajo
tudi na prikazovalnike v vseh treh zasavskih občinah, preko
katerih prebivalstvo obveščamo o trenutnih razmerah.
Z vsemi rezultati meritev redno seznanjamo občinske
strokovne službe, poročila pa so vedno dostopna tudi vsem
ostalim zainteresiranim. Nimamo težav s prekoračitvami
mejnih emisijskih vrednosti v zunanjem zraku, razen trdnih
delcev, ki pa je širši problem, a vemo, od kod njihov izvor.
Pa vendarle se vaše zadolžitve v podjetju ne končajo zgolj
v okviru ekologije. Vem, da ste aktivni tudi na projektnem
področju. Mi lahko o tem poveste kaj več?
Posebnega oddelka za vodenje projektov v TET nimamo.
Tako se poleg področja ekologije moje delovne obveznosti
širijo tudi na področje razvojnih projektov. V letih od 2004
do 2006 sem opravljal naloge pomočnika vodje projekta
pri gradnji naprave za razžveplanje dimnih plinov, kjer sem
si pridobil bogate izkušnje o vodenju in nadzoru naložb.
Ne nazadnje tudi o delovanju naprav in tehniki čiščenja
dimnih plinov. Menim, da je dobro poznavanje tehnološkega
delovanja prednost pri izvajanju projektnega dela.
Kot vam je verjetno poznano, je bila v letu 2010 zgrajena
pretovorna postaja za premog, kjer sem kot odgovorni vodja
projekta in ob pomoči dobre projektne ekipe sodelavcev
skrbel za upravne postopke pridobivanja dovoljenj in
gradnjo zahtevnega objekta do pridobitve uporabnega
dovoljenja. Sočasno je v letih od 2009 do 2012 potekala
izdelava državnega prostorskega načrta (DPN) za plinskoparno elektrarno, kjer sem bil vodja projektne skupine pri
usklajevanju strokovnih podlag za izdelavo DPN in zahtev
nosilcev urejanja prostora. V vseh primerih gre za projektno
delo, ki ima jasno začrtane cilje, in ko so rezultati doseženi,
je to tisto, kar da človeku nove moči in zagon, vmes pa
pridobivanje izkušenj in novih spoznanj.
Ali vam ob vsem delu, ki ga opravljate v podjetju, ostane
še kaj časa zase in vaše hobije?
Zavedam se, da brez sprostitve in ustreznega odklopa od
delovnih obveznosti ni motivacije za vsakdanje opravljanje
in reševanje problemov. Z družino živim v bližini podjetja,
kar je prednost pri usklajevanju mojih družinskih in
službenih obveznosti. Dejaven sem na področju športa,
saj vodim smučarsko društvo, ki je upravljavec manjšega
smučišča. Poleg smučanja je moj hobi tudi kolesarjenje po
okoliških zasavskih hribih, na prvem mestu pa je seveda
družina, ki mi daje vso podporo. Stanujemo v družinski
hiši, tako da nam dela pri vzdrževanju in urejanju okolice
ne manjka, a je prav zaradi tega povratek v pisarno manj
stresen in obremenjujoč.
In mogoče še eno vprašanje za konec najinega razgovora:
kakšni so vaši cilji in načrti za prihodnost?
Glede na to, da sem optimist o nadaljevanju
termoproizvodnje na lokaciji TET, so moji poklicni cilji
usmerjeni v vodenje in izvedbo razvojnih in okoljskih
projektov v okviru podjetja, če bo priložnost, tudi širše, saj
sem dovzeten za nove izzive na področju, ki ga obvladujem.
Kar se tiče zasebnega življenja, pa je poleg zdravja, sreče
in dobre psihofizične kondicije moj cilj tudi zaključek
magistrskega študija.
Intervju: Matjaž Paušer
21
› Predstavljamo
Evropska nagrada iniciativi Energija si
Evropska nagrada družbeno odgovornih podjetniških praks 2013 je bila podeljena
pobudi Energija si. Za to prestižno nagrado je v veliki meri zaslužen HSE kot
pobudnik kampanje »Energija si, bodi učinkovit« in glavni investitor razvoja
iniciative spodbujanja učinkovite rabe in obnovljivih virov energije, ki je navdušila
ocenjevalno komisijo. Celovita pobuda Energija si, ki jo je razvila agencija
Informa Echo v sodelovanju s HSE in drugimi člani Mreže poslovno-družbene
koristnosti, je bila med osemnajstimi prijavljenimi podjetji v Sloveniji absolutni
favorit. Ob tem, da je prejela največ točk, jo je ocenjevalna komisija proglasila za
najbolj edinstven in najbolj povezovalen projekt.
Evropska nagrada družbeno odgovornih podjetniških
praks je bila letos prvič podeljena v 28 evropskih državah.
Med ključnimi kriteriji pri ocenjevanju projektov je bilo
vključevanje nepridobitnih partnerjev. Bistveni elementi, ki
so vplivali na izbor najboljših projektov, pa so bili edinstvena
ideja, inovativnost partnerstva in izstopajoča družbena
koristnost. Nagrada je bila podeljena 18. aprila v Ljubljani in
ponovno 25. junija v Bruslju, kjer so bile podeljene nagrade
vsem evropskim nagrajencem.
»Iniciativa Energija si« je rezultat sinergijskega modela
spodbujanja učinkovite rabe in obnovljivih virov energije, ki
usklajuje in povezuje podjetniške, individualne in družbene
interese. Omogoča uspešno sodelovanje in uresničevanje
sinergijskih učinkov, ki predstavljajo širšo družbeno korist
in s tem dodano vrednost interesom posameznih skupin.
Pri tem so podjetniški interesi razvijanje konkurenčnosti na
podlagi učinkovite rabe energije, individualni so prihranek
pri stroških za energijo, družbeni pa zmanjšanje negativnih
vplivov na okolje zaradi proizvodnje in rabe energije.
Celotna mreža Sinergija, ki sodeluje v iniciativi, šteje več deset
neprofitnih in profitnih organizacij, zato so bile kot partnerji
projekta v prijavi na razpis za EU-nagrado izpostavljene le
tri ključne neprofitne organizacije: Center za energetsko
učinkovitost pri Institutu Jožef Stefan (CEU IJS), Energetska
zbornica Slovenije (EZS) in Statistični urad RS (SURS).
Ključni namen partnerstva je skupni cilj, ki temelji na
družbeno odgovornem ravnanju – spodbujati učinkovito
rabo in obnovljive vire energije. Agencija Informa Echo je
kot povezovalni člen združila v mrežo relevantne vladne
ustanove, proizvajalce in distributerje energije, strokovne
ustanove, trgovske sisteme, medije in druga podjetja s ciljem
skupnih prizadevanj, ustvarjanja sinergij in doseganja skupnih
rezultatov v dobro celotne družbe.
Od leve proti desni: mag. Stane Merše, CEU IJS, mag. Djordje Žebeljan, HSE, Olivera Baćović Dolinšek in Rajko Dolinšek, Informa Echo, Mojca Suvorov, SURS, Niko Martinec, EZS, s slovensko nagrado; foto: Arhiv Informa Echo
22
Evropski nagrajenci; foto: Arhiv Informa Echo
Pomemben del nagrajene iniciative, ki omogoča dragocene
podatke o ravnanju z energijo v zasebnem in javnem sektorju,
predstavlja tudi raziskava REUS, ki temelji na strokovnem
sodelovanju s CEU IJS, SURS in EZS, ki se med drugim vsako
leto vključi kot soorganizator javne predstavitve rezultatov
raziskave in spremljajočega strokovnega dogodka. CEU IJS je
s sodelovanjem pri številnih akcijah prispeval verodostojne
strokovne usmeritve in izračune. Šokantna ugotovitev, ki jo
je pokazala raziskava REUS 2012, mediji pa so jo prenesli
širši javnosti, je dejstvo, da je 87 odstotkov gospodinjstev
prepričanih, da učinkovito ravnajo z energijo. Dejanski
rezultati raziskave pa kažejo, da je učinkovitih le 35 odstotkov
gospodinjstev.
V zadnjih petih letih izvajanja vseslovenske Iniciative Energija
si je bilo doseženih veliko pozitivnih učinkov. Izpeljane akcije
v sklopu kampanje Energija si so spodbudile 37 odstotkov
Slovencev k uvajanju ukrepov učinkovite rabe energije v
svojih domovih. Mreža Sinergija je k aktivnemu sodelovanju
pritegnila že več kot 30 podjetij.
Raziskava REUS je v Sloveniji postala prepoznaven in ključen
vir podatkov tudi za najvišje državne ustanove in letos se
prvič širi še na javni in storitveni sektor. Pomemben prispevek
k aktualnosti Iniciative Energija si je v tem letu ustvarila
spletna aplikacija Porabimanj.si – moj energetski svetovalec,
ki je na portoroških Dnevih energetikov prejela nagrado za
najboljši promocijski projekt učinkovite rabe energije. Vreme
v evrih pa je letošnja akcija spodbujanja učinkovite rabe in
obnovljivih virov energije, ki poteka v sodelovanju z Agencijo
Republike Slovenije za okolje.
Za takšen projekt je potrebno povezovalno jedro, ki združi
tako zasebni kot javni in tako profitni kot neprofitni sektor.
To pa se zgodi, če je namen, kot v tem primeru, splošno
družbeno koristen in trajnostno razvojno usmerjen ter
zasnovan na energetskih ciljih slovenskih, evropskih in
svetovnih politik.
Če je cilj Slovenije doseči 25-odstotni delež obnovljivih
virov energije v bruto rabi končne energije do leta 2020
ter 10-odstotni delež obnovljivih virov energije v prometu,
potem so na tem področju gotovo tudi poslovne priložnosti.
V letu 2011 je bil delež obnovljivih virov energije v bruto
končni rabi energije v Sloveniji 18,8-odstotni, do cilja v letu
2020 bo treba delež obnovljivih virov energije povečati še za
6,2 odstotne točke. Napredek Slovenije pri doseganju cilja je
sicer primerljiv s povprečjem v EU in z gibanji v razvitejših
državah. Pri doseganju omenjenih ciljev ima Iniciativa
Energija si ključno vlogo.
Ocenjevalna komisija, katere predsednica je bila dr. Adriana
Rejc Buhovac, je zmagovalni projekt predstavila z naslednjimi
besedami: »Projekt Iniciativa Energija si je edinstven v več
pogledih. Ni le zmagovalna zgodba letošnjega razpisa –
projekt z največ skupnimi točkami – je tudi daleč najbolj
povezovalen in v luči družbenih učinkov močan poziv, da
se je treba na področju energetike, učinkovite rabe energije
in pri drugih okoljskih vprašanjih obnašati družbeno
odgovorno. Žirijo je navdušil krog partnerjev in sila njihovega
sodelovanja, ki je z vrsto organizacijskih rešitev, kot so mreža
Sinergija, kampanja Energija si, bodi učinkovit, in z raziskavo
REUS že začela spreminjati vedenje Slovencev in nosilcev
odločanja v energetski in povezanih panogah. Projekt je v
skoraj vseh kriterijih ocenjen kot odličen. Partnerstvo je
edinstveno, inovativno, a tudi zahtevno, zato ni presenetljivo,
da vodstvo podjetja Informa Echo praktično ves čas posveča
ravno temu.«
Več o evropski nagradi in o aktivnostih, ki potekajo v sklopu
Iniciative Energija si, lahko preberete na spletnem portalu
www.pozitivnaenergija.si.
Besedilo: Rajko Dolinšek
23
› Fotoreportaža: Dan HSE
Spopad plemen — team building in
motivacijski program nove generacije
Ob pregledovanju ponudb za izvedbo letošnjega Dneva HSE smo se enotno
odločili, da izberemo »Spopad plemen« – program, ki jemlje navdih v
resničnostnem šovu Survivor in spodbuja veščine in vrednote, ki prinašajo večjo
učinkovitost na delovnem mestu: odločnost, dobro komunikacijo, lateralno
razmišljanje, hipno sprejemanje pravih odločitev, strateško načrtovanje in ekipno
delo.
Prvi septembrski petek smo se tako zbrali v prijetnem okolju
gostilne Pri Peclju in se po uvodnem pozdravu izvajalcev
programa razdelili v skupine bojevnikov. Vsaka skupina je
izbrala svoje ime, barvo in poslikala plemensko zastavo, ki
jo je vzela na bojišče, ter izbrala bojni krik. Aktivni izzivi
– A-frame, Sestavljanka »Svet«, Vrtavka, Žoga velikanka,
Labirint na slepo, Vozek, Da Vincijev most, Poligon z zobniki,
Rope-a-dope in Tangram – so večplastni in od bojevnikov
zahtevajo veščine, kot so fizična pripravljenost, strategija in
bistroumnost.
Pri vseh izzivih, ki so trajali med 20 in 30 minut in so se
izvajali na atraktivnih poligonih z izvirnimi rekviziti, sta si po
dve ekipi stali iz oči v oči, vendar so se pari menjavali, tako da
je imela skupina vsakič drugega nasprotnika. Štele so se točke
dobljenih bojev, pa tudi absolutni rezultat v posameznem
izzivu.
Po uspešno opravljenih izzivih in razglasitvi rezultatov je
več kot prijalo okrepčilo v prijetni senci v neposredni bližini
reke Ljubljanice. A odmor ni trajal dolgo, saj se je večina
udeležencev že kmalu podala v nove preizkušnje: odbojka na
mivki, balinanje, hoja po vrvi.
Kot so nam obljubili organizatorji, smo dan preživeli aktivno
in prijetno.
Besedilo: Majna Šilih
Fotografije: Irena Stare, Drago Skornšek, Majna Šilih
… in bojnih krikov
Predstavitev zastav …
24
Izziv »Žoga velikanka«
Sestavljanje »Da Vincijevega mostu«
Izziv »Poligon z zobniki«
Izziv »A-frame«
In zmagovalci so … Rdeča skupina – Kamikaze
25
Nekateri so po vseh izzivih in kosilu še vedno imeli energijo za odbojko na mivki …
… balinanje ...
26
… in hojo po vrvi.
27
28