1. No category

MOŽNOSTI PRIDOBIVANJA
EU SREDSTEV V TURIZMU
Bohinjska Bistrica, 19. september 2013
Nina Šik, vodja projektov, Društvo zdrav podjetnik Koper
Bojana Žaberl, direktorica, Razvojna agencija Sotla
Projekt sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 iz sredstev
Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev.
Progetto finanziato nell'ambito del Programma per la Cooperazione Transfrontaliera Italia-Slovenia
2007-2013, dal Fondo europeo di sviluppo regionale e dai fondi nazionali.
Na delavnici boste dobili odgovore na nekaj
pogostih vprašanj:





Kaj je projekt in kako načrtovati projekte?
Kaj potrebujemo pri prijavi na razpise?
S katerimi težavami se srečujemo pri prijavi na
razpise?
Kje in kako poiskati ustrezne vire financiranja
turističnih projektov?
Kaj lahko pričakujemo v naslednji finančni
perspektivi 2014-2020?
KAJ POTREBUJEMO ZA
USPEŠNO PRIJAVO NA
RAZPIS?




zaokrožen in celovit načrt za izvedbo dela, ki ga je potrebno izpolniti v
določenem času ob usklajenem delovanju več ljudi;
vsako delo, ki nima ponavljajočega začetka in zaključka, ki uporablja
finančna in druga sredstva iz enega ali več virov in je sestavljeno iz
ločenih, med sabo povezanih aktivnosti, ki vodijo k doseganju
postavljenih ciljev. Aktivnost je kompleksen niz večjega števila opravil, ki
so potrebna, da dosežemo želeni cilj;
množica povezanih aktivnosti, ki so relevantno ločene od drugih
dejavnosti ter imajo določen namen in cilje;
specifično in zaključeno delo, katerega učinek je enkraten proizvod ali
storitev, pri čemer je projekt zaključena celota, ki jo določajo namen,
življenjski cikel, medsebojne povezanosti, enkratnost in konflikti.










NAMEN (projekt ima jasno določen namen in konkretne cilje).
REALNOST (dosegljivi cilji, razpoložljivi finančni, kadrovski in drugi
resursi).
ČASOVNA IN PROSTORSKA OMEJENOST (projekt ima svoj začetke in
konec; izveden v določenem prostoru).
KOMPLEKSNOST (različna znanja in različni partnerji).
JE SKUPINSKI (kolektivna prizadevanja projektne skupine).
EDINSTVENOST (nove ideje, inovativnost).
JE AVANTURA (določena tveganja).
MERLJIVOST (merljivi cilji).
FAZNOST (projekt je sestavljen iz faz).
TRAJNOST (projektni učinki po zaključku projekta).
1.
2.
Definicijska faza (prepoznati projektno idejo, ki
izhaja iz problema območja oz. ljudi in je v
skladu z nacionalnimi, regionalnimi in evropskimi
strategijami, programskimi usmeritvami…).
Faza načrtovanja projekta (pripravimo podroben
opis projekta in določimo cilje projekta; določijo
se projektni mejniki; določi se organizacija
projekta; določi se podroben akcijski načrt
projekta – terminska opredelitev faz projekta,
izdela se stroškovni načrt za vsak delovni paket
posebej)
3.
4.
5.
Ocenjevanje projektne prijave (projektna prijava mora upoštevati kriterije
razpisa. Merila so v nekaterih primerih priložena razpisni dokumentaciji,
pri čemer se lahko razpisi precej razlikujejo, vendar pa v osnovi komisija
ocenjuje: prijavitelja (reference, finančne in operativne kapacitete,
izkušnje, kadre, opremo, finančna sredstva), projekt (usklajenost projekta
s cilji in prioritetami razpisa, vsebinska kakovost in razdelanost projekta,
metodologija, vključenost partnerjev, trajnost projekta in vpliv na ciljno
skupino) in finančni načrt (realna in natančna specifikacija stroškov,
finančna učinkovitost - razmerje med predvidenimi stroški in predvidenimi
rezultati, nujnost stroškov za izvedbo aktivnosti).
Izvajanje projekta (pomen vodenja projekta; spremljanje izvajanja
aktivnosti z zastavljenim načrtom projekta; informiranje in obveščanje
javnosti)
Faza zaključka projekta (projekt je zaključen, ko so zaključene vse
projektne aktivnosti, poplačani vsi računi in potrjeno končno poročilo s
finančnim zahtevkom). Sledi evalvacija projekta (vrednotenje
projekta=ocenjujemo in razumemo projektne aktivnosti).
MI, ki prijavljamo
 …običajno se trudimo pridobiti projekt in smo za to
 pripravljeni investirati nekaj energije in sredstev
NAŠI PARTNERJI, konzorcij s katerimi prijavljamo
 …običajno imajo podobne cilje kot mi (ni pa nujno in tega se
 je dobro zavedati vnaprej)
PROJEKTNI URADNIKI (razpisovalci)
 …njihova motivacija je, da imajo dobre projekte s katerimi se
 lahko promovirajo in da nimajo težav
EVALVATORJI, ki ocenijo naš predlog projekta
 …to so strokovnjaki, ki se trudijo opraviti dobro delo v
 kratkem času za solidno plačilo
1.
2.
3.
Definicijska faza projekta (prepoznava problema, ki izhaja iz
potreb območja).
Analiza udeležencev (deležnikov) – določiti posameznike oz.
organizacije, ki bi jih projekt utegnil zanimati – določitev ciljne
skupine, končnih koristnikov in partnerjev v projektu.
Analiza problema/priložnosti – analiza stanja nekega okolja in
ugotavljamo kaj naj projekt izboljša, izdelamo SWOT analizo.
= ustvarjalnost oz. produciranje
novih idej.


1.
2.
3.
4.
5.
6.
Tehnike ustvarjalnega razmišljanja (burjenje možganov, zapisovanje
zamisli, zapisovanje idej, metode...)
Kako izbrati najboljšo idejo?
Cilji – kolikšna je verjetnost, da bomo z idejo rešili problem?
Izvedljivost – ali je rešitev tehnično, finančno in managersko izvedljiva?
Sprejemljivost – koliko je ideja družbeno sprejemljiva?
Zakonitost – je rešitev zakonita?
Kakovost – je ideja dobra, učinkovita?
Razumljivost – je idejo mogoče pojasniti tistim na katere se nanaša?
Kako zastaviti cilje projekta?
Metoda S.M.A.R.T. (pametnih ciljev)
 Specific (specifičen)
 Measurable (merljiv v smislu čas,
kakovosti in denarja)
 Attainable (dosegljiv)
 Realistic (realen)
 Timebound (časovno opredeljen)
Načrtovanje aktivnosti

Aktivnosti so način za doseganje
ciljev (sestavljena je iz množice
opravil); upoštevati je potrebno
finančne, človeške in materialne
vire za izvedbo aktivnosti.
Priprava projektnih prijav
1.
Skladnost razpisa z našim projektom
2.
Organizacijski vidik
3.
Realne možnosti za zmago
4.
Pregled razpisne dokumentacije in kriterijev za izbor projektov
Zagon projekta – urejanje formalnosti s sofinancerjem, uvodni sestanek
projektne skupine (TIMSKO DELO)!
Izvajanje projekta – poskrbite, da so naloge in terminski načrt jasni vsem
sodelujočim, za nemoten pretok informacij, sprotno reševanje odprtih
zadev, redno spremljanje izvajanja, koordinacijo, informiranje in
obveščanje javnosti
Upravljanje projekta – je načrtovanje, organiziranje in mobiliziranje ljudi in virov
za določen namen. Projekte upravlja tim z vodjo projekta in člani
projektne skupine.



Spremljanje (monitoring) = stalno
ocenjevanje projekta in njegovega
okolja z vidika načrtovanih ciljev,
rezultatov, aktivnosti in vloženih
sredstev. Spremljamo napredek
projekta, njegovo okolje in vpliv na
učinkovitost projekta.
Poročanje (reporting) – začetno
poročilo, mesečna poročila,
vmesna poročila, zaključno
poročilo.
Razširjanje (dissemination) –
obveščamo javnost, deležnike,
oblikovalce politik, odločevalce…o
izdelkih/storitvah razvitih v
projektu, znanju, praktičnih
izkušnjah, zamislih o nadaljevanju
projekta….



Je postopek s katerim merimo učinke in
rezultate aktivnosti glede na postavljene cilje in
kriterije merjenja, ki smo jih določili na začetku.
Projekte vrednotimo, da ugotovimo kaj deluje in
kaj ne; lažje načrtujemo tekoče in prihodnje
projekte; lahko gradimo na uspehu in razvijamo
dobro prakso ter se izognemo ponavljanju
napak…
Faze vrednotenja: predhodno vrednotenje,
vmesno vrednotenje, končno vrednotenje.
Vir: Projektno vodenje; avtorica Jasmina Mihelak Zupančič, april 2010



Kateri stroški so sofinancirani? Zanimajo nas torej upravičeni
stroški. Ali upravičeni stroški sovpadajo z vašimi realnimi
stroški realizacije projekta?
Koliko bo projekt sofinanciran in kolikšen je znesek lastnega
sofinanciranja? Vedno je objavljena spodnja in zgornja meja
upravičenih stroškov in sofinanciranja.
Kdaj bo potrebno izvesti projekt? Posamezni razpis ima jasno
določene roke za začetek in dokončanje projekta. Te roke je
potrebno dosledno upoštevati.
(Podjetnik, September 2012, Sabina Žampa)



Kdaj je rok prijave? Pazite na rok odpiranja in rok prijave projekta. Največkrat
sta to različna roka, oba navedena v javnem razpisu, in včasih lahko koga
zavedeta.
Kaj vse je potrebno oddati ob prijavi? Do roka oddaje je potrebno pripraviti
kar nekaj dokumentov. Nekaj dokumentov je lahko tudi predmet dopolnitve.
Natančno si preglejte, kaj lahko v skrajnem primeru priložite kot dopolnitev
vloge. Ste vedeli, da se točke delijo tudi za dokumente ali priloge, ki niso
obvezni del prijave?
Kako bom vedel, da bo moj projekt uspešen pri prijavi? Vsak javni razpis ali
razpisna dokumentacija vsebuje točkovnik, po katerem se projekti točkujejo.
Včasih je smiselno, da se ocenite sami, včasih je dobro, da vas ocenijo
podjetja, ki se ukvarjajo s prijavami na razpise. Podjetja z izkušnjami znajo
vsaj približno oceniti, ali je prijava vašega projekta na razpis smiselna ali ne.
(Podjetnik, September 2012, Sabina Žampa)
Priloge k prijavi omogočajo, da se preveri upravičenost in viri financiranja VP/PP. Da bi bili
ti dokumenti ustrezni za presojanje upravičenosti in financiranja, morajo vsebovati
najmanj nadaljnje informacije:

organizacija je pravna oseba ali fizična oseba,

organizacija je profitne / neprofitne narave,

organizacija je v upravičenem območju in

vire financiranja.
NAJBOLJ POGOSTE PRILOGE

Kopija(je) ustanovnega dokumenta. Potrebno je posredovati kopijo ustanovnega
dokumenta vključno z morebitnimi spremembami, ki so razvidne iz izvlečka iz registra.

Dokazilo o že prejetih javnih sredstvih.

Poslovni načrt oziroma Program dela.

Dokazila o poslovanju, bilanca.

Dokazilo o poravnanih davkih in prispevkih.

Investicijski projekti
◦
◦
◦
◦
◦
◦
Študija izvedivosti (če jo zahtevajo nacionalni predpisi),
Presoja vplivov na okolje (če jo zahtevajo nacionalni predpisi),
Kopija investicijske dokumentacije v skladu z nacionalno zakonodajo,
Kopija dokazila o pravici izvajati dela na določeni nepremičnini,
Kopija veljavnega in pravnomočnega gradbenega dovoljenja,
Drugi pravni postopki (npr. dovoljenje pristojnih organov, koncesija,okoljska dovoljenja,
kulturnovarstvena soglasja …).
DOBER PROJEKT JE 50% NAČRTOVANJA,
25% DOBREGA KOMUNICIRANJA IN
25% NADZORA!

EU PROGRAMI
◦ Centralizirani programi
◦ Decentralizirani programi



Upravlja jih neposredno EU – Evropska komisija
Prijava v Bruselj – na GD za določeno področje
Nacionalne kontaktne točke
◦ informacije,
◦ Podpora prijaviteljem
◦ Pomoč

Kdo lahko sodeluje
◦
◦
◦
◦
Podjetja
Javne ustanove
Raziskovalne ustanove
Tudi organizacije iz ne-EU države

V obdobju 2007-2013
◦ Vseživljenjsko učenje – ERASMUS, LEONARDO DA
VINCI,…
◦ Mladi v Akciji
◦ LIFE+
◦ 7. operativni program, CIP
◦ Kultura 2007, MEDIA 2007
◦ in še drugi




Upravljajo jih države članice – nacionalni oz.
regionalni nivo
Prijave na slovenske institucije
Sredstva se dodeljujejo v skladu s prioritetami
razvoja Slovenije
Primer: strukturni skladi, kohezijski sklad

Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR)
◦ Za odpravljanje razvojnih neenakosti med regijami
◦ Krepitev konkurenčnosti, inovativnosti, ohranjanje
delovnih mest

Evropski socialni sklad (ESS)
◦ Za zmanjševanje razlik v bogastvu in življenjskih
standardih
◦ Ustvarjanje delovnih mest, spodbujanje
zaposlenosti in zaposljivosti, krepitev inovativnosti
◦ Poseben poudarek na marginalnih skupinah

Kohezijski sklad
◦ Okoljska in prometna infrastruktura, trajnostni
razvoj

4 prioritetna področja:
◦
◦
◦
◦

KONKURENČNO GOSPODARSTVO;
ZNANJE IN ZAPOSLOVANJE;
VKLJUČUJOČA DRUŽBA;
ZELENO ŽIVLJENJSKO OKOLJE.
S posebnim poudarkom na:
◦ RAZISKAVE, RAZVOJ IN INOVACIJE;
◦ ZAGON, RAST IN RAZVOJ MALIH IN SREDNJIH
PODJETIJ;
◦ ZAPOSLOVANJE, IZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE,
ZNANJE IN KOMPETENCE.

OP za Evropsko teritorialno sodelovanje
◦ Slovenija-Avstrija
◦ Slovenija-Madžarska
◦ Slovenija-Hrvaška
◦ Slovenija-Italija



Trajnostni razvoj turizma
Razvita turistična destinacija s sodobno,
raznoliko in kakovostno ponudbo, s
storitvami z visoko dodano vrednostjo
Cilj razvoja
◦ Povečanje obsega turistične dejavnosti – 2% letna
rast prenočitev, 4% letna rast št. turistov

Razvojna področja:
◦ Dvig konkurenčnosti
◦ Ugodno poslovno okolje
◦ Učinkovito in inovativno trženje



Ministrstva, uradi, občine in druge vladne strukture javne razpise objavljajo v
Uradnem listu Republike Slovenije (www.uradni-list.si).
Javne razpise nevladnih institucij lahko najdemo na njihovih spletnih straneh
ali spletnih straneh drugih organizacij, ki zbirajo in objavljajo tovrstne
informacije (www.cnvos.si).
Viri informacij o javnih razpisih Evropske unije so predvsem internet, Uradni
list EU, nacionalne agencije posameznih skladov, agencije v tujini,
ministrstva, občine. (http://eu.vlex.com/source/uradni-list-evropske-unije2193, http://ec.europa.eu …).
Najlažji in najhitrejši dostop do informacij o razpisih je preko svetovnega
spleta:
 www.razpisi.info in podobni servisi,
 spletne strani regionalnih stičišč NVO,
 EU – www.euskladi.si/razpisi/,
 spletne strani posameznih ministrstev in agencij,
 Spletne strani posameznih GD v EU http://ec.europa.eu/about/ds_en.htm
 spletne strani občin in podobno.

Najava NORVEŠKEGA FINANČNEGA
MEHANIZMA

UKREP 311 – DIVERZIFIKACIJA V
NEKMETIJSKE DEJAVNOSTI




SPREMLJAJTE: http://norwaygrants.si
Za januar 2014 najavljen razpis za male
projekte – do 20.000 EUR
Za srednje in velike projekte razpis že zaprt
PREDNOSTNA PODROČJA
◦
◦
◦
◦
◦
◦
Demokracija
Človekove pravice
Socialna enakost
Otroci in mladostniki
Varstvo okolja
Zagotavljanje blaginje in socialne pravice








Opis problema in utemeljitev projekta
Relevantnost / pomembnost projektne ideje
Način izvedbe projekta
Finančna struktura projekta
Inovativnost projektne ideje, prispevek k presečnim
področjem in k horizontalnim vprašanjem
Trajnost / dolgoročnost projektne ideje
Prispevek h krepitvi organizacije / sektorja znotraj
vsebinskega področja
Priloge
◦ Statut ali akt o ustanovitvi prijavitelja
◦ Podpisana in žigosana Izjava prijavitelja

SPREMLJAJTE:
http://www.arsktrp.gov.si/si/o_agenciji/javne_objave/javni_razpisi/?tx_t3javnirazpis_pi1[show_single]=1016





Razpisovalec:Ministrstvo za kmetijstvo in okolje
Rok prijave:9.10.2013
Upravičeni prijavitelji:V skladu s prvim odstavkom 64. člena
Uredbe PRP so vlagatelji člani kmetijskega gospodinjstva, ki so:
3.1.1. fizične osebe, ki imajo stalno prebivališče na naslovu sedeža
kmetijskega gospodarstva in so nosilci dopolnilne dejavnosti na
kmetiji ali samostojni podjetniki posamezniki, 3.1.2 pravne osebe, ki
v času oddaje vloge na javni razpis opravljajo kmetijsko dejavnost in
so kmetijska gospodarstva po zakonu, ki ureja kmetijstvo.
Vrednost razpisa:8.000.000 EUR
Zneski in deleži financiranja:Stopnja pomoči znaša do vključno 60
odstotkov priznane vrednosti naložbe.


Opis:Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev iz
naslova ukrepa 311 Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti okviru
PRP 2007–2013.
Predmet podpore v okviru tega javnega razpisa so naložbe v :
proizvodne dejavnosti, povezane s tradicionalnim znanjem na
kmetiji, navedene v Prilogi Uredbe o vrsti, obsegu in pogojih za
opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (Uradni list RS, št.
61/05 in 45/08 – Zkme-1; v nadaljnjem besedilu: Uredba o
dopolnilnih dejavnostih na kmetiji) pod naslovom Domača obrt in
izdelki tradicionalnih znanj;proizvodne dejavnosti za predelavo
proizvodov, ki niso navedeni v Prilogi l Pogodbe o delovanju
Evropske Unije (UL C št. 83 z dne 30. marca 2010, str.47), in drugih
nekmetijskih proizvodov na kmetiji po standardni klasifikaciji
dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: SKD) v skladu s predpisom, ki
ureja standardno klasifikacijo dejavnosti:

Strategija razvoja EU do leta 2020

Prednostne naloge:
◦ Pametna rast – vlaganje v izobraževanje, raziskave
in inovacije
◦ Trajnostna rast – prehod na konkurenčno industrijo
◦ Vključujoča rast – ustvarjanje novih delovnih mest
in zmanjševanje revščine

5 krovnih ciljev:
1.
2.
3.
4.
5.
Zaposlovanje
Raziskave in razvoj
Podnebne spremembe in energetska trajnost
Izobraževanje
Boj proti revščini

EVROPA 2020 – strategija rasti EU
◦ ERAZMUS+ - izobraževanje, praktično
usposabljanje, mladina in šport
◦ HORIZON 2020 – program za raziskave in razvoj ter
konkurenčnost
◦ CREATIVE EUROPE – program za obvarovanje
kulturne raznolikosti v EU
◦ In drugi programi
Partnerski sporazum (1)



“Pogodba” med EU in Slovenijo
V obdobju 2014-2020 Slovenija neto
prejemnica sredstev
Delitev na 2 kohezijski regiji (NUTS 2)
◦ V Slovenija
◦ Z Slovenija
Za izvajanje
kohezijske
politike EU na
voljo 3,3 mld EUR:
•V Slovenija 1,12
mld EUR
•Z Slovenija 860
mil. EUR
Partnerski sporazum (3)

Sredstva predvsem za
◦ Krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij
◦ Povečanje dostopa do IKT ter njihove uporabe in
kakovosti
◦ Povečanje konkurenčnosti malih in srednjih podjetij
ter kmetijskega sektorja ter ribištva in akvakulture
◦ Podpora prehodu na nizkoogljično gospodarstvo
◦ Spodbujanje socialne vključenosti
◦ Spodbujanje izobraževanje
◦ Boj proti revščini


Za implementacijo strategije EVROPA 2020 je
Slovenija pripravila strateške razvojne
dokumente.
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
je pristojno za koordinacijo in pripravo:







Strategije razvoja Slovenije 2014-2020,
Programa državnih razvojnih prioritet in investicij do 2017,
Partnerskega sporazuma,
Operativnih programov Kohezijske politike EU
Operativnih programov evropskega teritorialnega sodelovanja (ETS)
Regionalnih razvojnih programov in dogovorov za razvoj regij
Strategija razvoja slovenskega turizma 2012-2016
VIR: MGRT, 2013.
VIR: MGRT, 2013.

Politika razvoja podeželja ne bo več zasledovala ciljev preko osi, ampak preko šestih
prednostnih nalog, ki so:
1.
2.
3.
4.
5.
6.
pospeševanje prenosa znanja v kmetijstvu in gozdarstvu,
povečanje konkurenčnosti kmetijstva in vitalnosti kmetij,
spodbujanje organizacije prehranskih verig in obvladovanje tveganja v kmetijstvu,
ohranjanje ekosistemov, odvisnih od kmetijstva in gozdarstva,
spodbujanje učinkovite uporabe virov in prehod v nizkoogljično gospodarstvo ter
izkoriščanje potenciala delovnih mest in razvoja podeželskih območij.
Programi bodo lahko vsebovali tematske podprograme, ki bodo prispevali k prednostnim nalogam
in urejali posebne potrebe, zlasti na naslednjih področjih:

mladi kmeti,

majhne kmetije,

gorska območja,

lokalne oskrbne verige.
Okrepljena je vloga pobude LEADER, za katero je predvidenih najmanj 5 % sredstev. Ukinjen je
ukrep zgodnjega upokojevanja, uveden pa sklop novih ukrepov za spodbujanje sodelovanja.
Slovenija bo v prihodnjem finančnem okviru razdeljena na dve regiji: vzhodna Slovenija bo še
vedno izpolnjevala pogoje za manj razvite regije, zahodna Slovenija pa bo spadala med razvite
regije.
Stopnje sofinanciranja iz EU bodo za manj razvita območja prekomorska območja in Egejske otoke 85 %, za ostala
območja pa 50 %.




LEADER je orodje za celovit lokalni razvoj po pristopu od
spodaj navzgor.
Odločanje o razvoju je domena lokalnih partnerstev, lokalnih
akcijskih skupin, ki na podlagi poznavanja razvojnih
problemov in možnosti ter priložnosti svojega območja,
pripravijo celovito lokalno razvojno strategijo, ki je strateški
dokument za razvojne intervencije.
S tem se ne spodbudi le razvojno odločanje, ampak tudi
participacijo zasebnih finančnih sredstev v razvojne projekte.
Finančni okvir LEADER 52.356.250,00 EUR




Podpora je namenjena sofinanciranju stroškov, nastalih pri izvedbi
projektov, ki uresničujejo cilje LRS in prispevajo k prednostnim
nalogam razvoja podeželja.
Nepovratna finančna pomoč se dodeli za povračilo nastalih
upravičenih stroškov za izvedbo projektov, izbranih s strani LAS
(stroški dela, materiala in storitev za izvedbo projekta, stroški
opreme, splošni stroški, prispevek v naravi,naložbeni stroški…)
Podpora se dodeli nosilcem projektov, ki so fizične ali pravne osebe
s stalnim bivališčem ali sedežem dejavnosti na območju zadevne
LAS. Nosilci projektov skupnega oziroma širšega pomena so lahko
tudi LAS ali pravne osebe javnega prava ter društva, ki sicer nimajo
sedeža dejavnosti na območju, ampak na območju LAS delujejo v
javnem interesu.
Pomoč znaša do največ 85 % upravičenih stroškov, vendar ne manj
kot 2.500 evrov in ne več kot 200.000 evrov.

RAZVOJNA AGENCIJA SOTLA
◦ Bojana Žaberl: [email protected]

DRUŠTVO ZDRAV PODJETNIK KOPER
◦ Nina Šik: [email protected]