1. No category

DOBRE PRAKSE
ZLATI KAMEN 2013
Brdo pri Kranju, marca 2013
Zlati kamen zbornik 2013
© Zlati kamen, 2013
Zlati kamen je skupna blagovna znamka družb Planet GV in SBR.
Izdelava zbornika: Planet GV, d.o.o.
www.zlatikamen.si
d obr e pr a k se z l at i k a me n 2 0 1 3
KAZALO
1. Občina Ajdovščina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5
2. Občina Brežice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7
3. Občina Grosuplje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9
4. Občina Grosuplje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10
5. Mestna občina Koper . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11
6. Mestna občina Koper . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13
7. Mestna občina Kranj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14
8. Občina Krško . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16
9. Občina Krško . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18
10. Mestna občina Murska Sobota . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21
11. Mestna občina Nova Gorica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23
12. Občina Poljčane . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26
13. Občina Razkrižje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27
14. Občina Šentrupert . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29
15. Občina Šentrupert . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30
16. Občina Škofja Loka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32
17. Občina Škofja Loka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34
18. Občina Šmarješke Toplice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36
19. Občina Šmarjške Toplice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38
20. Občina Trzin . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40
21. Mestna občina Velenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42
22. Mestna občina Velenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44
23. Mestna občina Velenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46
24. Mestna občina Velenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48
25. Občina Velike Lašče . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 49
26. Občina Žalec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51
3
d obr e pr ak se z l at i k a me n 2 0 1 3
Dobre prakse Zlati kamen: biseri v barvah dobrega!
Februarsko nedeljo, prav tisto, ko je Tina na Zlati lisici osvojila zlato medaljo, preživim ob branju prijavljenih
dobrih praks v projektu Zlati kamen. Berem jih postopoma, tako užitek traja dlje. Med prve sem pokukala
že v torek zvečer, ko sem pripravljala seznam za člane programskega sveta. Kako prijetno jim bo sporočiti,
da smo letos prejeli že šestnajst praks, še nekaj pa jih je napovedanih!
V petek sva o prejetih prijavah govorili z Renato – dobre prakse Zlatega kamna raziskujeva skupaj. Posvetujem se z njo, kaj meni glede kriterijev izbora. Všeč so mi njene misli, vedno zna tako neverjetno izbrati prave
izraze: »V Sloveniji je preko 200 občin, torej pomeni, da smo v povprečju dobili prijave od desetine. Z vsako
je zato smiselno ravnati kot z biserčkom, da ga ne prezremo.«
Spomni me na opis zelenega klobuka za razmišljanje, kjer avtor, Edward de Bono opisuje, kako Japonci
ravnajo z idejami: skrbno jim prisluhnejo, vsaki dajo možnost, da se zaseje in vzklije. Sklenem, da bomo tako
skrbno in pozorno ravnali tudi s prijavljenimi praksami v projektu Zlati kamen.
Vmes, ko berem, se nizajo ideje, navdušenje. Vsake toliko časa moram vstati od mize, se sprehoditi, umiriti.
Kajti razsežnost tega, kar smo prejeli, je čisto bogastvo. Kakšen potencial! Misli vodijo k Jonasu Ridderstrålerju, soavtorju uspešnice Ta nori posel, ki nam je v svojem predavanju pred leti utemeljil, zakaj je ustvarjalnost
enaka različnosti na kvadrat. Podobna misel je o bogastvu različnosti je stekla tudi v pogovoru med novinarjem Vitom Avguštinom in strokovnjakom etnologom dr. Janezom Bogatajem na prvi podelitvi priznanja
Dnevnikova turistična izvidnica septembra lani. Največji potencial slovenskega turizma je v različnosti, ki
sestavlja našo deželo, domišljiji, s katero lahko plemenitimo naravne danosti, in tudi – kot izvem iz ene od
letošnjih prijavljenih praks, tehnično dediščino. Slovenci smo nenazadnje tudi izjemen inženirski narod.
Zakaj so prakse slovenskih občin, ki smo jih prejeli v projektu Zlati kamen, tako mogočen potencial? Zaradi
idej. Ker kriza je samo, če nimaš idej in okolja, v katerem se lahko uresničujejo. Ideja se porodi tudi ob pregledovanju praks: morda lahko postanemo dežela, ki ponuja največ najlepših doživetij na kvadratni kilometer
Prijavljene prakse Zlatega kamna, največ jih je s področja turizma (naključje?), kar vabijo, da iz njih nastane
katalog doživetij. Doživetij, ki iz slogana I feel Slovenia naredijo pravljico v resničnosti.
Drage občine, hvala za dobre prakse, ki jih ustvarjate in delite. Biseri so, ki sijejo v barvah dobrega. In zbornik,
ki ga držite v rokah, jim daje še večjo težo.
Težo Zlatega kamna. Dobrega. Napredka.
Mag. Edita Krajnović, Mediade
Vodja programskega sveta
Družba Mediade v projektu Zlati kamen raziskuje dobre prakse.
4
d obr e pr a k se z l at i k a me n 2 0 1 3
1. OBČINA AJDOVŠČINA
Ajdovščina je bila in ponovno postaja pomembno gospodarsko središče
Med slovenskimi občinami Ajdovščina v zadnjih letih izstopa po jasni strateški naravnanosti, da v
svojem okolju ponovno vzpostavi uspešno gospodarsko zgodbo. Ob vseh ostalih ukrepih za dvig gospodarstva, privlačnih predvsem za nove investitorje, zdaj v to zgodbo vstopa tudi kot aktivni partner
raziskovalnim ustanovam in visokotehnološkim podjetjem.
Še nekaj let nazaj je bila Ajdovščina eno najbolj gospodarsko cvetočih središč v Sloveniji. Tu se je na podlagi
dediščine preteklosti odlično razvijala predvsem lesna, prehrambena, kovinska, tekstilna in gradbena industrija. Velika in pomembna podjetja z znanimi blagovnimi znamkami in odličnimi referencami so oblikovala
življenje v naših krajih: Fructal, Primorje, Lipa, Mlinotest, Tekstina ... Trg teh podjetij je bila celotna Evropa,
mnoga so osvajala svet. Ob velikih so dobro živele tudi manjše obrtne delavnice in drugi podjetniki. Splošna
gospodarska kriza je kljub prizadevanjem za drugačen razplet naše gospodarstvo pahnila v hudo stisko.
Danes, ko uspehe merijo drugačna merila, je tudi Ajdovščina pred novimi izzivi. Trdni temelji preteklosti,
opremljen prostor, dobre povezave s svetom, izobraženi in ustvarjalni ljudje in lepi pogoji za življenje so danosti, ki bodo ob volji Občine za razvoj in z naprednimi idejami podjetnikov zaživele v gospodarstvo z vizijo.
Mesto Ajdovščina je univerzitetno središče, usmerjeno v podpiranje aplikativnega znanja. Sodelovanje med
Občino in izobraževalnimi ustanovami ter podjetništvom omogoča hitrejši pretok novih znanj v prakso.
Univerza v Novi Gorici, ki ima svoje oddelke tudi v Ajdovščini, tehnološki park In Prime, Tehnološki park in
inkubator Ajdovščina ter Primorski tehnološki park so ustanove, ki ustvarjajo podporno okolje inovativnim
podjetjem v Ajdovščini in širše v regiji.
S tovrstno podporo se je začela danes uspešna zgodba Centra odličnosti za biosenzoriko, instrumentacijo in
procesno kontrolo (COBIC), ki se je junija lani vselil v prostore tehnološkega parka In-Prime v Ajdovščini.
Pred leti je v Ajdovščini svoje prostore zgradilo visoko tehnološko podjetje Bia Separations, ki je edinstveno
na svojem področju razvoja in proizvodnje inteligentnih filtrov. Močan visoko-tehnološki gospodarski pro5
d obr e pr ak se z l at i k a me n 2 0 1 3
motor Ajdovščine in slovenske letalske industrije nasploh pa je podjetje Pipistrel, ki s svojimi tehnološkimi
podvigi razburja svetovno javnost.
Vsa ta podjetja odlikujejo predvsem inovativnost, znanje in vizionarski razvoj. Zaposlujejo pretežno visoko
izobražene kadre, ki so danes največji kapital. Prav znanje in ustvarjalnost lahko oblikujeta konkurenčne in
strateške prednosti.
Občina Ajdovščina tako posredno in neposredno omogoča pomembne strukturne premike ter tudi na
temelju uspešnih podjetij iz področja živilske tehnologije, ki so obstala, ter z novimi nosilci znanja, raziskovanja in razvoja vzpostavlja Ajdovščino kot centralno središče znanja in raziskovanja na področju biotehnologije v zahodnem delu Slovenije. V letu 2013 pa Občina načrtuje nadgradnjo tega trajnostno naravnanega
koncepta. Iz pisarn se bo delo preselilo na teren, Občina bo poskušala z osebnim nagovorom in povabilom
prepričati potencialne poslovne subjekte, naj svoj razvoj pričnejo, nadaljujejo ali pa širijo v Ajdovščini. Tako
bodo potrebe posameznega poslovnega subjekta bolje izražene, na podlagi teh informacij pa tudi pomoč s
strani Občine bolj učinkovita. Marsikdaj namreč denar ni odločilen faktor, pač pa je bolj pomembno utiranje poti preko birokratskih ali kakšnih drugih ovir.
Dosedanje dobre prakse: gradnja in komunalno opremljanja obrtnih in poslovnih con, oprostitev komunalnega prispevka za nove investitorje, ugodni krediti s subvencionirano obrestno mero za podjetnike, bo
Občina Ajdovščina nadgradila z novimi ukrepi, usmerjenimi k posameznemu subjektu. Še naprej bo potekalo aktivno iskanje novih investitorjev. Pripravlja se ukrep subvencioniranja najemnin za poslovne prostore,
še pred tem pa bo pripravljen tudi popis prostih kapacitet poslovnih prostorov na območju celotne občine.
Oblikuje se regijska garancijska shema, domači podjetniki so dobro obveščeni o možnostih pridobivanja
razpisnih sredstev in o drugih pomembnih poslovnih informacijah tudi preko lokalnega časopisa, ki jim
ob tem ponuja ugoden način lastne promocije. Občinska politika in uprava aktivno sodelujeta z državnimi
ustanovami. Ob podpori podjetništvu pa je pomembna tudi podpora kmetijstvu in prizadevanje za lokalno
samooskrbo. Ob dobri poslovni podlagi je namreč za življenje uspešnega podjetja v kraju pomemben tudi
enakomeren in celostni razvoj območja.
Lokalna skupnost ob stanju v svojem lokalnem in širšem okolju ne more več ostajati nepomemben in nem
partner, pač pa mora v korist prihodnjih generacij danes prevzeti ključno vlogo in odgovornost ter oblikovati strateške razvojne usmeritve. Občina Ajdovščina želi oblikovati pozitivno podjetniško okolje ter postati
močan gospodarski center, ki deluje in posluje na globalnem svetovnem trgu. V naši sredini si želimo gospodarstva z vizijo, ki bo s svojimi naprednimi idejami bogatilo naše okolje in trajnostno vplivalo na razvoj.
6
d obr e pr a k se z l at i k a me n 2 0 1 3
2. OBČINA BREŽICE
Priložnosti v prireditvenem turizmu
Občina Brežice prepoznava različne prireditve v organizaciji javnih zavodov in društev kot odlično
priložnost za obogatitev obstoječe turistične ponudbe in razvojno priložnost občine, ki ima ustrezno infrastrukturo in ostale danosti, pomembne pri razvoju turizma.
Razvoj turizma temelji na izkoriščanju dveh potencialov lokalnega okolja – bogate ponudbe prireditev in bližine množično obiskane termalne riviere
Lokalno okolje občine predstavlja velik potencial z bogato izoblikovano turistično ponudbo prireditev, ki
dopolnjujejo in nadgrajujejo pestro bero tako naravnih kot kulturnih znamenitosti (termalni izviri, reke,
naravni park Jovsi, edinstvene peščene jame - repnice, gradovi Brežice, Mokrice, Pišece in Bizejsko, arhitekturni biser - ohranjeno mestno jedro), gastronomije (domače gostilne, turistične kmetije, Podgorjanska in
Bizeljsko-sremiška vinska cesta), možnosti aktivnega preživljanja prostega časa in športnih aktivnosti (First
Wake park Boršt, reke, bazeni s termalno vodo, športno-rekreacijski center, kolesarske poti, pešpoti, različne
učne poti, pohodniške poti).
Turizem je veliko več kot le obisk znamenitosti kraja, zato različni organizatorji tako domačim obiskovalcem
kot tujim gostom ponujajo pristna doživetja ljubiteljske in profesionalne kulture, sodelovanje pri domačih
običajih in sproščeno poletno zabavo ob zvokih popularne glasbe.
Drugi potencial lokalnega okolja je prisotnost giganta na področju turizma – Term Čatež, vodilnega v Sloveniji tako po številu nočitev v lastnih kapacitetah kot tudi po številu kopalcev. V vrhuncu sezone se dnevno
nahaja tudi več kot 7.000 turistov, ki želijo več in so pripravljeni spoznati in sprejeti lokalno ponudbo.
Od pustovanja do martinovanja
Skozi leto se v občini Brežice zvrstijo številne prireditve, ki se dopolnjujejo in postajajo stalnica ponudbe
družabnega življenja v brežiški občini in širše.
Fašjenk Dobova je tradicionalni mednarodni pustni karneval s karnevalskimi skupinami iz Slovenije in
tujine, ki ponuja obilo priložnosti za zabavo, v poletnih mesecih se v mestu na petdnevnem festivalu Brežice,
moje mesto druži in zabava več kot 10.000 obiskovalcev od blizu in daleč. Topli meseci prinesejo tudi tradicionalno motoristično srečanje, kjer ob reki Krki poteka druženje motoristov iz različnih evropskih držav.
Festival klasične instrumentalne in vokalne glasbe SEVIQ Brežice z zvoki profesionalnih glasbenikov
napolni grajske dvorane, za izmenjavo glasbenega znanja in medkulturnih izkušenj poskrbijo Mednarodne
glasbene delavnice (evropski projekt kulturno - turističnega povezovanja) in dogodki Kulturne mreže JV
Evrope (turistično povezovanje držav nekdanje Jugoslavije).
7
d obr e pr ak se z l at i k a me n 2 0 1 3
Po trgatvi v Gadovi peči s prešernim jesenskim razpoloženjem postreže Brežiški oktober, ki vsako leto
ponuja raznovrstne kulturne in zabavne prireditve, razstave, koncerte in gledališke predstave v počastitev
praznika občine. Jeseni postavi lokalno ponudbo na ogled tudi Podjetniško obrtni in kmetijski sejem (v l.
2012 več kot 110 razstavljavcev), zelo veselo je na martinovanju na Bizeljskem, decembra pa se obiskovalci
srečujejo na Božičnem sejmu pred Mestno hišo.
Med letom se večje skupine neformalno izobražujejo v Mladinskem kulturnem centru, ki je v letu 2012
prejel Znak kakovosti Sveta Evrope, po krajih brežiške občine za utrip kulturnega in družabnega življenje
poskrbijo številni manjši dogodki, prireditve in koncerti, ki se tedensko odvijajo po vseh 20-tih krajevnih
skupnostih.
Razvoj s pomočjo evropskih sredstev
Prireditve javnih zavodov in društev skuša Občina Brežice v čim večji meri financirati s sredstvi pridobljenimi na evropskih razpisih. Občina Brežice s povezovanjem ponudnikov in z ustrezno marketinško strategijo
prireditvenega turizma dosega cilj večje prepoznavnosti v regiji, v Sloveniji in širše. Z evropskim projektom Vrata turizma destinacije Posavje, turistično informacijskimi centri in prireditvenim turizmom Občina
Brežice turistom zagotavlja informacije o ponudbi in seveda tudi možnost za koriščenje te ponudbe.
Več o turizmu in dogajanju v občini Brežice:
www.visitbrezice.si
www.brezice.si
TiC Brežice
Cesta prvih borcev 22
8250 Brežice
TEL.: + 386 (0)7 49 66 995
E-pošta: info@visitbrezice
TiC Čatež ob Savi (Terme Čatež)
Topliška cesta 35
8251 Čatež ob Savi
TEL.: + 386 (0)7 49 36 757
E-pošta: [email protected]
8
d obr e pr a k se z l at i k a me n 2 0 1 3
3. OBČINA GROSUPLJE
Uvedba linije mestnega potniškega prometa 3G in poenotenje plačilnega sistema v vseh območjih
LPP
V občini Grosuplje se lahko pohvalimo, da smo v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana in Ljubljanskim potniškim prometom vpeljali conski sistem plačevanja z enotno kartico Urbana kot prvi v Sloveniji.
V ponedeljek, 29. avgusta 2011, natančneje ob 4.22 uri zjutraj, je začela obratovati nova linija Ljubljanskega potniškega prometa 3G. Integrirana potniška linija 3G je potnikom iz Grosupljega omogočila, da se v
Ljubljano zapeljejo ceneje s terminsko Urbano. Uskladili smo linije mestnega in medkrajevnega potniškega
prometa, prvič določili območja potovanja in tako potnikom omogočili potovanje z enotno vozovnico, za
nižjo ceno. Poleg cenejše vožnje so bile prednosti uvedbe nove linije 3G tudi pogostost in večja dostopnost
do avtobusov, dodana večerna vožnja, pomembni novosti pa sta bili tudi krožna linija po Ljubljani, ki sedaj
poteka po samem središču mesta, in krožna linija po Grosupljem, ki je pripomogla tudi k večji dostopnosti
do avtobusnih postajališč v Grosupljem. Trasa linije 3G po Grosupljem je tako vse leto dodatno obratovala
po Ljubljanski cesti, mimo Osnovne šole Brinje Grosuplje in do krožišča Logo. V krožišču Logo so se avtobusi s krožno vožnjo vrnili na Ljubljansko cesto.
Da bi omogočili tudi vzhodnemu delu Grosupljega boljši dostop v mrežo linij LPP, se od 3. septembra 2012
avtobusna trasa od krožišča Logo nadaljuje po cesti Ob Grosupeljščici, nato priključi na Adamičevo cesto in po starem nadaljuje po Cesti na Krko. Na cesti Ob Grosupeljščici sta se uredili dve novi avtobusni
postajališči, eno pred Domom starejših občanov Grosuplje.
S septembrom 2012 pa smo dočakali še eno novost. Plačilni sistem v vseh treh območjih se je namreč poenotil tako, da lahko sedaj potniki za potovanje poleg terminske Urbane uporabljajo tudi vrednostno Urbano, s
katero lahko znotraj izbranega števila območij prestopajo na vse mestne in integrirane linije v roku 90 minut
brez doplačila.
Z uvedbo integrirane linije 3G je tako Ljubljanski potniški promet vstopil na področje integracije prometa
in poenotenja na področju plačevanja s terminsko in vrednostno Urbano. Preprosto, moderno, potnikom
prijazno in zlasti tako, kot to poznajo že po vseh razvitejših deželah v svetu. Da je Občina Grosuplje ravnala
pravilno, nam potrjuje tudi število prepeljanih potnikov, ki se je v enem letu od uvedbe 3G povečalo kar za
38,2 odstotkov.
Načrti Občine Grosuplje se na področju javnega prometa in trajnostne mobilnosti s tem projektom ne
zaključujejo. S Slovenskimi železnicami bomo v prihodnje poskušali vpeljati isto vozovnico kot za mestni
promet tudi za vlak.
Slavnostni prerez traku ob otvoritvi nove linije 3G.
Zmajček Ferdo z otroki na avtobusu 3G ob Tednu mobilnosti.
9
d obr e pr ak se z l at i k a me n 2 0 1 3
4. OBČINA GROSUPLJE
Podelitev koncesij zasebnim vrtcem v občini Grosuplje
Občina Grosuplje se je zaradi velikega porasta v številu odklonjenih otrok v javnem vrtcu odločila za
podelitev koncesij za izvajanje programa predšolske vzgoje privatnim vrtcem. Število odklonjenih
otrok se je v veliki meri zmanjšalo in na ta način smo hitro ter brez občinske investicije v nov vrtec
rešili perečo občinsko problematiko.
Občina Grosuplje je srednje velika slovenska občina z dobrimi 19.000 prebivalci, ki leži na jugovzhodnem
robu slovenskega glavnega mesta. Število prebivalcev hitro narašča, z njimi pa tudi število naših malčkov,
ki potrebujejo dnevno varstvo. Javni Vzgojno varstveni zavod Kekec Grosuplje s svojimi devetimi enotami
tako ni uspel več zagotavljati dnevnega varstva vsem našim najmlajšim.
Porast števila odklonjenih otrok v našem javnem vrtcu je bil še posebno velik v šolskem letu 2008/2009 (207
otrok), visoko število odklonjenih otrok pa se je nadaljevalo tudi v naslednjih letih. Glede na to, da Občina
ni imela ne prostorskih in ne finančnih možnosti, da bi lahko pričela z gradnjo novega objekta vrtca, smo
pričeli z javnimi razpisi za podelitev koncesij za izvajanje programa predšolske vzgoje privatnim vrtcem na
območju občine Grosuplje.
Izkazalo se je, da interes v občini obstaja, saj je Občina podelila prvo koncesijo že septembra 2010, in sicer
Vzgojno varstveni družini Biba, ki je v varstvo sprejela 6 otrok. V letu 2012 je ta vzgojno varstvena družina
prerasla v zasebni vrtec s koncesijo, ki varuje 14 otrok. V letu 2011 smo koncesijo podelili še trem zasebnim
vrtcem (Sonček, Kobacaj in Jurček), ki so v začetku sprejeli 73 otrok, kasneje so vsi razširili koncesije in trenutno imajo sprejetih 156 otrok. V zasebnih vrtcih s koncesijo imamo sedaj v varstvu 170 otrok.
Na ta način smo v veliki meri zmanjšali število odklonjenih otrok in hitro ter brez občinske investicije v nov
vrtec rešili perečo problematiko v občini. Poleg subvencije cene vzgojno varstvenih storitev Občina zasebnikom poravnava tudi najemnine za prostor, v katerem se odvija vzgojno varstvena dejavnost. Veseli nas, da
so zadovoljstvo nad zasebnimi vrtci s koncesijo izrazili tudi njihovi uporabniki.
Slavnostni prerez traku ob otvoritvi vrtca Jurček s koncesijo.
Tradicionalni slovenski zajtrk v vrtcu Jurček s koncesijo.
10
d obr e pr a k se z l at i k a me n 2 0 1 3
5. MESTNA OBČINA KOPER
Turistične informativne točke Slovenske Istre
Eden uspešnejših projektov Turistične organizacije Mestne občine Koper je prav gotovo vzpostavitev 20-ih
Turistično informacijskih točk Slovenske Istre (TIT), ki so se pridružile šestim že delujočim Turističnim
informacijskim centrom na Obali. Pri projektu so poleg koprske občine sodelovali še Turistično združenje
Izola, Turistično združenje Portorož ter Občini Piran in Izola.
Stara mestna jedra in bogata kulturna dediščina od nekdaj privabljajo številne obiskovalce, zadnje čase
pa opažamo, da vse več zanimanja tako rekreativcev, gastronomskih užitkarjev in sprehajalcev kot tudi
domačih in tujih obiskovalcev vzbuja tudi samo zaledje Slovenske Istre. In prav tu ključno vlogo odigrajo
tako imenovane Turistično informacijske točke (TIT), ki so tako rekoč zaledna različica Turistično informacijskih centrov (TIC-ov).
TIT-i Slovenske Istre delujejo kot podaljšana roka Turistične organizacije Koper, Turističnega združenja Portorož in
Turističnega združenja Izola, in sicer v prostorih 20. turističnih ponudnikov. Njihove lokacije so bile izbrane skrbno,
na podlagi meril za izbor ustreznih lokacij. K projektu so bila povabljena vsa lokalna društva, gostinski in namestitveni ponudniki ter posamezni upravljavci kulturne in naravne dediščine, ki delujejo izven območja mesta Koper, Izole,
Ankarana, Portoroža, Pirana in Hrastovelj, kjer kot že rečeno delujejo Turistično informacijski centri.
TIT-i so bili vzpostavljeni z namenom povečanja prepoznavnosti turističnih produktov in storitev v Slovenski Istri, izboljšanja informiranosti turistov ter spodbuditve rasti kakovostne turistične in druge spremljevalne ponudbe, predvsem pa z namenom spodbuditve lokalnega prebivalstva k pozitivnemu odnosu do
turistov in turizma ter razvoja in trženja celovitih turističnih proizvodov območja. Seveda pa je vzpostavitev
posameznega TIT-a ob tem doprinesla tudi samim ponudnikom, ki so s tem, da so postali pomembna
referenčna točka za vse obiskovalce, pridobili dodatno promocijsko vrednost.
Da bi projekt kar najbolje izpeljali smo za skrbnike in osebje TIT-ov organizirali posebna izobraževanja, na
katerih smo jih seznanili s projektom, z naravo dela in jih informirali o celotni turistični ponudbi Slovenske
Istre. Samo izobraževanje je bilo za vse udeležence brezplačno, izvedli pa smo ga predstavniki turističnih
organizacij vseh treh istrskih občin. Da bi TIT-i lahko postali prave referenčne točke, kamor bi se lahko
obiskovalci obračali za informacije, so skrbniki morali zagotoviti, da bodo imeli ustrezno usposobljeno osebje, ki se bo sporazumevalo najmanj v angleškem in italijanskem jeziku.
Da bi bili TIT-i res dobro vidni in da bi jih obiskovalci hitro našli, smo lokacijo vsakega označili s smernimi
tablam, na same objekte pa smo postavili še jasne označevalne table. Vsi TIT-i so prejeli tudi potrdilo-plaketo, ki so jo pritrdili na zunanjo steno, ter promocijsko stojalo z enotno grafično podobo in s splošnim promocijskim materialom (splošni prospekti občin, zemljevidi, prospekti pešpoti, katalogi in zemljevidi Slovenske Istre, gastronomski in namestitveni vodniki) v več jezikih. Poleg tega smo 10 točk na območju Mestne
občine Koper še dodatno opremili s turističnim info monitorjem povezanim z internetom, prek katerega
lahko obiskovalci sami pridobivajo informacije celotne turistične ponudbe Istre. V ta namen je bila izdelana
in postavljena tudi posebna aplikacija, ki obiskovalcem olajša brskanje po turističnem monitorju.
O obstoju in delovanju TIT-ov smo informirali širšo javnost preko plakatov in objav v turističnih revijah in
drugih sredstvih javnega obveščanja. Informacije o TIT-ih so dosegljive tudi na spletnih straneh turističnih
organizacij: www.koper.si, www.izola.si, www.portoroz.si, www.slovenska-istra.si, in v promocijskih tiskovinah destinacije Istra.
Vzpostavitev TIT-ov je zelo pomembna pridobitev, ki zaokrožuje ponudbo Slovenske Istre kot enovite in kakovostne turistične destinacije. Mestna občina Koper kot vodilni partner s svojo strokovnostjo in večletnimi
izkušnjami pri upravljanju partnerskih projektov spremlja delovanje TIT-ov, redno jih oskrbuje z vsem
potrebnim promocijskim materialom in skrbi, da so vsi sodelujoči partnerji seznanjeni z vsemi novostmi.
11
d obr e pr ak se z l at i k a me n 2 0 1 3
Projekt je inovativen, ker spodbuja lokalno prebivalstvo k pozitivnemu odnosu do turistov, nosilce TITov pa spodbuja k povezovanju, pospeševanju, razvoju in trženju celovitih turističnih proizvodov. Inovativnost projekta se kaže tudi v pospešenem informiranju in rasti kakovosti turistične in druge spremljevalne
ponudbe. Projekt je sofinanciran s strani Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v okviru Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007 – 2013.
Primer stojala
Usmerjevalna tabla
12
Info tabla
d obr e pr a k se z l at i k a me n 2 0 1 3
6. MESTNA OBČINA KOPER
Muzej na ulici
Slovenska Istra je s svojo ugodno geografsko lego, dobro prometno povezavo, milim podnebjem ter bogato
naravno in kulturno dediščino pomemben del slovenske turistične ponudbe. Domači in tuji obiskovalci se
brez dvoma radi zadržujejo v večjih in vse bolj živahnih obalnih mestih, kjer je dogajanje pestro čez vse leto,
po drugi strani pa je opaziti, da je vse več takih, ki radi odkrivajo tudi podeželje, ki v sebi skriva izjemno velik
turistični potencial.
In medtem ko mesto Koper zadnja leta doživlja pravi turistični preporod, je razvoj turizma v zaledju še vedno
tako rekoč v povojih, navkljub velikemu potencialu, ki se odraža predvsem v obliki izletniškega in doživljajskega
turizma. Prav zato v Mestni občini Koper zadnjih nekaj let prav posebno pozornost namenjamo projektom, ki
pripomorejo k oživljanju podeželja, projektom kot je »Koper – Muzej na ulici«, s katerim smo duh podeželja
Slovenske Istre uspeli povezati z mestom in ga tudi prenesti v sam center starega mestnega jedra.
In kakšni so bili temeljni cilji projekta? V prvi vrsti smo želeli olepšati električne omarice, ki se nahajajo na
turistično najatraktivnejših lokacijah v Kopru, obenem pa popestriti turistično ponudbo starega mestnega
jedra, in sicer s t.i. razstavo številnih znamenitosti zaledja. Na ta način smo želeli predvsem promovirati
turizem in glavne turistične znamenitosti, ki so del naše bogate kulturno-naravne dediščine. Poleg tega smo
z Muzejem na ulici polepšali tudi zunanjo podobo glavnih ulic in trgov mesta Koper in nenazadnje dvignili
raven kulturne in lokalne ozaveščenosi naših občank in občanov ter drugih obiskovalcev.
V prvi fazi projekta smo si ogledali stanje električnih omaric in pod strokovnim mentorstvom izbrali kar
50 vsebinskih predlogov glede znamenitosti zaledja Mestne občine Koper. S popisom omaric smo ugotovili
njihovo število, lokacije (ulica in hišna številka, privatna/javna stavba, predstavitev lokacije na zemljevidu),
način vgradnje (v zidu/prosto), lastnosti (z ali brez okenc, ključavnica,…) in dejansko stanje, zabeležili smo
tudi njihove dimenzije, kot tudi dimenzije prostora za postavitev panojev. V drugi fazi smo table z informacijami o znamenitostih dejansko tudi izdelali in jih pritrdili na posamezne omarice. Sleherna tabla vsebuje ime
znamenitosti, predstavitveno fotografijo in krajši opis v štirih jezikih – slovenskem, italijanskem, angleškem
in nemškem jeziku, postavljene pa so na Verdijevi, Čevljarski, Župančičevi, Pristaniški in Kidričevi ulici ter
Prešernovem, Staničevem trg, Gortanovem, Carpacciovem in Titovem trgu.
Po naši oceni in pregledu so bile pred samim projektom elektirčne omarice po večini polepljene z na pol strganimi oglasi in so tako s svojim zanemarjenim videzom kazile podobo mesta. Danes, po koncu projekta, so
električne omarice Kopra opremljene z ličnimi tablami, na katere nihče več ne lepi plakatov, oglasov in podobno, katerih namen je izobraževanje občanov in obiskovalcev ter promocija istrske kulture ter naravnih
in kulturnih znamenitosti zaledja.
Primer tabel:
Na projekt Koper – muzej na ulici smo
zato izredno ponosni, saj približuje manj
znano turistično ponudbo zaledja tako
domačinom kakor tudi turistom, hkrati
pa dopolnjuje že ustaljeno in bolj znano
ponudbo koprskega mestnega jedra – z
zelo majhnim finančnim vložkom.
13
d obr e pr ak se z l at i k a me n 2 0 1 3
7. MESTNA OBČINA KRANJ
Rovi pod starim Kranjem
Vsako mesto ima vsaj nekaj posebnosti, zaradi katerih izstopa in na katere so prebivalci ponosni, tako da jih z
veseljem predstavijo gostom. In prav vsaka posebnost je lahko kamenček v bogatem in živopisnem mozaiku
slovenske turistične ponudbe. Staro mestno jedro Kranja jih ima veliko, tudi dve, s katerima se lahko pohvali
le malo evropskih mest. To sta naravni kanjon reke Kokre v samem središču mesta ter rovi, ki prepredajo
mestno podzemlje in so bili zgrajeni v času druge svetovne vojne kot zaklonišče za mestno prebivalstvo,
danes pa so pomemben spomenik slovenske tehniške dediščine.
Skoraj 1300 metrov podzemnih rovov, v katere se vstopi s štirih strani mesta, je bilo po vojni vihri opuščenih,
a njihova zgodba se s tem ni končala. V nekakšni delni pozabi so še naprej burili domišljijo otrok in raziskovalno strast pustolovcev. V osemdesetih in devetdesetih letih 20. stoletja so rove uporabljali za gojenje
šampinjonov, žal pa je po opustitvi gojišč za njimi ostala tudi vsa nesnaga. Med osamosvojitveno vojno leta
1991 jih je za kratek čas uporabljala kranjska civilna zaščita, ki je uredila vhode in obnovila električno razsvetljavo.
Svoje načrte za opuščene rove je imela tudi narava. Vanje so se naselile različne jamske živali, nastali so kapniki in izoblikoval se je prav poseben podzemni svet. Zato so kranjska jamarska društva po rovih začela voditi razne skupine strokovnjakov. Sčasoma se je vse več različnih skupin začelo zanimati za vodene oglede.
Tako se je na Zavodu za turizem Kranj izoblikovala ideja o rovih kot zanimivi in privlačni turistični ponudbi,
ki bi to naravno posebnost in kulturno dediščino približala širšemu krogu obiskovalcev, v staro mestno jedro
pa bi privabili tako domačine kot tudi druge goste od blizu in daleč.
Leta 2007 so se pospešeno začela ureditvena dela, ki so rove skladno s smernicami razvojne strategije mestne
občine Kranj in ob upoštevanju koncepta trajnostnega razvoja preobrazila v turistično zanimivost in hkrati
prostor, primeren za nekatere prireditve, seveda take, ki ne vznemirjajo preveč krhkega podzemnega sveta.
Izvedbo je financirala Mestna občina Kranj. Najprej so rove temeljito očistili, ponovno napeljali elektriko,
uredili razsvetljavo in vhode ter tlakovali pohodne površine. Strokovne smernice za ureditev rovov sta dala
Zavod za varstvo kulturne dediščine in Zavod za varstvo narave, vsebina pa se je oblikovala z lokalnimi
jamarskimi društvi. Konec leta 2008 so bili odprti za obiskovalce, že naslednje leto pa nagrajeni s srebrnim
sejalcem, nagrado za inovativnost v turizmu. Do danes si jih je ogledalo že več kot 43.000 obiskovalcev.
Tehniška dediščina, ki jo plemeniti narava s svojimi stvaritvami, skupaj z drobnimi živimi bitji, živečimi
v skritih kotičkih rovov, ustvarjajo prav posebno vzdušje, nekakšno čarobnost, ki tankočutnega obiskovalca zagotovo ne pusti ravnodušnega. Z vsem spoštovanjem do tega drugega sveta so v rovih našle svoje
mesto nekatere tradicionalne ali občasne prireditve, ki so zaradi posebne lokacije in inovativnih načinov
predstavitve, ki jih rovi omogočajo ali zahtevajo, še toliko bolj priljubljene med obiskovalci. Poleg občasnih
fotografskih razstav je v rovih tudi predstava za otroke Dežela škrata Krančka, v kateri Kranček in vesela
druščina »podzemnikov« mladim obiskovalcem odkrivajo skrivnosti podzemlja.
Vsako jesen se konec oktobra v rove zatečejo čarovnice, saj ne prenašajo dobro dnevne svetlobe. Otrokom
se jih ni treba bati, saj so večinoma dobre in jih učijo izganjati strah pred živalmi, popeljejo jih skozi začarano
omaro in v laboratoriju pričarajo kamenčke »ničmenistrah«.
Začetek novembra zaznamuje martinovo. Takrat se rovi spremenijo v največjo »kranjsko vinsko klet«, v
kateri se na več kot 1300 metrih predstavijo vinarji iz vseh slovenskih vinorodnih območij. Poleg nakupa in
okušanja vrhunskih vin je obiskovalcem na voljo še pestra izbira sirov, suhih mesnin, peciv in kruha.
V adventu se z razstavo adventnih venčkov predpraznično vzdušje naseli tudi v rove. Obiskovalci lahko
kupijo ali uživajo v občudovanju teh malih umetnin in drugih edinstvenih izdelkov, značilnih za predbožični
14
d obr e pr a k se z l at i k a me n 2 0 1 3
čas. Za marsikoga zelo uporaben je tudi prikaz obnove starih venčkov. Razstavi adventnih venčkov sledi
razstava unikatnih jaslic, ki nastajajo pod rokami slovenskih profesionalnih in ljubiteljskih izdelovalcev.
V rovih ima svoje mesto tudi stalna razstava mineralov in fosilov, na kateri se obiskovalci seznanijo z
najznačilnejšimi kamninami iz različnih geoloških obdobij, ki jih najdemo na Slovenskem.
Del rovov je preurejenih v tisto, za kar so bili prvotno namenjeni. Rekonstrukcija zaklonišča obiskovalce
popelje v čas druge svetovne vojne, v zaklonišču pa doživijo tudi simulacijo letalskega napada.
Svojevrstno je z rovi povezana še druga znamenitost Kranja – kanjon reke Kokre, saj sta kar dva izhoda
povezana z njim. Po 30 metrov globokem kanjonu, ki mesto varuje na vzhodni strani, je speljana približno 2
kilometra dolga krožna sprehajalna pot, ki sprehajalce vodi iz starega mestnega jedra ob reki Kokri. Na poti
spoznavajo geološke posebnosti, osupljivo pestrost divjega življenja v reki in ob njej, naravne procese, pa tudi
človekovo dejavnost. Tu namreč naletimo na še eno dragocenost, ki je v današnjem svetu vse pomembnejša
– še živeči stari visokodebelni sadovnjak, v katerem uspevajo stare, okolju prilagojene in za bolezni manj
občutljive sadne sorte.
Rovi pod starim Kranjem in kanjon Kokre ponazarjajo harmonično povezovanje naravne in kulturne
dediščine. Obiskovalcem ponujajo zabavo, sprostitev, hkrati pa izobražujejo in opominjajo na nujnost varovanja in ohranjanja naših posebnosti. Da se ne izgubimo v brezosebnosti globaliziranega sveta, ki je iz dneva v dan vse manjši.
Zavod za turizem Kranj
Glavni trg 2
4000 Kranj
www.tourism-kranj.si
http://www.tourism-kranj.si/si/poslovne_strani/fototeka_kranja/rovi_pod_starim_kranjem.htm
15
d obr e pr ak se z l at i k a me n 2 0 1 3
8. OBČINA KRŠKO
Zelene rešitve občine Krško na področju ravnanja z odpadki v Sloveniji
»Ko odpadek postane vir za nadaljnjo predelavo«
Premišljeno ravnanje z okoljem je velika tema človeštva. Potrošniška družba živi hitreje, kupuje in
potrebuje več. Vsak izdelek ali embalaža pa končata kot odpadek. Okolje je vse bolj obremenjeno
zato so nujne modre rešitve v zeleno smer. Med takšnimi je ena najsodobnejših sortirnic v državi, ki
na področju ravnanja z odpadki deluje v občini Krško. Tu smo se skupaj s koncesionarjem družbo
Kostak, lansko poletje pogumno lotili izgradnje objekta, ki omogoča, da iz odpadka kar naenkrat
naredimo surovino. Koncept gospodarjenja z odpadki tako daje prednost ponovni uporabi ter recikliranju, pri čemer občina Krško dosega rezultate najrazvitejših držav EU.
Objekt za mehansko obdelavo je dopolnil obstoječo tehnologijo krškega zbirnega centra, ki je pred tem
izločil in obdelal polovico vseh gospodinjskih odpadkov v občini, z novo pridobitvijo pa se je količina
odloženih odpadkov zmanjšala za dodatno tretjino ter omogočila maksimalen izkoristek mešanih komunalnih odpadkov v smislu ponovne uporabe vseh snovi in vseh elementov, kateri se v teh mešanih komunalnih
odpadkih nahajajo. Z novo pridobitvijo so se odprla tudi nova delovna mesta kar je v teh zahtevnih časih še
posebej dobra novica.
Razbremenitev odlagališča odpadkov, ker odpadek postane vir za nadaljnjo pridelavo
V objektu, ki obsega skoraj 1500 kvadratnih metrov in predstavlja najsodobnejšo sortirnico v državi, predelajo 15 ton mešanih odpadkov na uro. Z objektom za mehansko obdelavo odpadkov v Krškem dosegamo
cilj, da večino svojih odpadkov obdelamo na domačem območju, na regijsko »končno« odlagališče Cerod pa
odvažamo le preostanek namenjen trajnemu odlaganju. Po količini obdelanih odpadkov in zelo majhnem
deležu odloženih odpadkov, se tako občina Krško danes uvršča med najuspešnejše občine v Sloveniji.
16
d obr e pr a k se z l at i k a me n 2 0 1 3
Na ta način za dodatno tretjino zmanjšujemo količino odločenih odpadkov hkrati pa maksimalno izkoristimo tudi mešane komunalne odpadke v smislu ponovne uporabe vseh snovi in vseh elementov, kateri se v
teh mešanih komunalnih odpadkih nahajajo. Edini tovrstni objekt v jugozahodnem delu države zagotavlja
tudi ugodnejšo ceno predelave odpadkov, kar pomeni, da bodo tudi uporabniki po gospodinjstvih plačevali
manj kot bi sicer. Samo zavoljo manj pogostih prevozov bodo v Krškem prihranili okoli 50.000 evrov letno.
Investicija torej zaradi navedenih razlogov zagotavlja ugodnejšo ceno predelave odpadkov kot jo imajo primerljivi centri v Sloveniji.
Občina Krško in koncesionar - družba Kostak, ki na njenem območju že več kot desetletje skrbi za organiziran sistem gospodarjenja z odpadki, sta naložbo izvedla z lastnimi sredstvi in zanjo namenila nekaj več
kot 3 mio evrov.
17
d obr e pr ak se z l at i k a me n 2 0 1 3
9. OBČINA KRŠKO
Osredotočenost na občane
Sistem »Osredotočenosti k uporabnikom« Občini Krško predstavlja priložnost, da občani ocenijo tisto kar
smo že vzpostavili in dosegli; predstavlja pa tudi izziv, da se v skupnosti trudimo upoštevati posameznika
in slediti predlogom, kritiki, drugačnim pogledom »s terena« pri načrtovanju bodočih projektov in organiziranosti obstoječih. V kolikšni meri torej naša občinska uprava zadovoljuje svoje uporabnike?
Kako je videti v praksi?
V okviru že pred leti uvedenega in pridobljenega certifikata za sistem vodenja kakovosti po zahtevah standarda ISO, smo si kot enega izmed pomembnih ciljev pri opravljanju zadev javnega pomena, ki ustvarjajo
prijazno življenjsko, bivalno in delovno okolje za občane, zastavili vključevanje občanov v razvoj. Operativna pot po kateri ta cilj merimo, dosegamo in izboljšujemo je vsakoletna zunanja javnomnenjska raziskava
zadovoljstva z delom občinske uprave.
Sistematično merjenje slednjega izvajamo z osnovnim namenom:
• ugotoviti v kolikšni meri občinska uprava zadovoljuje svoje uporabnike,
• izračunati indeks zadovoljstva,
• primerjati njegovo vrednost glede na predhodna merjenja,
• preko indeksa zadovoljstva spoznati področja, ki zahtevajo največ pozornosti oz. na katerih bi bilo
potrebno ukrepanje.
Z raziskavo pridobimo pomembne odgovore:
• o zadovoljstvu z delom župana in občinskega sveta,
• kako so občani zadovoljni s posameznimi dejavnostmi, ki so uvrščene med gospodarske javne službe,
• ocenjuje se javna razsvetljava, vodooskrba, zimsko vzdrževanje cest ter zadovoljstvo z odvozom komunalnih odpadkov pa tudi aktualne vsebine, ki so v trenutku anketiranja ključne za nadaljnje odločitve in
ravnanje vodstva občine (npr. prihod podjetja Krka v prostor, odlagališče NSRAO, izgradnja JEKII…)
• ocenjuje se tudi zadovoljstvo s posameznimi dejavnostmi (organizacija vrtcev, zadovoljstvo s prehrano v
vrtcih in šolah, kakovost prevoza v šolo, pogoji za delo OŠ, izobraževanje za odrasle, osnovno zdravstveno
varstvo, pogoji za opravljanje raznih športnih dejavnosti, kakovost obveščanja preko lokalnih glasil, prostorsko urejanje, spodbujanje turizma, obratovalni čas gostinskih lokalov…).
Izvemo, kaj je občanom najpomembnejše…
Spodbuden je podatek, da indeks zadovoljstva narašča. Od leta 2005 smo tako iz 58 prišli na indeks 65.
Glede na povprečne ocene je v povprečju občanom najpomembnejša organizacija osnovnega zdravstvenega varstva, distribucija vode, zbiranje in čiščenje voda ter prehrana v vrtcih in osnovnih šolah, ki je bi letos
prvič vključena v indeks zadovoljstva.
Preverimo mnenje, sprejetost novih pridobitev
V nedavni anketi smo preverili zadovoljstvo s projekti, ki smo jih nedavno izvedli, kot je nova ureditev parkiranja v starem mestnem jedru, odnos do osvetlitve objektov v nočnem času in zadovoljstvo z
najvidnejšimi obnovami v občini, med katerimi občani najbolj pozdravljajo obnovo kulturnih spomenikov
kot je Grad Rajhenburg, Mencingerjeva hiša in Valvasorjev kompleks pa tudi obnovo šol in umestitev hidroelektrarne Krško.
18
d obr e pr a k se z l at i k a me n 2 0 1 3
Prejmemo predloge izboljšav…
Seveda nas vedno zanima tudi tisto, kar bi bilo po mnenju občanov v lokalni skupnosti potrebno še izboljšati.
To poskušamo upoštevati pri bodočem načrtovanju. Odgovore prikazujeta spodnji shemi, v katerih je velikost besede določena glede na pogostost pojavljanja.
…definiramo področja, ki zahtevajo pozornost
Da predlogom, ki jih občani v raziskavi podajo tudi sledimo, potrjuje primerjava med letom 2011 in 2012.
Da smo predloge izboljšav upoštevali in pospešili reševanje nalog na izpostavljenih področjih, prikazuje
primerjava med shemami leta 2011 in 2012.
Leto 2011
Predlogi izboljšav pri delu občinske uprave. Velikost besede odraža področja na katerih si občani najbolj želijo izboljšav. Leto 2012
Predlogi izboljšav pri delu občinske uprave. Velikost besede odraža področja na katerih si občani najbolj želijo izboljšav. 19
d obr e pr ak se z l at i k a me n 2 0 1 3
Odgovori občanov osnova za določitev ciljev prihodnosti
Raziskava zadovoljstva občanov z delom občinske uprave je torej osnova za določitev ciljev razvoja občine
in ciljev uprave ter določitve merila za doseganje le teh. S postavitvijo ciljnih vrednosti naslednjega leta se
določijo tudi aktivnosti s pomočjo katerih bomo začrtane vrednosti poskušali doseči.
Vključenost občanov v naše delovanje govori o zavezi, da se občinska uprava želi prilagajati in približati
željam in potrebam, ki so prisotne pri ljudeh. In kar je najpomembneje: da jih želi izvesti tudi v praksi,
pokazati, da je nekdo upošteval dana mnenja in dokazati njihovo uresničitev s konkretnimi rezultati.
20
d obr e pr a k se z l at i k a me n 2 0 1 3
10.MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA
Zeleno mesto
V Mestni občini Murska Sobota se bo kmalu zadihalo s polnimi pljuči. Raziskovanja na geotermalnih vrtinah v zadnjih dveh letih, v sklopu projekta Turistični center Fazanerija-energetski del, to že potrjujejo. Izvajanje akcijskega načrta v sklopu Energetske zasnove Mestne občine Murska Sobota pa so le ukrepi v smeri
načrtovanega, sistematičnega in odgovornega delovanja občine za odlično bivanje naših občank in občanov,
ter vseh, ki nas poslovno ali turistično obiščejo.
Mestna občina Murska Sobota je v letu 1981 vzpostavila sistem daljinskega ogrevanja severnega dela mesta z željo občanom nuditi ugodno ceno toplote za ogrevanje in pripravo sanitarne vode. Iz kotlovnice, z
instalirano močjo kotlov moči 9 MWh, se je do leta 2011 z energentom plina ogrevalo okrog 55.000 m2
stanovanjskih in poslovnih prostorov. V letu 2011 smo sistem nadgradili s samostojno enoto za pridobivanje
električne in toplotne energije – SPTE, moči 1 MWh, s pomočjo katere smo se odzvali na drastično rast
cene plina, ki bi zahtevala tudi večje dvige cene toplote za končne uporabnike. V letu 2012 smo toplovod v
severnem delu mesta razširili, nanj priključili dodatnih 5000 m2 stanovanj in poslovnih prostorov in poskrbeli, da stanovalci prihranke iz rezervnega sklada namenijo za druge pomembne investicije.
V centru mesta že vse od leta 1988 obratuje prva geotermalna vrtina Sob-1, ki s temperaturo 50 °C dogreva
cca. 300 stanovanj in poslovnih prostorov skupne površine 16.000 m2, od leta 2011 naprej Gledališče Park, v
poletnem času pa s pomočjo toplotnega izmenjevalca bazensko vodo na letnem kopališču Murska Sobota.
Zavedali smo se potenciala geotermalne vode na našem območju, zato smo se strateško odločili, da z več
vlaganji še bolj natančno raziščemo potencial geotermalnih vod na našem območju.
Preko Regionalnega razvojnega programa razvojne prioritete Razvoj regij, OP krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007-2013, smo v letu 2012 sanirali vrtino Sob-1 in izgradili novo geotermalno vrtino
SOB-3g. Le ta je na podlagi rezultatov, ki jih daje, in po prepričanju strokovnjakov, najboljša vrtina v Sloveniji. Trenutno zaključujemo vrtalna dela na vrtini Sob-4g, s pomočjo katere bomo v prihodnosti povratne
21
d obr e pr ak se z l at i k a me n 2 0 1 3
vode iz ogrevalnega sistema vračali v geotermalni vodonosnik, in poskrbeli, da zaloge geotermalne vode
dolgoročno ohranjamo.
Mestna občina Murska Sobota je v zadnjih letih veliko sredstev vlagala v posodobitev javne razsvetljave in
zamenjavo svetil z varčnejšimi. Del svetilk v mestu nadzorujemo tudi s pomočjo nadzornega sistema, ki
v vsakem trenutku nudi informacije o stanju svetilk in odjemnega mesta. Z obnovo mestne razsvetljave v
letu 2012 smo s pomočjo delnega sofinanciranja s strani Ministrstva za gospodarstvo dodatno zamenjali in
namestili 605 varčnih in okolju prijaznih svetilk, kjer pričakujemo letni prihranek električne energije v višini
najmanj 365 MWh/leto. V mestu Murska Sobota smo tako skoraj v celoti zamenjali tehnološko potratna in
neučinkovita svetila in omogočili, da bodo lahko prihranki iz cene električne energije in vzdrževanja usmerjeni v nadaljnje posodobitve javne razsvetljave v mestu in v primestna naselja.
Energetsko je občina delno sanirala tudi zgradbe osnovnih šol z ukrepi, kot so zamenjava oken z energijsko varčnimi, s hidravličnim uravnovešenjem ogrevalnega sistema, z namestitvijo termostatskih ventilov,
osveščanjem učiteljev in učencev ipd. Z zamenjavo ogrevalnega sistema smo kotle na olje zamenjali s sistemom ogrevanja na toplotne črpalke na dveh osnovnih šolah, ter tako stroške za ogrevanje obeh šol znižali
znižala za cca. 100.000 EUR letno.
V viziji Mestne občine Murska Sobota je med drugim zapisan cilj »zeleno mesto«. Poleg tega, da imamo
kar 26 m², kar je največ zelenih in športnih površin na prebivalca v Sloveniji, bomo v prihodnjih petih letih
»zeleni« tudi na področju ogrevanja mesta Murska Sobota. Dolgoročno bomo mesto pretežno ogrevali z
geotermalno vodo, torej alternativnim zelenim energentom, ki bo na področju energetske oskrbe, občini
dal potencial za delno energetsko neodvisno mesto. Nadaljnji potencial v 1300 stanovanjih in poslovnih
prostorih (cca. 70.000 m2), ki se danes pretežno ogrevajo s kurilnim oljem bomo kmalu priključili na sistem
»zelenega daljinskega ogrevanja« in skozi čist zrak izboljšali kakovost življenja in bivanja tako občankam in
občanom mesta, kot tudi obiskovalcem našega mesta.
Prestižne nagrade, ki jih je Mestna občina Murska sobota prejela v zadnjih letih, kot so v letu 2011 »Planetu Zemlja najbolj prijazna občina«, ki jo podeljuje Društvo planet Zemlja, ter finalist v natečaju »Najbolj
zelena občina« v kategoriji mestnih občin v letih 2010 in 2011 ter priznanje ob 10. obletnici slovenskega
sodelovanja v Evropskem tednu mobilnosti, samo potrjujejo, da izpolnjujemo svoje poslanstvo, v katerega
smo zapisali: Na družbeno odgovoren način izboljšujemo kakovost življenja.
22
d obr e pr a k se z l at i k a me n 2 0 1 3
11.MESTNA OBČINA NOVA GORICA
COBIK ŠIK: »Radi vas imamo!«
Začeli smo – zadržano. »Katero pesem naj zavrtimo,« je vprašala predavateljica. Pogledi v tla. Zadrega, da
se moram izpostaviti. Nekaj povedati. Med samimi tujci. Vstopijo tri prijateljice in si prišepnejo: »Usedimo
se tako, da bomo skupaj.« Pristopi predavateljica, ki jih je slišala in jim v smehu pozdravi: »Dekleta, posadili
smo vas za različne mize – da se spoznate tudi z drugimi.«
Le teden dni kasneje. Vstop v učilnico. Dijaki, ki se med seboj teden dni nazaj niso poznali, ne družili, kramljajo. Soustvarjajo projektno nalogo. Zadnji dan, predmet inovacijsko komuniciranje – predavateljici ne pustijo v dvorano. Ker
projekta presenečenja še niso končali. Vznemirjeni so, v sporočila dajejo sebe. Naslov plakata je: »Radi vas imamo!«
Dodatna šola za nadarjene naravoslovce – da beg možganov ni potreben
Dodatna šole za nadarjene naravoslovce je že od 2009 projekt Centra odličnosti za biosenzoriko, instrumentacijo in procesno kontrolo. V njem vrhunski raziskovalci iz šestih laboratorijev , ki jih ima COBIK
vzpostavljene v Solkanu (Nova Gorica), Ajdovščini in Ljubljani, svoje znanje enkrat mesečno prenašajo na
najboljše in najbolj zavzete mlade. S tem dijaki ne le prihajajo v stik z najsodobnejšimi raziskovalnimi odkritji
z več znanstvenih področij, ki nastajajo neposredno v njihovem okolju, ampak se tudi povezujejo z raziskovalci in oblikujejo skupino s skupno identiteto odličnih, zavzetih in novemu znanju pripadnih mladih, ki
želijo vedeti več. Tako tudi izkusijo, da se spodbudna in izzivalna delovna okolja oblikujejo tudi doma in jim
ne bo treba bežati izzivom naproti v tujino.
Navduševanje in usposabljanje za inovativnost: COBIK ŠIK, po meri mladih
V 2012 je Mestna občina Nova Gorica podprla nadgradnjo dodatne šole s Šolo inovacijskega komuniciranja
COBIK-ŠIK. Dijaki, vključeni v dodatno šolo, imajo namreč izvrstna naravoslovno-tehnična znanja. Toda,
ali so ta znanja dovolj za uspeh v kasnejšem poklicnem življenju?
S COBIK ŠIK smo dijake želeli in uspeli usposobiti za uspešno, učinkovito in ustvarjalno delo, za kar ima
redni šolski program manj možnosti. Talentirani in izjemno uspešni na naravoslovno-tehničnem področju
so osvojili ali nadgradili svoje komunikacijske veščine, kar jim omogoča, da bodo pri svojem delovanju prodorni in bodo prispevali k inovativnemu voditeljstvu organizacij in Slovenije.
Kajti, ko smo jih vprašali, česa si želijo, so nam povedali:
»Želim si izboljšati svoj način komunikacije in izražanja svojih idej.« »Da bom ob njenem zaključku bila
samozavestnejša pri predstavitvah projektov, da bom spoznala nove ljudi, dobila nove koristne informacije
23
d obr e pr ak se z l at i k a me n 2 0 1 3
o tem, kako naj se predstavim, da bom naredila dober prvi vtis ter o tem, kako poteka učinkovito delo v
timu, kaj moraš narediti, da se timsko delo dobro izpelje. » »Nobenih znanj ne smeš zavračati in jih kakorkoli
zapostavljati. Odprt za vse!« »Pričakujem, da se bom naučil predstaviti svoje ideje na zanimiv, ustvarjalen
in razumljiv način.« »Kako se znebiti treme še posebej, ko po predstavitvi sledijo vprašanja.« »Rada bi se
naučila boljše javno nastopati, predstaviti moje ideje in sodelovati.« »Da se bom naučila kako pravilno predstaviti svoje ideje, da bodo navdušeni tudi drugi, da bom izvedela kako kot vodja na uspešen način voditi
ekipo skozi naloge do zastavljenega cilja in uspešno opraviti nalogo, izvedela kako lahko postaneš uspešen,
kako podati predloge oz. ideje na pravilen način, narediti predstavitve končnih projektov čim bolj zanimive
in takšne, da bodo ljudi pritegnile.«
Naloga, ki jo je tako prevzel COBIK ŠIK je, da mlade, ki izstopajo po svojem znanju, zagnanosti (v dodatno
šolo hodijo ob petkih popoldne in soboto dopoldne!), delavnosti in raziskovalnem duhu, opremi s komunikacijskimi znanji in veščinami, ki jim bodo pomagali, da se bodo vedno zavedali pomena širjenja znanja in
jim bo mojstrska komunikacija pomagala tako to znanje širiti kakor tudi prevzemati mesta vodij.
Zasnova COBIK ŠIK šole inovacijskega komuniciranja
S COBIK ŠIK® šolo smo si zastavili, da:
• podpremo razvoj osebnih talentov dijakov,
• jih usposobimo za učinkovitejše timsko in ustvarjalno delo ter odnose s sodelavci in drugimi déležniki in
• seznanimo z orodji komuniciranja, ki jih bodo lahko neposredno prenašali v prakso ali življenje.
Zasnova šole je temeljila na naslednjih elementih:
• usposabljanje temelji na praktičnih izkušnjah, podprtih z znanji;
• poudarek na praktični uporabnosti in koristi;
• intenzivno usposabljanje, ki vključuje tudi praktično delo;
• v času šole dijaki ustvarijo svoj izdelek – projektno delo služi tudi kot način vzpostavljanja in razvoja
medsebojnih odnosov;:
• dinamično izvajanje, kombiniranje različnih pristopov in tehnik;
• dva ali trije gostujoči izkustveni senior predavatelji;
• kombinacija: znanje + tehnika;
• vključitev interpretacije prejetih znanj in veščin.
Dosežek: povezovanje mladih in podjetništva se nadaljuje
Na plakatu, ki so ga naredili mladi ob zaključku, ga držali skupaj v rokah, žarečih oči: »Radi vas imamo. Dobrovoljni predavatelji. Super power pointi in gradiva. Jim je mar za nas. Dobri motivatorji. Veliko znanja in
24
d obr e pr a k se z l at i k a me n 2 0 1 3
izkušenj. Hrana Dobri gostje. Uporabna poznanstva za prihodnost. Vzorniki. Referenca. Dobro počutje v
skupini. Razgibana predavanja.«
Mestna občina Nova Gorica se je zavedla pomena, da najboljšim mladim ljudem omogoči nadgradnjo znanja. S tem je stopila korak bližje boljši prihodnosti, ki jo je najbolj smiselno graditi na največjih potencialih,
tako institucijah, podjetjih kot posameznikih!
Prepričani smo, da bo morala vsaka lokalna skupnost aktivno poskrbeti za to, da bo svojim najboljšim
mladim ljudem pomagala pridobivati nadstandardna znanja. Vsak začetni korak izgleda majhen, kadar se
zavedaš vse poti, ki je še pred nami, ampak prav prvi korak je tisti, brez katerega ne dosežeš cilja!
Prva generacija COBIK-ŠIK je bila izvrstna! Poslovili smo se z besedami dijakov: »Začeli smo kot posamezniki, zbrani na istem mestu. Komajda smo se pogovarjali. Na koncu pa, kar smo si želeli: ostajamo povezani.«
25
d obr e pr ak se z l at i k a me n 2 0 1 3
12.OBČINA POLJČANE
Občina Poljčane – občina izobraževalnega turizma in lokalne samoosrkbe
Podlaga za poimenovanje občine Poljčane kot občine izobraževalnega turizma sega nazaj v leto 2009, ko
se je začel vzpostavljati projekt »Učilnica v naravi«. Tako lahko danes izpostavimo mrežo nekaterih učnih,
kolesarskih in pohodniških poti, učna poligona (poligon za lokalno samooskrbo EKOVAS in ekoremediacijski poligon), učne točke, Razvojni center narave, etnološko vas (Križeča vas), ki je prava zakladnica starih
običajev z mlinom na veter za mletje žita, kmečko izbo in staro prešo ter aktivno delovanje društev v občini.
S projektom »Organiziranje lokalne ponudbe za podporo učnemu turizmu« pa smo dali priložnost lokalnim ponudnikom in izpostavili lokalno ponudbo na področju občine Poljčane, v sosednjih občinah in tudi
na nivoju regije. Z otvoritvijo nove podobe tržnice v Poljčanah, smo dali priložnosti tistim, ki želijo svoje
domače kulinarične in ostale produkte ponuditi širši javnosti. S pridobitvijo novih projektov se vključujemo
v nastanek nove blagovne znamke in ponudbe košarice dobrot iz Dravinjske doline v povezavi in z nastankom novih kolesarskih poti in ponudbe za kolesarje. Tako se odpira možnost novih inovativnih načinov
vključevanja naravne in kulturne dediščine v izobraževalne namene in tudi turistične namene.
Razvojne ideje temeljijo na razumevanju naravnih procesov in narave ter samooskrbnega gospodarstva
občine Poljčane in širše regije – Dravinjske doline. Ta pa temelji na povezavi naravnih virov, ohranjanju
naravne in kulturne dediščine ter mehkih storitvenih dejavnosti. Ponudba izobraževalnega turizma se povezuje z mrežo slovenskih in tujih fakultet, šol, razvojnih agencij ter drugih institucij, ki delujejo na področju
celovitega regionalnega razvoja, trajnostnega razvoja ter razvoja podeželja. Naše delo temelji na sodelovanju
z mednarodnimi institucijami, fakultetami in z nekaterimi drugimi izobraževalnimi institucijami s katerimi pripravljamo izobraževalna gradiva, tematske, projektne, naravoslovne in tehnične dneve ter izvajamo
izpeljavo praktičnega pouka in usposabljanje dijakov in študentov za poklicno pot naravovarstvenikov,
okoljevarstvenikov in drugih izobraževalnih programov.
Veseli smo, da lahko naše aktivnosti povezujemo s sosednjimi občinami in skupaj z njimi ustvarjamo nove
učne, raziskovalne, turistične vsebine in aktivnosti v naravi, lokalna ponudba in lokalna samooskrba s hrano
pa je dodana vrednost našim aktivnostim in dejavnostim v okolju, ki jih izvajajmo. Zato je naše vodilo, da
vsak, ki prihaja k nam lahko uživa v neokrnjeni naravi v dolini pod Bočem ob reki Dravinji, se izobrazi in
okusi dobrote kulinarične dobrote domače kuhinje.
26
d obr e pr a k se z l at i k a me n 2 0 1 3
13.OBČINA RAZKRIŽJE
Občina Razkrižje razvija turistično destinacijo na način, da svojim občanom in obiskovalcem ponuja splet vsebin Razkriški kot, ki ga ustvarjajo navadni, preprosti ljudje na bogati kulturni in naravni
dediščini, ohranjenih šegah, običajih in navadah, kulinaričnih posebnostih, pokrajini in vinih.
Vsebino turistične ponudbe Razkriškega kota sestavljajo ogled Prazgodovinske naselbine »Gradišče na
Šafarskem«, ogled Zbirke domače obrti dimnikarstva in čevljarstva, ogled Žganjarskega muzeja s
pokušino različnih vrst žganja, prikaz priprave in pokušina prajedi »Razkriških mlincev« , ogled romarske cerkve Svetega Janeza Nepomuka, ogled Kovaškega muzeja družine Horvat s prikazom kovaške
obrti, ogled bisera naravne dediščine »Ivanovega izvira« s prikazom ljudskega izročila, pokušina
»Razkriške pogačice«, obisk po energijskih točkah na poti naravne in kulturne dediščine Razkriški kot,
obisk oljarne bučnega olja Zanjkovičevih na Gibini, ogled Slomškovega mlina, ogled zeliščnega vrta na
Gibini, ogled mejnih kamnov, ogled najvišjega slapu v Pomurju ter sotočja reke Ščavnice z reko Muro,
ogled Potočnega mlin na Gibini, kosilo v eni od domačih gostiln ali turistično-vinogradniških kmetij,
degustacija vrhunskih vin na eni izmed turistično-vinogradniških kmetij in še bi lahko naštevali.
Ob navedeni turistični vsebini se čez vso leto izvajajo tradicionalne prireditve z ohranjanjem običajev in kulturne dediščine, in sicer Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku, Pomlad v Prleških goricah, Ivaje
na Razkrižju, Kresovanje predvečer dneva samostojnosti, Vaške igre, Mednarodni spust murskih ladij,
Slovesnost ob spominu na osamosvojitveno vojno, Prikaz žetve in mlačve na stari način s kronanjem
žetvene kraljice, Pozdrav jeseni s Povorko cvetja , sveto mašo ob kapelici v Šprincu in blagoslovom cvetja, ljudsko glasbo in plesom, Mednarodni tek prijateljstva, Trgatev na stari način, Obred krsta mošta
po Razkriško, Božični bazar, najbolj odmevna med vsemi pa je predstava v naravnem okolju Ivanovega
izvira Božična noč .
27
d obr e pr ak se z l at i k a me n 2 0 1 3
Hkrati se v okviru skrbi za občane vsakoletno izvajajo prireditve Srečanje najmlajših občanov, Srečanje
starejših občanov, Srečanje rejniških družin Slovenije, različne delavnice, izobraževanja, dogodki, koncerti in prireditve, socialno varstveni program Domačija (bivalna skupnost za mlade, ki iščejo nov smisel
življenja), v okviru skrbi za zdravo življenje pa so najbolj obiskani prav pohodi v okviru programa Živimo
zdravo. Vezano na navedeno je bila občina nagrajena tudi na področju vseživljenjskega učenja.
Ne glede na dogodek ali prireditev, pri organizaciji posamezne prireditve ali dogodka sodeluje večje število
domačinov, ki večino potrebnih aktivnosti izvedejo prostovoljno. Vse aktivnosti se izvajajo ob sodelovanju domačih društev in skupin (Turistično narodopisnega društva Razkrižje, Starejše tamburaške skupine,
tamburaške skupine Tamburice od Murice, Folklorne skupine KUD Razkrižje, dekliškega pevskega zbora
Pole poje in drugih).
Ob tem velja poudariti še, da je bila predstavljena turistična ponudba že večkrat nagrajena in ob tej turistični
prepoznavnosti v Sloveniji ter izven naših meja se jo velja razvijati še naprej.
28
d obr e pr a k se z l at i k a me n 2 0 1 3
14.OBČINA ŠENTRUPERT
Energetska učinkovitost v občini Šentrupert
Vizija občine Šentrupert je postati energetsko neodvisna do leta 2020. Trenutno je na najboljši možni poti
k uresničitvi te vizije z realizacijo številnih projektov, kar nenazadnje potrjuje tudi nagrada za energetsko
najbolj učinkovito občino En.občina 012 tako v kategoriji malih občin kot tudi v absolutni kategoriji.
V Šentrupertu se zavedamo pomembnosti trajnostnega razvoja in v tem vidimo priložnost za izboljšanje
energetskega stanja v lokalni skupnosti, manjše stroške za energente ter nove poslovne priložnosti. Tako
je bil že v letu 2008 sprejet lokalni energetski koncept ter na tej osnovi pogodbeno angažiran energetski
manager, ki skrbi za energetsko računovodstvo in koordinira izvajanje energetsko učinkovitih projektov.
Eden od prvih projektov se je začel že v letu 2008, ko smo s prenovo osnove šole, ki je bila dokončana v letu
2010, poskrbeli za kvalitetno energetsko sanacijo objekta, ki je zajemala tako menjavo stavbnega pohištva,
toplotno izolacijo zunanjega ovoja in zamenjavo kurilne naprave.
V neposredni bližini šole je bil v istem letu zgrajen lesen nizkoogljični in nizkoenergijski vrtec, ki je bil prvi
povsem leseni objekt take vrste v Sloveniji, za katerega je občina s strani InCo gibanja prejela priznanje za
najbolj inovativno slovensko občino 2010, poleg tega pa še prvo nagrado za energetsko učinkovit projekt
leta po izboru bralcev Časnika Finance na Dnevih energetike 2011.
To je bila tudi priložnost za vzpostavitev kotlovnice na lesno biomaso, ki danes ogreva vrtec, osnovno šolo
ter telovadnico, zagotovljena pa je tudi možnost priključitve bližnjega poslovnega objekta. Na ta način
smo poskrbeli za menjavo kurilnega olja z domačim obnovljivim virom energije – lesnimi sekanci s tem pa
dosegli nižjo ceno energije ter manjšo porabo energije.
Pozitivna izkušnja z ogrevanjem na lesno biomaso je bila tudi povod za razmišljanje o zagotavljanju toplotne
oskrbe Zavoda za prestajanje kazni zaporov (ZPKZ) Dob, ki je ta trenutek največji porabnik fosilnega goriva
v občini. S tem namenom je bilo ustanovljeno Javno podjetje Energetika Šentrupert d.o.o., ki bo zagotavljalo nemoteno oskrbo toplote na osnovi obnovljivega vira energije. Jedro projekta predstavlja postavitev
centralne kotlovnice vključno s sistemom soproizvodnje toplote in električne energije in izgradnja toplovodnega omrežja za distribucijo toplote po celotnem zaprtem delu Zavoda Dob, kakor tudi v polodprtem
oddelku. Energent biomasa oz. lesni sekanci bodo pridobljeni skozi predelavo lesa v Lesno predelovalnem
centru Šentrupert, s čimer bo hkrati revitalizirano tudi zapuščeno območje nekdanje vojašnice.
Lesno predelovalni center Šentrupert bo zagotovil najdaljšo sklenjeno gozdno-lesno verigo predelave lesa v
zgodovini Republike Slovenije in v polni meri uresničuje državni akcijski načrt Les je lep. Center bo zasnovan na več višinsko ločenih platojih in bo omogočal 100-odstotno izrabo lesne biomase, ki predvideva žago,
sušilnice lesa, izdelavo lepljenih nosilcev, CNC razrez lesa in izdelavo lesenih hiš ter pohištva, peletirnico,
produkcijo in skladišča za sekance ter soproizvodnjo električne in toplotne energije pod okriljem JP Energetike Šentrupert d.o.o. tako za potrebe centra samega kot tudi za trg. Znotraj Lesno predelovalnega centra pa
je predvidena tudi vzpostavitev Centra ponovne uporabe, v katerem se bo zbirala stara oprema in se prenavljala za ponovno uporabo oziroma se skozi različne procese spremenila v druge uporabne oblike vključno z
energijo.
29
d obr e pr ak se z l at i k a me n 2 0 1 3
15.OBČINA ŠENTRUPERT
Dežela kozolcev – prvi muzej na prostem s kozolci na svetu
Od ideje do prvega muzeja na prostem s kozolci na svetu
Dežela kozolcev je razvojni projekt Občine Šentrupert, ki je strokovno prepoznano vrednost dediščine kozolcev prevzela za svojo raz­vojno priložnost na področju turizma. Ideja je zrasla ob spoznanju, da je Občina
Šentrupert lastnica najlepšega slovenskega kozolca, Simončičevega toplarja, ki je edini spomenik državnega
pomena med tovrstnimi objekti v Sloveniji. Projekt je zasnovan v dveh fazah. Vprvi fazi je bil na južnem
obrobju naselja Šentrupert postavljen muzej na prostem, ki je nastajal med letoma 2010 in 2012 pod strokovnim vodstvom novomeške enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in široke skupine strokovnjakov s področja arhitekture, etnologije in biotehnologije. V prvi muzej na prostem s kozolci na svetu so
prestavljeni in obnovljeni vsi tipi kozolcev, ki jih pozna slovens­ko etnično območje. Na primeru 19 sušilnih
naprav je predstavljen razvoj kozolca na Slovenskem, od njegovih najenostavnejših oblik do najzahtevnejšega
toplarja. Velikost Dežele kozolcev je 2,5 hektarja, med kozolci pa je 1 kilometer sprehajalnih poti. Najstarejši
kozolec v muzeju je Lukatov toplar in izhaja iz leta 1795.
Dežela kozolcev - edinstvena in mednarodno pre­poznavna turistična destinacija in stičišče
razvojnih idej ter projektov na področju varstva in ohranjanja slovenske kulturne dediščine
V drugi fazi je muzej na pros-tem s kozolci zrasel v Deželo kozolcev, s postavljeno vizijo: »Na osnovi
dediščine postati mednarodno prepoznavna kul­turna in turistična destinacija.« Deželo kozolcev sestavljajo
trije vsebinski sklopi: Muzej na pros-tem – kozolci Mirnske doline, Center za ohranjanje kulturne dediščine
ter Izgradnja mreže na mestu nastanka ohranjenih in za javnost predstavljenih lesenih objektov nepremične
kulturne dediščine v Mirnski dolini.
S kolesom v Deželo kozolcev; Vir: RCL
Deželakozolcev –interpretacija dediščine v turistične namene
Mag. Dušan Štepec, konservatorski svetovalec novomeške enote Za­voda za varstvo kulturne dediščine
Slovenije, ki že od vsega začetka sodeluje pri projektu, je zapisal: »Strokovnjaki, ki delujemo na področju varstva in ohranjanja dediščine, se vedno bolj zavedamo vloge in pomena kakovostne interpretacije dediščine.
Interpretacija dediščine je namreč eno od ključnih orodij varstva dediščine. Vprojektu Dežela kozolcev v
Šentrupertu imamo opravka z dediščino in njeno interpretacijo v turistične namene. Lokalna skupnost želi
pri tem projektu slediti temeljnim načelom dobre interpretacije, ki mora biti: ustrezna, zabavna, raznolika,
dobro raziskana, celovita, trajnost­na, vključujoča in dovzetna.« Ponudba Dežele kozolcev razvija pro­grame
30
d obr e pr a k se z l at i k a me n 2 0 1 3
strokovnega vodenja po muzeju, izobraževalne delavnice, igre za otroke in odrasle, poleg tega pa Dežela
kozolcev ponuja svoj ambient tudi za izvedbo različnih turističnih, glasbenih, kulturnih in drugih prireditev,
ki lahko leseno stavbno dediščino kozolca predstavijo v drugačni luči.
Dežela kozolcev gradi družbeno odgovornost
Projekt Dežela kozolcev uspešno vključuje različne subjekte v pro­storu (strokovne institucije, lokalna
društva, gostinske ponudnike in druge gospodarske subjekte in posameznike), ki vidijo svoj interes v nadaljnjih razvojnih možnostih, ki jih projekt ponuja. Projekt je za­stavljen po principih družbene odgovornosti
in je pozitivno naravnan, tako do naravnega kot tudi do kulturnega in socialnega okolja.
Ljudski ples v Deželi kozolcev; Foto: Alenka Lamovšek
Odprtje Dežele kozolcev in dan odprtih vrat
Uradno odprtje Dežele kozolcev bo 6. junija 2013; v nedeljo, 9. junija 2013, pa bo dan odprtih vrat, kamor ste
vabljeni vsi, ki želite doživeti »toplino sonca, ujetega v lesu«, ki jo skrivajo v sebi in nam jo ponujajo kozolci.
Doživite z nami prvi muzej s kozolci na prostem na svetu – Dežela kozolcev v Šentrupertu na Dolenjskem.
Za samostojne oglede je v Deželi kozolcev vedno pravi čas, za vse ostalo pa smo na voljo po predhodnem
dogovoru.
Projekt je del NIP LAS DBK za leto 2012 - 1. faza in je delno sofinanciran iz sredstev LEADER, 4. Osi Evropskega kmetijske­ga sklada za razvoj podeželja ( EKSRP). Organ upravljanja za Program razvoja podeželja
Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Nosilec projekta je Občina
Šentrupert.
W: www.dezelakozolcev.si, E: [email protected],
T: +3867 343 46 00, M: +38641 890 909
31
d obr e pr ak se z l at i k a me n 2 0 1 3
16.OBČINA ŠKOFJA LOKA
Stopajmo skupaj ali občina Škofja Loka kot pisana, dinamična in vključujoča skupnost
Občina Škofja Loka je prijetno mesto, ki se ponaša z lepo ohranjenim in urejenim starim mestnim
jedrom. Mesto je živahno kulturno središče, kjer se na leto zvrsti več kot 200 privlačnih kulturnih,
turističnih, športnorekreativnih in drugih družabnih prireditev. Najbolj prepoznavni med njimi sta
vsakoletni »Loški historial« – tradicionalni srednjeveški dnevi v Loki in »Pisana Loka« – cikel različnih
koncertov na prostem.
Škofja Loka je mesto, ki ga obiskovalci od vsepovsod z zanimanjem obiščejo, obenem pa si prizadevamo
za (lokalno) skupnost, kjer je prijetno tudi bivati, predvsem zato, ker želimo (z)graditi vsem dostopno,
vključujočo skupnost, ki nikogar ne izključuje, marveč gradi na medsebojnem zaupanju, sodelovanju in
solidarnosti. Obiščite nas in začutite njen utrip.
V občini Škofja Loka zato premišljeno in sistematično ustvarjamo omrežje družbene infrastrukture. Poleg
tega pa spodbujamo tudi aktivno ter živo sodelovanje in povezovanje med posameznimi akterji.
Na prostoru nekdanje vojašnice v Škofji Loki smo najem prostorov omogočili Društvu upokojencev Škofja
Loka, ki je izjemno dejavno na številnih področjih, ki vključujejo razvejeno andragoško izobraževanje,
različna predavanja, športnorekreativno in kulturno dejavnost. DU Škofja Loka ima tudi čisto svojo
Marinkino knjižnico. Izjemno pozornost posvečajo tudi družbenoodgovorni in prostovoljski dejavnosti.
Občina Škofja Loka je v želji, da bi spodbudila prostovoljsko delovanje v letu 2011 prvič razpisala razpis
za prostovoljca, prostovoljko in prostovoljski projekt leta, v okviru katerega so priznanje za prostovoljski
projekt leta 2011 prejeli prostovoljni kulturni mediatorji v Loškem muzeju. Slednji in Univerza za tretje
življenjsko obdobje pri Društvu upokojencev Škofja Loka sta namreč podpisnika Dogovora o usposabljanju
in prostovoljnem delovanju mediatorjev v kulturi.
Projekt Prostovoljni kulturni mediatorji v Loškem muzeju poteka po določenem programu, ki vključuje
usposabljanje in izobraževanje prostovoljcev. Projekt omogoča prostovoljno delo starejših v muzeju, njegova cilja pa sta ob pomoči kulture ter novega znanja izboljšati življenje v tretjem življenjskem okolju in spodbujati vključevanje starejših v lokalni razvoj.
Z letošnjo zagotovitvijo subvencioniranih avtobusnih linij na območju občine Škofja Loka, bomo – zlasti
starejšim – občanom, zagotovili lažjo dostopnost do mesta in med kraji v občini. Društveni prostori in mesto ter številne prireditve, ki tam potekajo, jim bodo tako še bolj in lažje dostopni.
DU Škofja Loka na svoji lokaciji v nekdanji vojašnici odlično sobiva z Mladinskim kulturnim centrom
(MKC) Rdeča Ostriga, zato so skupaj ustvarili in razvili številne neformalne oblike interakcij ter živahnega
spontanega sodelovanja in vzajemne pomoči. Plodno medgeneracijsko sodelovanje poteka tudi v okviru
prostovoljskega projekta MEPI.
Tudi prostore za avtonomno delovanje MKC Rdeča ostriga, ki je s programom, delovanjem in produkcijo
eden pomembnejših in prepoznavnejših mladinskih centrov v državi, je zagotovila Občina Škofja Loka.
Lansko poletje so škofjeloški študentje, okrepljeni s študenti, ki v Škofji Loki bivajo v okviru mednarodne
evropske študentske izmenjave, obnovili in revitalizirali osrednji park na območju nekdanje vojašnice.
Leta 2011 smo v gosto naseljeni blokovski soseski v Frankovem naselju odprli prvi Mladinski dnevni center (MDC) Blok, ki omogoča kakovostno preživljanje prostega časa številnim (hiper)aktivnim ali socialno
manj senzibilnim in vključenim mladostnikom. Prizadevne sodelavke centra jih v prijetnem neformalnem
vzdušju centra aktivno spodbujajo, da razvijajo nove veščine in kreativne potenciale. Po izjemno dobri
izkušnji delovanja prvega MDC-ja Blok, bomo letos v soseski Podlubnik odprli novi mladinski center. Podoben center deluje tudi v okviru CSD v prostorih nekdanje vojašnice v Škofji Loki.
32
d obr e pr a k se z l at i k a me n 2 0 1 3
V občini se tudi sicer uspešno razvija in nadgrajuje sistem socialnovarstvenih služb ter storitev, ki omogočajo
boljšo socialno zaščito in vključenost posameznikov s posebnimi potrebami v vseh starostnih obdobjih.
Zanje so zagotovljene različne oblike oskrbe in varstva. Za predšolske otroke s posebnimi potrebami je
poskrbljeno v posebnem oddelku Vrtca Škofja Loka, za šoloobvezne pa na OŠ Jela Janežiča, ki jo obiskujejo
učenci iz vseh štirih občin na Loškem. Vsem, ki jim ne uspe nadaljevati šolanja, je namenjen Varstvenodelovni center (VDC), ki deluje kot enota VDC Kranj in vključuje lažje ter srednje prizadete osebe iz vseh
štirih občin. VDC dopolnjuje bivalna skupnost, namenjena varovancem, ki nimajo več staršev ali jim ti ne
morejo več zagotavljati ustreznega celodnevnega varstva in oskrbe.
Poleg tega na območju občine delujeta še dve instituciji posebnega pomena: Varna hiša za ženske in otroke,
ki so žrtve nasilja, in terapevtska skupnost, ki v okviru programa »Projekt Človek« deluje v Sopotnici v
objemu zelenega škofjeloška podeželja.
33
d obr e pr ak se z l at i k a me n 2 0 1 3
17.OBČINA ŠKOFJA LOKA
»PISANA LOKA«
Modrozelena politika razvoja tisočletnega mesta
V zadnjih nekaj letih Občina Škofja Loka izvaja sistematično in celovito prenovo starega mestnega jedra
Škofje Loke, eno najbolje ohranjenih in prepoznavnih zgodovinskih mestnih središč v državi. Revitalizacija
vključuje fizično prenovo objektov, ki s tem dobijo odprto javno narvo s privlačnimi programi in dejavnostmi, ki poživljajo mestni utrip in ponudbo.
Na Mestnem trgu smo popolnoma prenovili Sokolski dom, ki je postal sodoben kulturni center z
večnamensko prireditveno dvorano, galerijsko dejavnostjo in spremljevalnimi prostori. V njem na leto organiziramo več kot 200 kulturnih, izobraževalnih, seminarskih in družabnih prireditev. Sokolski dom je s
tem postal osrednje mesto dogajanja, druženja in srečevanja občanov in obiskovalcev od drugod.
V njegovi neposredni bližini je svoje prostore dobil Center domače in umetnostne obrti (DUO Center), katerega poslanstvo je prezentacija in oživljanje domače obrti. Z organizacijo razstav, delavnic, tečajev
in drugih izobraževalnih oblik ter demonstracij obrtniških mojstrov v živo je center zaživel kot osrednje
informacijsko, izobraževalno in »živo« prezentacijsko središče za domačo obrt za gorenjsko regijo.
S svojo središčno pozicijo na Mestnem trgu zelo konkretno prispeva k njegovemu oživljanju, postaja imenitna turistična atrakcija, vabljivo izložbeno okno in seveda prispeva k ohranjanju in posredovanju bogate
zakladnice veščin tradicionalne obrti in kulturne dediščine. V pritličju občinske stavbe na Mestnem trgu
smo uredili Loško hišo – sodobno urejeno vstopno točko oziroma občinsko sprejemno pisarno
za potrebe občanov, obenem tudi informacijska točko za številne obiskovalce. Loško hišo smo obogatili z
značilnimi podobami mestnih znamenitosti, arhitekturnih detajlov in grbi pobratenih ter partnerskih mest,
ki simbolizirajo našo odprtost in povezanost s svetom. Konkretno globalno komunikacijo omogoča tudi
34
d obr e pr a k se z l at i k a me n 2 0 1 3
možnost brezplačnega dostopa do spleta za stranke in obiskovalce ter seveda strokovno in vselej prijazno
osebje.
Vse trije prenovljeni javni objekti so v pritličju in se neposredno odpirajo na Mestni trg , dihajo z njim in
tako ustvarjajo novo dinamiko v mestnem središču, obenem pa omogočajo lažjo dostopnost vsem, zlasti pa
starejšim in gibalno oviranim.
Občina Škofja Loka svoje temeljne naloge izvaja in razvija v skladu z načeli trajnostnega razvoja, katerega
pomemben sestavni del je tudi trajnostna mobilnost.
Z uveljavitvijo novega parkirnega režima v letu 2012 smo naredili nov pomemben korak k oživljanju
mestnega središča, saj smo v središču odpravili parkiranje. Za tamkajšnje prebivalce in lastnike lokalov smo
uredili parkiranje na nekdanjem – v preteklosti precej zanemarjenem – nunskem vrtu. Parkirišče Nunski vrt, ki je na robu starega mestnega jedra pod loškim gradom, smo tudi s krajinskega in hortikulturnega
vidika primerno uredili. Mestno središče je tako dobilo novo – pešcem prijazno – naravo. To se že kaže v
večjem številu obiskovalcev. Ob TIC-u Turističnega društva na Mestnem trgu pa smo uredili izposojevalnico električnih koles.
Poleg parkirišča na nekdanjem nunskem vrtu smo tik ob robu mestnega središča uredili mrežo plačljivih
parkirišč in s tem obiskovalcem mestnega središča omogočili lažjo in stalno dostopnost. Dostopnost mestnega središča smo v sklopu okoljske akcije Loško je ekološko pred dvema letoma okrepili tudi z uvedbo
subvencionirane mestne avtobusne linije, ki nas po subvencionirani ceni (na) vsakih 15 minut pripelje
praktično do vstopa v mestno središče. Dostopnost središča se je letos spomladi, ko smo v Občini Škofja
Loka, subvencionirali vse avtobusne linije, ki potekajo na območju občine, še povečala.
Konec leta 2012 je Občina Škofja Loka v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije razpisala obsežen natečaj Ureditev odprtih javnih površin starega mestnega jedra Škofje Loke ter ureditve obrežja
obeh Sor, s katerim bomo naredili nov kvalitativen korak pri strokovni, celoviti in sistemski prenovi tega
izjemnega prostora. Natečaj namreč zajema urbanistično-arhitekturno in krajinsko-arhitekturno urejanje
starega mestnega jedra, grajskega hriba in rečnega obrežja, kamor spada tudi ureditev kopališča ob Poljanski
Sori.
S to ambiciozno nalogo želimo prenoviti in trajnostno posodobiti infrastrukturna omrežja, urediti tlakovanje, funkcionalno urediti prizorišča za Škofjeloški pasijon in druge prireditve, ki potekajo na prostem, in
oblikovanje in umestitev urbane opreme. Z natečajem želimo pridobiti tudi rešitve, ki vključujejo gibalno
ovirane osebe ter slepe in slabovidne. Z vidika urejanja rečnih brežin urejamo sistem sprehajalnih poti ob
rekah, saj želimo mestu spet zagotoviti stik z vodo. Z ozelenitvijo in zasaditvijo posameznih območij pa
bomo zagotovili čim ustreznejšo prezentacijo kulturne in naravne dediščine.
Po gradnji južne (poljanske) obvoznice bo zaživel tudi prenovljeni Spodnji trg, ki bo namenjen predvsem
ljudem, mesto pa bo končno kot (po)enoten organizem zopet zadihalo s polnimi pljuči.
Letos začenjamo tudi celovito obnovo Cankarjevega trga in Blaževe ulice v starem mestnem
jedru. S to prenovo želimo celovito urediti dotrajano infrastrukturo in izvesti tlakovanje tega vitalnega dela mesta.
Škofja Loka s celovito in trajnostno zasnovano prenovo svoje izjemne kulturne in naravne dediščine
postaja mesto, kjer je prijetno bivati. Urejeno mesto
privlači vse več obiskovalcev, z nadaljnjim razvojem
svojih potencialov pa postaja zanimivo tudi za nove
investitorje.
35
d obr e pr ak se z l at i k a me n 2 0 1 3
18.OBČINA ŠMARJEŠKE TOPLICE
Površina: 34,2 km2
Število prebivalcev: 3.201
Povprečno število nočitev turistov/leto: 102.718
Trenutne nastanitvene kapacitete: 480
Značilnosti: razgiban relief, mirno in zeleno okolje, termalna & pitna voda, tradicija turizma, neposredna
bližina golf igrišč in priznanih turističnih destinacij.
Občina Šmarješke Toplice je mlada občina, ki je nastala leta 2007 po odcepu od Mestne občine Novo Mesto.
Občina je turistično zelo obiskano območje. Glavni nosilec turizma so Terme Šmarješke Toplice, ki so znane
po svoji zdraviliški dejavnosti. Z leti se povečuje število namestitvenih kapacitet tudi pri ostalih ponudnikih
(turistične kmetije, turizem v zidanicah, sobodajalstvo).
Pokrajina je reliefno precej razgibana, opredeljujeta jo dva griča Koglo 417 m in Vinji vrh 392 m, oba po
prisojni strani pokrivajo vinogradi, kjer domačini pridelujejo pretežno cviček.
V okolici so tudi njive in travniki ter precej mešanega gozda. Domači kmetje se ukvarjajo pretežno z
živinorejo, ponekod tudi s polikulturnim kmetijstvom in sadjarstvom.
Naravne in kulturne znamenitosti privabljajo v občino številne obiskovalce. Privlačnost občine dopolnjujejo tudi arheološke najdbe. Občina ima pri tem pomembno vlogo, saj ima vse možnosti, da ohranja in trži
naravne in kulturne znamenitosti ter se usmerja k trajnostnemu razvoju. S tem lahko postane ena izmed
vodilnih občin na področju turizma v širši regiji.
Tematska pot »Vir življenjske energije«
Tematska pot bo povezovala najbolj atraktivne naravne in kulturne znamenitosti v občini. Za oglede bo
primerna tako za kolesarje kot pohodnike, večina točk pa tudi za obiske z avtomobilom. Dostop bo pri
večini točk možen tudi za invalide in otroke.
Namen je povezovanje turističnih znamenitosti s primerno infrastrukturo, ki bi hkrati pozitivno vplivala
na ohranitev dediščine. Z oblikovanjem novih turističnih produktov in izboljšanjem trajnostne dostopnosti
zaradi ureditve sprehajalnih poti, želi občina obogatiti svojo turistično ponudbo.
Hkrati želimo s projektom spodbuditi zavedanje o naravnih in kulturnih danostih, ki jih območje ponuja,
kar bo omogočeno tudi s pomočjo informacijskih tabel o naravnih in kulturnih znamenitostih obravnavnih
točk. Tovrstna ureditev bo predstavljala tudi odlično učno pot šolarjem.
Ob ureditvi vseh načrtovanih točk znamenitosti, bo
izdelana tudi celostna podoba tematske poti, s promocijskim materialom v šestih jezikovnih verzijah.
Tovrstna ponudba bo vplivala na povečanje števila
izletniških turistov, ki cenijo sproščujoč oddih v osrčju
neokrnjene narave. S povečevanjem obiska turistov, se
posledično pričakuje porast povpraševanja po ostali
turistični ponudbi, kar bo pozitivno vplivalo na razvoj
gospodarstva v občini, pa tudi širše.
Pet točk od načrtovanih enaindvajsetih točk je že
urejenih, in sicer s pomočjo evropskih nepovratnih
Razgledna ploščad na Koglem.
36
d obr e pr a k se z l at i k a me n 2 0 1 3
sredstev, in sicer:
• vodnjak v Gorenji vasi,
• ureditev površine pred cerkvijo v Slapih, ki se nahaja v neposredni bližini bodočega visokokakovostnega hotelskega kompleksa,
• razgledna točka na Koglem,
• sprehajalna pot do Škratove luknje,
• sprehajalna pot do razvalin gradu Štrlek.
Za dostop do informacij o turistični ponudbi občine
smo postavili digitalni informacijski terminal, kjer
lahko obiskovalci dostopajo do informacij 24 ur
dnevno, 365 dni v letu.
V nadaljevanju projekta je predvidena prijava
na razpise za pridobitev dodatnih nepovratnih
sredstev za ureditev nekaterih pomembnih točk
znamenitosti, kot so: stoletni vodnjak v Zgornjih
Šmarjeških Toplicah, ureditev grajskega parka v
Klevevžu, postavitev opazovalnice ptic in bobrov
ter razgledna ploščad na nekdanji zaliv Panonskega morja, ureditev področja lapidarija pri Beli
Cerkvi, itd.
Ureditev dostopa do Škratove luknje.
37
d obr e pr ak se z l at i k a me n 2 0 1 3
19.OBČINA ŠMARJŠKE TOPLICE
Idejna zasnova odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod v občini Šmarješke Toplice
Varstvo vodnih virov je za ohranjanje in izboljšanje kakovosti življenja izjemnega pomena. Čiščenje odpadnih komunalnih voda je tako zakonska in etična odgovornost vsakega posameznika.
Za Slovenijo in tako tudi Občino Šmarješke Toplice je značilna razpršena poselitev, zlasti v gričevnatih in
hribovitih delih Slovenije. Podeželje predstavlja 30,5 % slovenskega ozemlja in zajema 38,5 % prebivalstva. Ta
območja so hkrati tudi povirja večjih vodotokov, ekološko pomembna in uvrščena med posebna varstvena
območja Natura 2000, ki zavzemajo več kot tretjino ozemlja Slovenije, kar je v evropski dimenziji posebnost
in dragocenost, pa tudi naša skrb in odgovornost.
Dolga kanalizacijska omrežja, draga črpališča in velike čistilne naprave so za majhne občine, posebno tiste
z razpršeno poselitvijo finančno nedosegljive. Zato iščemo možnosti sofinanciranja iz kohezijskih sredstev,
ki zahtevajo ogromne investicije in pogosto niso ekološko upravičene. Prednosti, ki se kažejo z razpršenimi,
manjšimi kanalizacijskimi sistemi so naslednje:
• fazna izgradnja kanalizacijskih sistemov,
• manjše investicije,
• lokalno reševanje problematike,
• manjše čistilne naprave v primeru izpadov ne povzročijo velikih ekoloških
• katastrof,
• večja vključenost lokalnega prebivalstva pri odločitvah postavitve,
• manjši posegi v prostor in okolje,
• nižji stroški vzdrževanja in obratovanja.
Občina Šmarješke Toplice je pristopila k sistemskemu reševanju ravnanja z odpadnimi vodami na celotnem
področju občine.
Na podlagi te idejne zasnove za našo občino smo pridobili oceno potrebnih investicijskih vlaganj in način
reševanja odvajanja in čiščenja odpadnih vod na področju aglomeracij.
Idejna zasnova je nastala na osnovi pregleda obstoječega stanja, analize konfiguracije terena, zasnove naselja (aglomeracije) ter demografskih podatkov.
Z idejno zasnovo je za vsak stanovanjski objekt v občini določen način reševanja odpadnih voda. Na podlagi
tega dokumenta občina pripravlja projektno dokumentacijo za naselja, ki bodo imela javno kanalizacijo in
izvaja investicije v izgradnjo javne kanalizacije. Na tem področju predvidene opremljenosti z javno kanalizacijo imamo 2267 prebivalcev.
Za stanovanjske hiše, ki ne bodo priključene na javno kanalizacijo (niso sestavni del operativnega programa)
pa omogoča Občina Šmarješke Toplice subvencijo nakupa malih čistilnih naprav in s tem občane stimulira
k čiščenju odpadnih voda. S tem dosegamo ekološke standarde varovanja okolja in s tem izboljšanje pogojev
bivanja. Na področju kjer ni predvidene javne kanalizacije živi 764 prebivalcev.
Navkljub majhnosti občine in omejitvam kulturne dediščine (strošek arheologije moramo v celoti pokrivati
sami) ter varstva narave uspešno črpamo nepovratna finančna sredstva za izgradnjo javne kanalizacije.
Lastniki stavb na območju, ki ga ni treba opremiti z javno kanalizacijo in zunaj naselij morajo zagotoviti
čiščenje komunalne odpadne vode v malih komunalnih čistilnih napravah najkasneje do:
• 31. decembra 2010, če je stavba na vodovarstvenem območju in
• 31. decembra 2018, če je stavba na občutljivem območju.
38
d obr e pr a k se z l at i k a me n 2 0 1 3
V ta namen bomo v letošnjem letu objavili razpis za pridobitev finančnih sredstev za sofinanciranje nakupa
malih čistilnih naprav.
Vsi občani oz. lastniki objektov, ki jih zanima ali so njihovi objekti na območju predvidenih aglomeracij (to
je na območjih kjer bo zgrajena javna kanalizacija) lahko to razberejo iz dokumenta idejne zasnove, ki je na
vpogled na občini, občinski spletni strani in pri izvajalcu javne službe.
Primer reševanja aglomeracije - VINICA.
39
d obr e pr ak se z l at i k a me n 2 0 1 3
20.OBČINA TRZIN
Projekti informiranja in ozaveščanja: pilotni projekt celovite energetske sanacije
vrstnih hiš v Trzinu
Spodbujanje učinkovitejše rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije pri občanih je ena izmed nalog, ki si jih je v v načrtu aktivnosti pri uresničevanju Akcijskega načrta Lokalnega energetskega koncepta
Občine Trzin kot kontinuirano nalogo zadala v ta namen ustanovljena delovna skupina.
V letu 2012 so v Trzinu načrtovali in izpeljali pilotni projekt celovite energetske sanacije vrstnih hiš v Trzinu.
V Trzinu se v naselju Mlake namreč nahaja pribl. 300 vrstnih in Marlesovih hiš, zgrajenih v 70-ih letih prejšnjega
stoletja in potrebnih energetske sanacije. Odločili so se, da najprej pridobijo projekt za vrstne hiše na Mlakarjevi
ulici, Prešernovi ulici in Reboljevi ulici – skupaj je teh hiš pribl. 160, ga predstavijo lastnikom hiš na teh ulicah, ob
zadostnem interesu lastnikov pa s projektom nadaljujejo in naročijo še projekt za t.i. Marlesove hiše na Pernetovi
ulici, Ulici bratov Kotar, Košakovi ulici in Bergantovi ulici ter kot zadnji še projekt za vrstne hiše na Kidričevi ulici.
Da pa bi lastnike še dodatno motivirali, so izvajalcu del izročili projekt vrstne hiše in podatke o porabi energentov. Na podlagi konkretnih podatkov je izvajalec del za vse tri tipične vrstne hiše (sredinska, zamik v
vrsti, čelna) izdelal izračune, ki zajemajo:
• porabo energije za ogrevanje pred sanacijo in po njej na m² in stavbo;
• izračun investicije v evrih na m² posameznega ukrepa in stavbo in
• izračun prihrankov v kWh na m² posameznega ukrepa, na stavbo in na % glede na izhodiščno stanje.
Na predavanjih dne 28.11. 2012 in 13.12.2012 so bili lastnikom predstavljeni možni ukrepi, ki so:
1. toplotna izolacija fasade, strehe in/ali zadnje plošče za dve varianti debelini toplotne izolacije. Prva je minimalna, kot jo za subvencijo zahteva Eko sklad, druga je debelejša, kot jo priporočajo energetski svetovalci;
2. menjava stavbnega pohištva (okna, strešna okna, zunanja vrata), ki vključuje tudi zamenjavo zunanjih
okenskih polic. V obdelavo je bilo vzeto leseno stavbno pohištvo z RAL montažo in okenske police iz
materialov, ki niso t.i. »hladilna rebra« in
3. menjava strešne kritine (v pretežni meri je obstoječa kritina še salonitna).
Navzočim je bila predstavljena tudi možnost pridobivanja nepovratnih finančnih spodbud za nove naložbe
rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti njihovih stanovanjskih stavb po ukrepih, ki
jih sofinancira Eko sklada, pri čemer jim je bil še posebej nazorno prikazan postopek priprave vloge.
Udeleženci so izpolnjevali anketne vprašalnike glede vsebine in zasnove predavanja ter podajanja vsebine, v
drugem delu vprašalnika pa so odgovarjali tudi na nekaj splošnih vprašanj. Z rezultati so v Trzinu zadovoljni.
Predavanji sta bili opaženi tudi medijsko, v Trzinskem tedniku na ATV Signal Litija in na TV Slovenija v
prispevku z naslovom Trzin, najbolj energetsko varčna občina.
Glede na to, da je podjetje SGP Gorica tovrstne vrstne hiše gradilo tudi drugod po Sloveniji in ne le v
Trzinu ocenjujejo, da je projekt uporaben in prenosljiv tudi na druge uporabnike širom po Sloveniji.
Projekt je sofinanciran v okviru Petrolovega Programa velikih zavezancev za zagotavljanje prihrankov energije pri končnih odjemalcih.
40
d obr e pr a k se z l at i k a me n 2 0 1 3
Slika: zračni posnetek vrstnih hiš v naselju Trzin – Mlake (Vir: PISO)
41
d obr e pr ak se z l at i k a me n 2 0 1 3
21.MESTNA OBČINA VELENJE
Projet počitniškega dela »Čisto moje Velenje«
Mestna občina Velenje že od leta 2002 izvaja projekt Čisto moje Velenje. Projekt se izvaja vsako leto v
počitniških mesecih.
V času poletnih počitnic nudimo počitniško delo okoli 260 dijakom in študentom. Mladi imajo možnost
pokazati, koliko jim mesto Velenje pomeni, s tem da ga čistijo, urejajo, barvajo in še kaj. V projektu mladi
izvajajo tudi druge aktivnosti, ki dvigujejo raven življenja v celotni občini. V zadnjih letih se je poudarek
projekta s čiščenja preusmeril na medgeneracijsko sodelovanje, kar se kaže na dveh nivojih: delo mladih
s starejšimi in delo mladih z otroci. V Domu za varstvo odraslih 5 mladih v 14 dnevnih terminih v juniju,
juliju, avgustu in septembru, predvsem iz srednjih zdravstvenih in višjih zdravstvenih šol, dnevno delajo z
ostarelimi po programu, ki obsega druženje, sprehode, izdelovanje pripomočkov za stanovalce, družabne
igre, urejanje okolice doma, pomoč osebju na oddelkih (recimo postiljanje postelj, pomoč pri delitvi hrane),
pomoč v pralnici, pomoč pri delovni terapiji, čiščenje opreme in pripomočkov, sodelovanje v skupini za
samopomoč ter sodelovanje v ustvarjalnih delavnicah.
V času počitnic smo zagotovili tudi tri mlade udeležence projekta za izvajanje delavnic Zveze prijateljev
mladine na centralnem otroškem igrišču za najmlajše, ki so ga dnevno obiskovali. Obisk je bil zelo dober,
saj je program obsegal vodenje delavnic, kjer so se otroci igrali, risali in ustvarjali. Za delavnice smo v okviru
projekta priskrbeli tudi materiale in igrala. Udeleženci našega projekta so nadaljnje sodelovali pri izvedbi
treh aktivnosti Festivala Velenje v času počitnic in sicer: delavnice v Vili čira čara ob jezeru, kjer sta dva
udeleženca projekta animirala in vodila najmlajše pri igri in ustvarjanju ter v aktivnostih Poletja na travniku
ter Kina pod zvezdami.
Knjižnica Velenje je bila odprta večji del počitnic, v popoldanskem času pa so otrokom namenili nekaj
vodenih vsebin, kot so igralne urice. V času počitnic je v vsakem terminu to izvajal eden dijak iz našega
projekta, ki je pomagal tudi na Pikini knjižnici v času izvajanja Pikinega festivala. Prav na tem festivalu je
sodelovalo precej udeležencev našega projekta, ki so skrbeli predvsem za logistiko.
Prav tako omogočimo podporo letnemu taboru taborniških društev, kjer dijaki in študentje organizirajo
aktivnosti in dejavnosti za vključene osnovnošolske otroke.
Proces vzpostavitve:
Projekt je v letih razvoja prerastel osnovno idejo, po kateri bi mladi čistili svoje mesto. Pravzaprav se je
popolnoma nadgradil z idejo medgeneracijskega povezovanja, kjer so vezni člen dijaki in študentje, ki s svojim delom, znanjem, voljo in pripravljenostjo vzpostavljajo odnos na eni strani z otroci, na drugi s starostniki. Pravzaprav je klasičnega čiščenja ostalo zelo malo. Udeleženci se namreč aktivno vključujejo v delo z
otroci in starostniki. Vsako leto je več mladih zainteresiranih za sodelovanje, vendar zaradi finančnih razmer
vsem zainteresiranim dela ne moremo zagotoviti.
Ovire in spodbude v procesu:
Nekaj ovir smo že našteli, povezanih s pripravo projekta. Poleg teh je lahko velika ovira splošno vzdušje v
družbi in sprejemanje mladih in njihovih idej. Do sedaj smo te ovire uspešno premagali.
Spodbud pa je seveda ogromno: najprej velik odziv mladih, pozitivni odzivi javnosti ter občanov, pozitivni
odzivi ožjih delov občine, javnih zavodov, društev in zvez, vedno novi kvalitativni predlogi širitve programa…
42
d obr e pr a k se z l at i k a me n 2 0 1 3
Ob sodelovanju mladi ne samo, da nekaj malega zaslužijo, preko tega projekta pridobivajo tudi delovne
navade in izkušnje, saj pri izbiri kandidatov v veliki meri za posamezna področja dela upoštevamo smeri
njihovega šolanja. Tudi neformalne delovne izkušnje lahko še kako prav pridejo.
Glede na stanje na trgu študentskega dela v zadnjih leti, pa ima projekt tudi socialne učinke in marsikomu
predstavlja dodaten in dobrodošel vir dohodka (tudi celotni družini).
Ocena možnosti za prenos prakse:
Prenos prakse je odvisen predvsem od pripravljenosti posamezne lokalne skupnosti na to. Povsod se namreč
najde dovolj vsebine in volje, da se projekt izvede, vprašljiv pa ostaja finančni vidik. Pripravljenost občin, da
v proračunu namenijo sredstva za tak projekt.
Pozitivni finančni učinki in drugi pozitivni gospodarski učinki:
Učinek projekta je večplasten in v celoti pozitiven. Skozi program mladi delajo pri različnih partnerjih (zavodi, KS, društva…) s čimer se lahko opravi veliko več dela, kot to omogoča letna finančna konstrukcija
delovanja teh partnerjev. Stroški dela so manjši, kot pri redni ali začasni zaposlitvi. Prav tako se skozi projekt
izvede veliko dela, ki ni vključeno v koncesije in bi zaradi tega realizacija bila precej dražja.
Družbeni pozitivni učinki in drugi okoljski pozitivni učinki:
• Mladi aktivno sodelujejo v projektu in postanejo del aktivne družbe
• Promocija medgeneracijskega sodelovanja
• Pozitivni učinki na zdravje – tudi gibanje med delom
• Krepitev lokalne identitete
• Razvijanje odgovornosti mladih do čistega okolja in urbane opreme
• Druženje, izmenjava mnenj, spoznavanja mladih
• Prvoosebni vpogled v življenje otrok in starostnikov
• Pridobivanje praktičnih spretnosti
Odločitev za izvajanje projekta je logična. Mlade je potrebno vključiti v vse dele družbe, sploh aktivne dele.
S tem jim pokažemo, da na njih računamo, jih na to pripravimo in jim podamo smernice za bodoče. Generacija vmes tako ne ostane prepuščena sama sebi in socialnim omrežjem. Vsaj 14 dni v letu se lahko vsak mlad
človek, vključi v nekaj, kar mu lahko spremeni tudi življenje.
43
d obr e pr ak se z l at i k a me n 2 0 1 3
22.MESTNA OBČINA VELENJE
Kmečka tržnica v Velenju - inovativna prodajna struktura kmetijskih pridelkov
Mestna občina Velenje se zaveda pomena trajnostnega razvoja turizma, zato v razvoj te panoge vključuje
tudi lokalne produkte s podeželja. Kmečka tržnica v središču Velenja je primer dobre prakse, saj s svojo
ponudbo skrbi za popestritev mestnega dogajanja, ima funkcijo stičišča podeželja in mesta ter nudi posebno
doživetje za turiste.
Kmečka tržnica v Velenju je nastala na podlagi mednarodnega projekta Kmečka tržnica kot inovativna prodajna struktura kmetijskih produktov, ki ga je sofinanciral Program pobude skupnosti Intereg III A Slovenija
– Avstrija 2000 – 2006 ter nosilec projekta Mestna občina Velenje. Osnovni namen Kmečke tržnice je
spodbujanje razvoja in ohranjanje podeželja z neposredno prodajo kmetijskih pridelkov in izdelkov,
hkrati pa se skozi dopolnilni spremljevalni program ohranja izročilo ter prikaz kmečkih opravil in
običajev, ki približujejo podeželje mestu. Odvija se vsako soboto med 8. in 13. uro. Na stojnicah poteka
prodaja domačih pridelkov in izdelkov od svežega sadja in zelenjave, zelišč, medu, mesnih izdelkov, različnih
vrst kruha, peciva, rezancev, vina, žganja, sokov do izdelkov domače umetnostne obrti in še marsikaj drugega iz Šaleške ter Zgornje Savinjske doline. MOV – TIC Velenje v sodelovanju s Turistično zvezo Velenje in
ostalimi turističnimi društvi v Velenju in okolici od aprila do oktobra enkrat mesečno pripravlja na tržnici
spremljevalni program. Preko zanimivega programa organizator vabi obiskovalce na dogodke, ki jih pripravljajo turistična društva (Primer: v mesecu juliju se pripravi spremljevalni program na temo Srednjega veka
z vabilom na dogodek Srednjeveški dan na Velenjskem gradu, ki se odvija v mesecu avgustu). TIC Velenje
pri pripravi posameznih doživetij Velenja vključi tudi obisk Kmečke tržnice s pokušino domačih dobrot in
spoznavanjem ljudskega izročila nekoč in danes.
Ocena možnosti za prenos prakse:
Kmečka tržnica je postala že pravo sobotno dopoldansko stičišče občanov, krajanov Velenja ter okolice,
turistov in postaja del družabnega utripa in prepoznavnosti mesta. Na Kmečki tržnici v Velenju sodelujejo
kmetje in nekatera turistična društva iz celotne Savinjsko-šaleške regije. V okoliških krajih in regijah ima
že vsak kraj svojo Kmečko tržnico, ki pa je verjetno bistveno manj obiskana kakor bi lahko bila v primeru
združitve več tržnic na enem mestu s skupno predstavitvijo in spremljevalnim programom.
Pozitivni finančni učinki in drugi pozitivni gospodarski učinki:
• Pozitivni učinki na zdravje prebivalcev in okolje,
• povečan prihodek registriranih ponudnikov,
• organizirana prodaja preko skupne blagovne znamke SAŠA regije – skupno trženje.
Družbeni pozitivni učinki in drugi okoljski pozitivni učinki:
• Promocija podeželja v mestu (pristen stik sodobnega človeka z naravo),
• promocija domačih proizvodov (kruh, pecivo, rezanci, suhomesnati izdelki, mlečni izdelki …),
• ozaveščanje potrošnikov o zdravi in kakovostni hrani,
• povezovanje mestnega in kmečkega življenja,
• izboljšanje kakovosti življenja urbanega in ruralnega prebivalstva,
• pozitivni učinki na zdravje prebivalcev in okolje,
• krepitev lokalne identitete, starih šeg in navad.
• Spodbujanje trajnostnega razvoja turizma,
• povečanje ponudbe izdelkov s podeželja,
44
d obr e pr a k se z l at i k a me n 2 0 1 3
• spodbujanje posameznikov k registraciji kmetijske dejavnosti,
• prispevek k povečanju deleža prodajanih domačih izdelkov,
• pozitivni učinki na okolje.
Z nasmehom iz narave se je pričela Kmečka tržnica v Velenju, katere cilj je inovativna prodaja kmetijskih
produktov ter dvig prepoznavnosti in kvalitete izdelkov podeželja. Uspešen projekt se iz leta v leto razvija
in nadgrajuje z novimi trajnostno usmerjenimi vsebinami in podpornim okoljem. Oblikovana je skupina
potrošnikov, ki redno nakupuje domače dobrote na Kmečki tržnici ter se udeležuje dopolnilnega spremljevalnega programa. V Letu 2013 bomo uveljavili skupno blagovno znamko »Z nasmehom narave iz SAŠA
regije«, preko katere bomo uredili enotno oznako pridelkov in izdelkov (žigi in etikete), ponudnikov (enotni predpasniki), skupno promocijo in dopolnili tematski spremljevalni program. S trajnostnim pristopom
želimo zagotoviti večjo prepoznavnost kmetijskih produktov, povečati nakup ter zagotoviti boljšo predstavitev podeželja v mestu .
45
d obr e pr ak se z l at i k a me n 2 0 1 3
23. MESTNA OBČINA VELENJE
Uvedba avtomatiziranega sistema izposoje mestnih koles- sistema Bicy
V Mestni občini Velenje (v nadaljevanju MOV) so v sklopu pilotne investicije projekta BICY lokalno razvili
in uvedli sistem BICY, ki je avtomatiziran sistem za izposojo koles. Sistem BICY vključuje 25 koles (slovenske proizvodnje - KRPAN) na petih izposojevalnih postajah po mestu, s skupaj 40 priključnimi stojali in
omogoča storitve izposoje kolesa za uporabo v mestnem okolju. Sistem je tako lokalnega razvoja medtem,
ko so kolesa slovenske proizvodnje (KRPAN), ki so trpežna, udobna ter lahka. Sistem omogoča inovativne
tehnološke rešitve za storitve najema in tudi podroben koncept rešitev za sledenje in nadzor (modularen
sistem; WiFi povezava, videonadzor, statistične obdelave). Sistem je zasnovan modularno in omogoča, da
uporabnik zapusti kolo na drugih postajah in s tem služi, kot koristno mestno orodje za številne priložnosti.
Je brezplačen in enostaven za uporabo ter prijazen do uporabnika.
Proces vzpostavitve:
MOV je partner v EU projektu BICY - »Cities and Regions of Bicycles«, ki je sofinanciran v okviru programa
Srednja Evropa (sredstva iz Evropskega sklada za regionalni razvoj -ESRR). Namenjen je razvoju celostnega
in trajnostnega načrtovanja kolesarske politike v urbanih območjih ter hkrati spodbujanju zdrave in okolju
prijazne mobilnosti. V projektu sodeluje 11 partnerskih mest iz območja EU, z aktivnostmi so začeli marca
2010 in bo zaključen v aprilu 2013. V sklopu pilotne investicije projekta BICY je bil v Velenju lokalno razvit
in uveden t.i. sistem BICY. Faza implementacije sistema je potekala od januarja 2012 do septembra 2012,
kjer je MOV maja 2012 na podlagi javnega razpisa izbrala izvajalca za razvoj sistema t.j. Šolski center Velenje. Postaje, ki so bile opremljene z internetom, elektriko, je zunanji izvajalec v septembru 2012 dokončno
opremil s funkcionalnimi stebrički za kolesa.
Ovire in spodbude v procesu:
Sistem BICY je podoben sistemu, ki se je zelo dobro prijel v Ljubljani (Bicikelj), z razliko, da so v Velenju
sistem razvili sami. V sklopu evropskega projekta je MOV moči združila z zunanjim izvajalcem- Šolskim
centrom Velenje in tako so razvili primerljiv sistem, kot ga poznamo v tujini, a z dokaj majhnimi sredstvi.
« Izkazalo se je, da so občani sistem prepoznali kot dobro pridobitev in ga »vzeli za svojega«, saj po petih mesecih
delovanja ni prišlo do večjih poškodb na sistemu ali kolesih ali tatvin. K temu tudi pripomore vzdrževalec sistema, ki smo ga zaposlili v okviru javnih del. Spodbudno je predvsem dejstvo, da lahko s prenosom dobrih praks
iz Evrope ter evropskih sredstev vlagamo v razvoj lokalnega okolja in s tem prispevamo k trajnostnemu razvoju
mesta« je dodala Špela Šeliga, vodja projekta BICY na MOV.
Ocena možnosti za prenos prakse:
Uvedba sistema BICY se je izkazala kot dobra praksa, z zelo pozitivnim odzivom občanov. V dveh mesecih
od vzpostavitve je bilo registriranih več kot 350 uporabnikov, sistem pa je zabeležil nekaj tisoč izposoj koles.
»Eden bistvenih razlogov, da smo se odločili za razvoj sistema lokalno, je dejstvo, da manjšim mestom (kot
je Velenje) nakup obstoječih sistemov ni dostopen- v smislu finančnega vložka. Večja mesta v sodelovanju z
oglaševalskimi mesti vzpostavljajo sisteme (kot Bicikelj v Ljubljani) in nato postaje koles tržijo za oglaševalska
mesta (premična in nepremična infrastruktura). Npr. mesto Velenje tovrstnim podjetjem ni bilo »zanimivo« v
46
d obr e pr a k se z l at i k a me n 2 0 1 3
smislu oglaševanja in tako smo se zaradi visokega finančnega vložka za nakup obstoječih sistemov, odločili za
razvoj sistema v sodelovanju z lokalno institucijo-Šolski center Velenje (MIC enota). Tako smo razvili sistem, ki
bo dosegljiv tudi manjšim mestom, občinam v Sloveniji in širše, predvsem v smislu finančnega vložka« dodaja
Šeligova.
Pozitivni finančni učinki in drugi pozitivni gospodarski učinki:
• Pozitivni učinki na zdravje prebivalcev in okolje
• Ekonomski vidiki (vlaganje EU sredstev v krepitev lokalne skupnosti)
• Prenos prakse v druga mesta
• Trženje sistema
Družbeni pozitivni učinki in drugi okoljski pozitivni učinki:
• Promocija urbanega kolesarjenja in povečanje deleža poti opravljenih s kolesom
• Izboljšanje pogojev za gibanje znotraj območij umirjenega prometa oziroma peš območij
• Učinkovita uporaba mestnega prostora
• Pozitivni učinki na zdravje prebivalcev in okolje
• Krepitev lokalne identitete
• Spodbujanje trajnostnega prometa in uporabe javnega potniškega prometa
• Spodbujanje mehke mobilnosti
• Prispevek k povečanju deleža poti, opravljenih s kolesom (Cycling index)
• Pozitivni učinki na okolje
V MOV smo se za sodelovanje v projektu BICY odločili zaradi potreb po razvoju trajnostnega urbanega transporta (predvsem kolesarjenja), saj se dobro zavedamo, kako pomembno je uresničevanje določil evropske in
nacionalne zakonodaje na področju varstva okolja, prometa in kakovosti zraka ter zmanjšanje rabe energije
in posledično zmanjšanje emisij CO2. Razvoj in spodbujanje kolesarjenja v MOV kot trajnostne (zelene) oblike
mobilnosti je pomembna naloga. Z vključitvijo v EU projekt BICY smo korak bliže k uresničitvi ciljev t.j. razvoju sklenjene in privlačne mestne kolesarske infrastrukture, ki bi spodbujala lokalne prebivalce k večji uporabi
koles. S tem smo prispevali k trajnostnemu razvoju mesta Velenje.
V okviru projekta BICY smo ob razvoju in uvedbi sistema BICY obenem:
• izvajali promocijske aktivnosti na temo kolesarjenje (Teden Mobilnosti (2010, 2011, 2012), brošure, letaki,
medijske objave),
• izdelali študije (SWOT analiza, razvoj kolesarske politike, transnacionalna strategija za razvoj kolesarstva,
priročnik za načrtovalce, analiza indikatorjev ipd.),
• udeležili izobraževalnih seminarjev ter konferenc na temo kolesarjenja.
47
d obr e pr ak se z l at i k a me n 2 0 1 3
24.MESTNA OBČINA VELENJE
Projekt Mestna blagajna
V prostorih Mestne občine Velenje (Titov trg 1, Velenje) je 1. julija 2010 začela delovati Mestna blagajna.
Mestno blagajno smo ustanovili, ker želimo omogočiti občanom in občankam gotovinsko plačevanje
položnic za različne storitve na enem mestu in brez provizije. V projekt mestna blagajna je trenutno
vključeno 26 pravnih oseb (šole, zavodi, podjetja).
Del finančnih sredstev za delovanje pridobi Mestna občina Velenje s pogodbami o izvajanju inkasa, ki jih
je sklenila s podjetji, del sredstev za delovanje Mestne blagajne prispeva občina iz proračuna. Za zaposlitev
dveh javnih delavcev se občina vsako leto prijavi na razpis Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije, kjer
dobi sofinancirano del sredstev.
Mestno blagajno mesečno obišče okoli 3.600 občanov, ki vplačajo povprečno 13.600 položnic.
V avli Mestne občine Velenje smo uredili tudi otroški kotiček.
Tako lahko občani in občanke v miru plačajo položnice v Mestni blagajni ali opravijo kaj drugega v občinski
upravi, medtem pa lahko otroci narišejo risbico, jo pobarvajo ali prelistajo knjigo.
Vse informacije o delovanju Mestne blagajne so na voljo na spletni strani Mestne občine Velenje www.velenje.si
48
d obr e pr a k se z l at i k a me n 2 0 1 3
25.OBČINA VELIKE LAŠČE
Ustanova županov sklad
Ustanovitev sklada
Ko sem pred lokalnimi volitvami 1998, še kot kandidat za župana Občine Velike Lašče hodil po občini, sem
spoznal, da je v občini kar nekaj družin, ki bi bile potrebne pomoči. Takrat se mi je porodila ideja, da bi v
primeru izvolitve za župana ustanovil poseben sklad z namenom pomagati tem družinam. Po izvolitvi za
župana, sem to idejo tudi uresničil z ustanovitvijo ŽUPANOVEGA SKLADA.
Namen sklada
Namen Ustanove Županov sklad je dobrodelen in splošno koristen. Želimo prispevati svoj delež k programu pomoči otrokom in družinam, ki so se znašle v socialni stiski ali jih je prizadela bolezen, nadarjenim
otrokom, ki nimajo materialnih možnosti za svoj razvoj in drugim dijakom in študentom pri njihovem
šolanju. Sklad deluje na principu neposredne pomoči, v obliki podelitve štipendije ali enkratne materialne
pomoči, določenemu otroku z znanim imenom in priimkom, brez posrednikov. S takim delovanjem sklad
omogoča, da tudi v življenju teh otrok ali družin posije kakšen prijazen sončni žarek in jim vsaj za nekaj časa
prikliče nasmeh na obraz.
S svojim delovanjem želimo dosegati naslednje človekoljubne cilje:
• Lajšanje socialnih in psiholoških stisk in težav, saj finančno pomagamo družinam, ki so zaradi bolezni ali
smrti znašle v stiski.
• Izboljšanje socialnega stanja, saj pomagamo otrokom, ki živijo v družinah s podpovprečnimi dohodki.
• Preprečitev poslabšanja socialnega stanja, saj finančno pomagamo dijakom in študentom za kritje nekaterih neizogibnih stroškov šolanja.
• Medsebojna povezanost mladih, saj smo pomagali financirati razne prostore za delovanje mladinskih
društev v občini in financirali razne izlete ob zaključku šolanja.
• Izboljšanje kakovosti šolanja izven naše občine, kot tudi v tujini, saj skupaj s svetovno popotnico in Slovenko leta 2004 Benko Pulko organiziramo zbiranje sredstev za šolanje Tibetanskih deklic v izgnanstvu v
Indiji in za šolanje v naši državi.
Dejavnosti Ustanove Županov sklad:
• štipendiranje dijakov in študentov,
• dajanje enkratnih pomoči dijakom in študentom (za nakup knjig, avtobusnih vozovnic in drugih stvari, ki
so potrebne pri šolanju),
• dajanje nagrad za nadarjene dijake in študente,
• pomoč raznim društvom, klubom, organizacijam, zavodom,
• pomoč drugim, kadarkoli prizadetim otrokom in družinam (v primeru različnih bolezni ali v drugih
težavah),
• organiziranje raznih dobrodelnih prireditev,
• sodelovanje v raznih dobrodelnih akcijah drugih dobrodelnih ustanov ali fundacij,
• sodelovanje v raznih dobrodelnih akcijah posameznikov ali skupin državljanov.
49
d obr e pr ak se z l at i k a me n 2 0 1 3
Financiranje županovega sklada (ŽS)
Sredstva ŽS se zbirajo izključno na prostovoljni osnovi. Del plače, že od svoje izvolitve za župana leta 1998,
v sklad namenja Anton Zakrajšek.
Prav tako so v različnih obdobjih del svojih sejnin v sklad prispevali nekateri občinski svetniki, kot tudi
zunanji člani nekaterih občinskih odborov.
Poleg teh rednih prispevkov pa se v ŽS natekajo tudi sredstva posameznikov, podjetnikov in podjetij. Vpeljani sta tudi dve dobrodelni-družabni prireditvi, katerih izkupiček je namenjen izključno Županovemu
skladu. To sta dobrodelni županov ples in dobrodelni koncert.
Posebnost Županovega sklada je, da se NE financira iz občinskega proračuna, temveč izključno s sredstvi
posameznikov in podjetnikov.
Podeljene pomoči
Do sedaj je bilo podeljeno:
• 20 štipendij (od 65 do 100 EUR/mesec)
• 82 enkratnih pomoči dijakom in študentom ( od 80 do 400 EUR)
Približno 30 pomoči našim občanom ali družinam, ki so se znašle v težkih socialnih razmerah
50
d obr e pr a k se z l at i k a me n 2 0 1 3
26.OBČINA ŽALEC
Urejeno okolje in narava kot potencial za ekoturizem v občini Žalec
Občina Žalec se lahko pohvali z dolgoletno usmeritvijo v TRAJNOSTNI RAZVOJ, predvsem na področju
VARSTVA OKOLJA IN OHRANJANJA NARAVE, kar ustvarja dobre pogoje za razvoj EKOTURIZMA,
ki postaja vse pomembnejša usmeritev turizma v občini. Za številne projekte na tem področju smo pridobili
sredstva sofinanciranja EU in RS ter priznanja.
1. Varstvo okolja in urejanje javnih površin
Občina Žalec ima sprejete osnovne strateške dokumente na področju varstva okolja in jih tudi izvaja ter dopolnjuje: Program varstva okolja, celovit sistem ravnanja z odpadki, spremljanje stanja
onesnaženosti, urejanje vodotokov in zelenic, Energetska zasnova občine - učinkovita raba in obnovljivi viri energije. V aktivnosti spodbujanja in osveščanja so vključeni vsi občani in društva, predvsem
pa najmlajši. Za delo na tem področju smo prejeli priznanji »Planetu zemlja prijazna občina 2012« in
»Najbolj zelena občina v letu 2010«. Najpomembnejše aktivnosti:
• ločeno zbiranje odpadkov: se izvaja že od 1996 na ekoloških otokih in reciklažnemu dvorišču, 2012
pa smo uredili sistem ločenega zbiranja »od vrat do vrat« za odpadno embalažo in biološke odpadke. V
sistem ravnanja z odpadki je vključeno ca. 85% vseh gospodinjstev;
• brezplačen odvoz azbestne kritine za gospodinjstva: že od leta 2001 v celoti krijemo stroške odvoza in
deponiranja odpadne salonitne strešne kritine za gospodinjstva. V obdobju 2001-2012 je bilo odpeljanih
2.060 ton teh nevarnih odpadkov, s čimer smo bistveno prispevali k čistejšemu okolju in zdravju ljudi;
• sofinanciranje zbiranja odpadnega papirja in baterij za osnovne šole: poteka že od leta 2002. V
šolskem letu 2011/2012 so učenci OŠ (9) zbrali 167.230 kg odpadnega papirja in 1.330 kg baterij, za kar so
šole prejele donacije v višini 11.020 EUR ;
• akcija čiščenja okolja: 24. marca 2012 je OŽ uspešno izvedla že 19. akcijo pomladanskega očiščenja
okolja, sočasno z akcijo »Očistimo Slovenijo za lepši svet«. Zbrali smo 24.000 kg odpadkov, v aktivnosti se
je vključilo kar 3.695 občanov, od tega 2.360 učencev OŠ in VVZ z vzgojitelji;
• posadimo drevo za lepši jutri, ocvetličenje naselij: Svetovni dan zemlje (22. april) obeležujemo s sajenjem dreves, s čemer želimo opozoriti na pomen drevja za prijetno življenjsko okolje in omilitev
podnebnih sprememb. Glede na pobude KS, MS Žalec, TD, ŠD, VVZ in OŠ, pa tudi stanovalcev
blokov smo v letu 2012 nabavili 70 dreves. Po eno drevo so posadili pri vseh OŠ in VVZ. V maju smo
nabavili še sadike enoletnic in trajnic za ocvetličenje krajev;
• sofinanciranje dejavnosti nevladnih organizacij na področju varstva okolja in ohranjanje narave:
Poteka že od leta 2001. V letu 2012 se je na razpis prijavilo 6 društev, ki smo jim namenili skupaj 5.000
EUR. Številne zanimive projekte in naloge vključujemo v aktivnosti občine;
• Učinkovita raba in obnovljivi viri energije: sofinanciranje priključevanja na plinovodno omrežje
(1995-2011), energetska zasnova (2006), energetski pregledi in energetsko knjigovodstvo javnih zgradb
(2007-2012), energetska svetovalna pisarna (2004), energetske obnove javnih zgradb (prijava na razpise
2012/2013).
51
d obr e pr ak se z l at i k a me n 2 0 1 3
2. Ohranjanje naravnih vrednot in urejanje učnih poti
V OŽ imamo številne naravne vrednote, spomenike, NATURO 2000 in večja zavarovana območja, ki obsegajo kar 15,4 % površine. Na večjih zavarovanih območjih: Krajinski park Ribnik Vrbje z zaledjem, Krajinski park Ponikovski kras z jamo Pekel, Naravni spomenik Reka Ložnica, izvajamo upravljanje v sodelovanju z
lokalnimi društvi ter urejamo učne poti. Območja se uspešno vključujejo v turistično ponudbo - ekoturizem.
Ribnik Vrbje z okolico je krajina ptic in umetnosti. Opaziti je možno kar 170 različnih vrst ptic, ob učni poti
pa so razporejene zanimive lesene skulpture. Jama Pekel je kraški biser, nekatere manjše jame v okolici pa
nudijo možnost razvoja adrenalinskega turizma.
3. Ekoturizem
V decembru 2011 je OŽ sprejela strategijo razvoja turizma 2012-2018, pri kateri ima pomembno vlogo trajnostni razvoj in ekoturizem. Glavne aktivnosti:
• Urejanje in promocija tematskih poti, povezovanje
Številne tematske poti povezujejo naravno in kulturno dediščino območja, omogočajo izobraževanje in
sprostitev: Hmeljska pot (Tematski potep po OŽ, LAS SSD 2010, 2. naj pot 2011), Pot ob Savinji, Lovska
učna pot Rinka (2.mesto v regiji - naj pot 2012), Posodobitev gozdne učne poti Hrastje v Grižah (LAS
SSD 2012), Ekološka učna pot ribnik Vrbje (PHARE 2006) in reka Ložnica (2007), Gozdna geološka
učna pot Jama Pekel, Gozdna učna pot Trje, Srčkova pot…
• Trajnostni razvoj ribnika Vrbje z zaledjem
V okviru projekta projekt PHARE (2006): Ekoturistična obogatitev ribnika Vrbje, smo zgradili osnovno
infrastrukturo. V izdelavi so projekti, ki bodo pripomogli k trajnostnemu razvoju širšega območja: idejni
projekt Ekokampa, ureditev razglednih ploščadi na ribniku in brvi čez Savinjo …
• Trajnostni razvoj Ponikovskega krasa z Jamo Pekel (TD Šempeter in OŽ)
Projekti odvajanja in čiščenja odplak, obnova infrastrukture v jami in ureditev vstopnega območja, urejanje učnih poti v širšem območju in povezava z manjšimi jamami.
52
d obr e pr a k se z l at i k a me n 2 0 1 3
• Ekofest (ZKŠT Žalec): Projekt, ki poteka že od leta 2010, povezuje naravne danosti, turistične ponudnike, šport, tradicijo, kulturo, posameznike, društva in inštitucije. Priznanja: sončna osebnost oz. skupina
2011, diploma v okviru sejma Alpe Adria – Turizem in prosti čas 2012.
• Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije (ZKŠT Žalec): urejen v letu 2009 tudi s sredstvi EU. V
muzeju potekajo številne aktivnosti: vodenja, otroške delavnice, počitniške aktivnosti, predavanja, predstavitve, eko tržnica in sejem, degustacije piva, prodaja turističnih spominkov, sodelovanje s hmeljarji in
VIT točkami… priznanje Naša Slovenija 2011 - Kultura-natura.si.
• Podeželska tržnica v Žalcu: Urejena v okt. 2012 (LAS SSD). Nudi ponudbo domačih in eko pridelovalcev. Uporaba je začasno brezplačna.
Fotografije: arhiv OŽ
53
Zlati kamen zbornik 2013
© Zlati kamen, 2013
Zlati kamen je skupna blagovna znamka družb Planet GV in SBR.
Izdelava zbornika: Planet GV, d.o.o.
www.zlatikamen.si