1. No category

1. DVOKALIČNICE so rastline z dvema kličnima listoma in predstavljajo
največjo skupino kritosemenk. Imajo koreninski sistem z glavno korenino. Ţile so
nedovršene in so v prečnem prerezu razporejene v krogu, ter imajo razvit
kambialni obroč, ki povzroča sekundarno odebelitev. Listi so navadno
pecljati, mreţasto ţilnati, pogosto tudi sestavljeni. Značilna je olesenitev.
Cvetovi so 4 ali 5-števni.
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Deblo:
Spermatophyta (semenke)
Razred:
Magnoliopsida (dvokaličnice z enoţlebnatim pelodom)
2. ENOKALIČNICE (znanstveno ime Monocotyledones) so ena od dveh
glavnih skupin semenk, ki so ime dobile po lastnosti, da imajo njihova semena
en klični list, čeprav obstajajo pri tem tudi izjeme. Taksonomsko gledano so
enokaličnice nerangirane, čeprav so po sodobni filogenetski klasifikaciji
prepoznane kot klad.
S stališča človeka so enokaličnice zelo pomembna skupina, saj mednje sodi
mnogo kulturnih rastlin, iz katerih pridobimo večino hrane, npr. pšenica,
koruza, riţ in druga ţita.
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Deblo:
Magnoliophyta (semenke)
3. PRIMERJAVA ENOKALIČNIC Z DVOKALIČNICAMI
Znak primerjave
Št. kličnih listov
Listi
Steblo
Habitus
Pelod
Korenine
Cvetno odevalo
Cvet
enokaličnice
dvokaličnice
Kalček ima 1 klični list.
V semenu je pogosto
endosperm.
Običajno so progasto
ţilnati, podolgovati ali
črtasti in pogosti
stanjšani pri dnu. Pecelj
je redko razvit. Pri listov
ni.
Kalček ima 2 klična lista.
V semenu je
endosperm, ali ga ni.
Običajno so mreţasto
ţilnati (pernato ali
dlanasto). Pri dnu so
običajno široki in redko
noţničasti. Pecelj je
navadno razvit in nosi
pri liste.
Ima običajno primarne
ţile v krogu. Ima kambij
ter sekundarno
odebelitev in olesenitev.
Deljeno je na skorjo in
na strţen.
Ima številne, po
parenhimu
neenakomerno
razpršene ţile. Kambij je
prisoten le izjemoma. Ni
delitve na skorjo in
strţen.
Večinoma zelišča, le
nekatere so drevesa.
V osnovi je
monokolpaten
(enoţlebnati).
Prvotna korenina ne ţivi
dolgo in jo kmalu
nadomestijo
nadomestne korenine,
ki tvorijo šopast
koreninski sistem ali
včasih sveţenj mesnatih
korenin.
Enojno
Običajno so tri števni
(cvetni deli so po trije ali
mnogokratnik tega
števila)
Zelnate ali lesnate
rastline.
Večinoma je trikolpaten
(s tremi zarezami ali
luknjicami - troţlebnati).
Prvotna korenina se
običajno ohrani in
razvije v glavno
korenino, iz katere
izraščajo stranske.
Dvojno
Cvetni deli so običajno
pa štirje ali jih je pet.
4. PREREZ STEBLA
Steblo obdaja zelena povrhnjica, ki varuje pod njo leţeča tkiva. Ima podobno
zgradbo kot povrhnjica lista, lahko ima tudi reţe.
Če je povrhnjica zelo neţna, lahko skozi njo izhlapeva voda, vendar manj kot
skozi reţe.
1 - povrhnjica
2 - ţile
3 – skorja
4 – strţen
V notranjosti stebla so cevi - ŢILE, po njih se dviga voda s hrano po steblu.
Po vodovodnih ceveh se dviga voda z raztopljenimi rudninskimi snovmi, po sitastih
ceveh pa teče voda z raztopljenimi organskimi snovmi.
5. PREREZ STEBLA IN RAZPOREDITEV ŽIL
.
Ţile so v steblu različno razporejene.
Dvokaličnice imajo razporeditev v ţilnem kolobarju, ki deli steblo na zunanjo
skorjo in notranji strţen.
Enokaličnice pa imajo ţile razporejene brez vsakega reda po vsej notranjosti
stebla in ne ločimo strţena in skorje
6. PREČNI PREREZ ŽILE
1 - sitaste cevi
2 - zarodne celice - KAMBIJ
3 - vodovodne cevi