1. No category

Drevo - čudežni organizem
http://sl.wikipedia.org/wiki/Drevo
Lahko ga primerjamo s kemično tovarno.
Za primer si oglejmo bukev.
V 80 letih lahko zraste 25 m visoko.
Krošnja ima premer 15 m, prostornino 2700 m3 in
800.000 listov s skupno površino 1600 m2, ki zasenči
160 m2 tal.
Vsako uro porabi 2,3 kg ogljikovega dioksida in 1 kg
vode ter proizvede 1,6 kg grozdnega sladkorja in 1,7
kg kisika.
Ta kisik zadostuje za dihanje 10 ljudi.
V 80 letih tako predela 40 milijonov m3 zraka.
Vsebuje 15 m3 lesa, ki posušen tehta 12 ton.
Korenina
Pri lesnatih rastlinah se po kalitvi
najprej razvije glavna ali srčna korenina,
iz nje izraščajo stranske korenine,
ki se delijo na koreninice,
na katerih so koreninski laski.
Tako nastane koreninski sistem, ki je značilen za
posamezne drevesne vrste.
Naloge:
srkajo iz tal vodo in v njej raztopljene anorganske
snovi;
pritrjuje rastlino v podlago in
shranjuje rezervne snovi.
Koreninski sistem
Pri nekaterih drevesnih vrstah se glavna korenina neprestano razvija in doseže globino preko
2 m (črni in rdeči bor, macesen),
pri nekaterih vrstah pa se rast glavne korenine po nekaj desetletjih zaključi in se v
nadaljevanju razvijajo močne stranske korenine (dob, graden, domači kostanj).
Srednje globok koreninski sistem
Koreninski sistem je lahko sestavljen iz več
enakovrednih korenin, ki v globini 0,5-0,6 m
razvijejo gostejši ali redkejši pletež koreninic
(bukev, javor, lipa, breza, gaber).
Plitek koreninski sistem
Pri nekaterih vrstah glavna korenina kmalu
preneha rasti in se nadalje razvijajo dokaj plitko
potekajoče stranske korenine, iz njih pa 0,3-0,5 m
globoko sekundarne korenine s koreninicami.
(smreka)
Kombiniran koreninski sistem
Koreninski sistem je lahko kombiniran, kot npr. pri
robinji, ki ima do 1,5 m globoko srčno korenino,
poleg tega pa še dolge površinsko razrasle
stranske korenine.
http://web.bf.uni-lj.si
Mikoriza
• Mikoriza je simbioza glive (micelija) s korenino višjih rastlin.
• Micelij poveča absorbcijsko površino korenin za 100 do 1000 krat. Široko
razprostrta mreža micelija zbira in prevaja do korenine vodo in
substance iz prsti. Izmenjava snovi se vrši v skorji.
• Mikorizne glive pomagajo rastlinam črpati vodo in anorganske snovi iz
tal (poveča se predvsem sprejem dušika in fosforja), pomembne pa so
tudi pri razkroju težko topnih snovi. Rastlina glivi daje predvsem
ogljikove hidrate. Med simbiontoma pride tudi do hormonske
izmenjave.
• Gliva producira predvsem avksine, ki pospešujejo nastajanje novih
korenin, rastline pa izločajo citokinine, ki pospešujejo razvoj micelija in
sprejem mineralov.
•
/ag/botanika/gradiva/Organografija.pdf
•
V vročih poletnih dneh se vedno prileže sprehod v hladen, gosto poseljen gozd, kjer nam
poleg sence drevesa ponujajo tudi način pomiritve in sprejemanja nove energije. Mnogi
se v gozd odpravijo s kolesom, a prijeten kolesarski izlet se lahko kaj hitro spremeni v
nerganje in spraševanje o smiselnosti korenin, ki so se razrasle nad zemljo. Medtem ko se
nam zdi ozračje v gozdu spokojno, med drevesi poteka boj za osebni prostor, ki ga mi
občutimo kot nadležno razraščanje korenin na površje.
•
Raziskovalci Univerze v Princetonu so v študiji vzorcev rasti dreves ugotovili, da so drevesa
v boju za osebni prostor pravzaprav precej zahtevna. Svojih korenin ne poženejo na
površje zgolj za zbiranje vode in ostalih hranil, ampak se z njihovim razraščanjem ubranijo
pred drugimi drevesi. Torej, drevesa ne porabljajo energije izključno za svojo rast in
preživetje, ampak tudi za odganjanje konkurence.
•
Drevesa se med seboj bojujejo za prejemanje sončne svetlobe, kar je ena izmed posledic
njihove različne višine. »Če bi se drevesa lahko med seboj dogovorila o skupnem
sodelovanju in ne tekmovanju, bi lahko ostala bližje tlem in svojo energijo usmerjala
drugam, na primer v proizvajanje semen,« je povedal dr. Dybzinksi, eden izmed
raziskovalcev študije.
•
http://www.planet-zemlja.org/2011/01/drevesne-korenine-kot-obramba-pred-drugimidrevesi/
Popek
Popek je rastni vršiček, ki pri lesnatih rastlinah
prezimi in brsti šele naslednje leto.
Med mirovanjem so popki zaščiteni pred škodljivimi
zunanjimi vplivi s posebnimi luskolisti.
Razvoj popka spomladi na primeru javorja.
List
• Listi so fotosintetski in transpiracijski organi zelenih rastlin.
• Zgradba lista je prilagojena za fotosintezo in izmenjavo plinov.
• Steblo liste drži v primerni legi za sprejem svetlobe in ogljikov dioksid.
• Poganjki rastejo proti svetlobi (t.i. fototropizem), kar omogoča
optimalno osvetljenost listov.
• Velika listna površina je postavljena pravokotno na smer svetlobe.
Oblika listov je eden izmed znakov za določanje drevesnih vrst.
• Iglice so posebej prilagojeni listi.
• Domači iglavci (smreka, jelka, bor) v jeseni ne odvržejo listov, zato je
njihova zgradba prilagojena zimskim klimatskim razmeram, tj. nizkim
temperaturam in pomanjkanju vlage.
• Izjema je macesen, pri katerem jeseni iglice odpadejo.
• Življenjska doba iglic je različna – macesen (1 leto), bor (3 leta), jelka
(9 let).
Dihanje rastlin
Rastline energijo za življenje sproščajo z dihanjem, predvsem iz
sladkorja.
Za dihanje potrebni kisik sprejemajo iz zraka, ki prihaja v zelene
liste skozi listne reže.
Pri dihanju pa nastaja kot odpadna snov v celicah drug plin, to je
ogljikov dioksid.
Rastline ga izločajo po isti poti, po kateri sprejemajo kisik - skozi
reže.
O2 + (C6H12O6)n → CO2 + H2O + energija
DIHANJE RASTLIN
• Hrana v celicah počasi izgoreva in pri tem dobi živo bitje potrebno
energijo. To nam omogoča kisik, plin, ki predstavlja 21% zraka. Zato
ga neprestano vdihujemo. Pri dihanju torej dobimo iz hrane
energijo.
• Rastline energijo za življenje sproščajo z dihanjem, predvsem iz
sladkorja. Za dihanje potrebni kisik sprejemajo iz zraka, ki prihaja v
zelene liste skozi listne reže.
• Pri dihanju pa nastaja kot odpadna snov v celicah ogljikov dioksid.
Rastline ga izločajo po isti poti, po kateri sprejemajo kisik - skozi
reže.
• Ker se rastline večinoma ne premikajo, manj se gibljejo kot živali,
človek, porabijo manj energije, zato je tudi njihovo dihanje
šibkejše, manj opazno.
Steblo in deblo
Osnovne naloge stebla :
nosi liste in cvetove,
prevaja vodo in v njej raztopljene anorganske snovi iz
korenin v liste,
prevaja pri fotosintezi nastale organske produkte v
druge rastlinske organe iz listov proti koreninam.
Pri drevesih in grmih je steblo olesenelo
in se imenuje deblo.
Glavni, osrednji del debla predstavlja les,
ki je obdan s skorjo.
Skorja kot zaščitni plašč varuje drevo.
Poleg tega skorja prevaja hranilne snovi
od krošnje do korenin.
SKORJA
Deblo je pokrito s skorjo, ki kot zaščitni plašč varuje drevo. Skorja
deluje kot:
• mehanska zaščita prevajalnih tkiv
• termična izolacija pred mrazom in močnimi sončnimi žarki
• zaščita pred glivami, žuželkami
Poleg zaščite je naloga skorje prevajanje hranilnih snovi od
krošnje po deblu navzdol do korenin.
Skorjo delimo na živi del ali ličje in mrtvi del ali lubje.
Ličje opravlja v drevesu zelo pomembno nalogo, saj se po njem
pretakajo po drevesu navzdol hranilne snovi, ki so nastale v krošnji
med fotosintezo.
V ličju vecinoma lahko ločimo tudi letne prirastne kolobarje ali
branike skorje. Branike skorje niso tako izrazite kot branike lesa.
skorja
http://web.bf.uni-lj.si/ag/botanika/gradiva/Organografija.pdf
Omogoča transport asimilatov na večje razdalje in njihovo skladiščenje.
Histološko razlikujemo v sekundarni skorji tri vrste tkiv:
1. sitaste celice oz. sitaste cevi s prevajalno funkcijo
2. parenhim strženovih trakov s prevajalno (radialno prevajanje in povezava z založnim parenhimom v lesu)
in parenhim skorje z založno funcijo
3. sklerenhimske plošče (likova vlakna) in pluta z mehansko in zaščitno funkcijo
V sekundarni skorji, predvsem v primarnih strženovih trakovih, so dobro vidne posledice procesa dilatacije.
Pri npr. lipi so zaradi dilatacije strženovi trakovi proti zunanjosti skorje klinasto razširjeni. Klinasta oblika je
posledica tega, ker so sloji, ki se nahajajo dlje od kambialnega obroča in so imeli več časa za dilatacijo, širši,
kot sloji ki ležijo bližje
kambialnemu obroču.
Tvorba periderma in lubja
Plutni kambij lahko nastane iz subepidermalnih slojev skorje, včasih tudi iz epiderma (jablana, hruška), ali iz
obeh slojev (krompir), redkeje pa iz globjih delov skorje (ribez).
Navzven tvori celice plute navznoter pa feloderm, ki vsebuje kloroplaste. Pluta prepreči transport vode in
hranilnih snovi v tiste dele stebla, ki ležijo na njeni zunanji strani.
Posledica je odmiranje slojev na zunanji strani stebla. Ko felogen preneha delovati se vse njegove celice
spremenijo v pluto.
Nov plutni kambij nastane globje v skorji. Ko tudi ta preneha z delovanjem nastane globje nov plutni kambij.
To se ponavlja,tako, da se proces nastajanja felogena prenese iz primarne v sekundarno skorjo.
Vsa tkiva, ki ležijo izven zadnjega felogena imenujemo lubje (ritidom).
Lubje, ki je s sloji plute ločeno od virov vode in hranil ne more slediti debelitvi stebla, zato razpoka in se
začne luščiti. Posledično je tudi pri starejših deblih skorja tanka.
WHY DO TREES HAVE BARK?
http://www.backyardnature.net/treebark.htm
 it protects the delicate cambium layer from
bumps and cuts
 it retards the loss of water
 it protects from temperature extremes
 it protects from intense sunlight
 bark is somewhat porous, so it helps the tree
breathe
 like a scab on a wound, it protects against
disease organisms
Razvejitev drevesa
Za semenke, med katere prištevamo tudi lesnate rastline, je značilna obstranska
razrast.
Tako iz končnega popka zraste močnejše glavno steblo, iz obstranskih popkov pa
stranski poganjki, ki nastanejo v zalistjih.
1. V primeru, da so stranski poganjki v celoti podrejeni glavnemu poganjku, se takšna
razrast imenuje monopodialna razrast, ki je v glavnem značilna za iglavce.
2. Če je razrast sestavljena iz več zaporednih stranskih poganjkov in nima enotnega
glavnega poganjka, jo imenujemo simpodialna razrast in je značilna predvsem za
listavce.
KVIZ
1.
Rastline so heterotrofni organizmi, saj si hrano
pridelujejo same s pomočjo fotosinteze.
2.
Pri drevesih in grmih je steblo olesenelo in se
imenuje deblo.
3.
Drevo spada med višje rastline, ki so zgrajene iz
treh osnovnih organov ali organskih sistemov: korenine,
stebla in listov.
4.
Grm ima, podobno kot drevo, deblo.
5.
Fotosinteza je proces, v katerem zelene rastline in
alge ter modrozelene bakterije z uporabo sončne
energije iz ogljikovega dioksida in vode proizvajajo
organske molekule in kisik.
Viri, gradiva
• http://www.cartage.org.lb/en/themes/science
s/botanicalsciences/plantsstructure/plantsstru
cture/plantsstructure.htm
• http://www.svarog.si/biologija/index.php?pag
e_id=7610
• http://www.hrovat.net/o-lesu/napake-v-lesu/
• http://www2.arnes.si/~sskrles1s/smreka/nava
dna_smreka.htm