Monte Paterno/Paternkofel (junij 2012)
Najlepši razglednik Treh Cin, Via ferata De Luca – Innerkofler
Monte Paterno meni ljubše nemško Paternkofel se dviga v Sekstenskih dolomitih,
severovzhodno od Treh Cin. Trije ostri grebeni se staknejo v njegovem ošiljenem vrhu.
Severni se začne na sedlu Forcella di Toblin 2405 m, na katerem stoji koča Rif.
Locatelli/Dreizinnen Hütte, vzhodni tvorijo številne špice Punte dei Camosci / Gamsspitzen in
sega do škrbine Forcella Pian di Cengia/Bullelejoch, 2522 m, 2522 m, južni pa se pripenja na
sosednji vrh Croda Passaporto/Passaportenkopf, 2719 m. Po vseh treh grebenih vodijo
zanimive plezalne poti, ki so speljane po sledeh vojaških poti iz prve svetovne vojne.
Paternkofel ima pač smolo. Pravzaprav mu nič ne manjka, ni ravno tritisočak pritlikavec pa
tudi ni, stoji osamljen, tako, da se ne izgubi v množici drugih vrhov. In če ga pogledamo s
severa, je prav imenitna, drzno oblikovana dolomitska ostrica. A kaj, ko so najbližje sosede
razvpite Tri cine, ki pretegnejo nase vse poglede, polne spoštovanja in občudovanja. Vse ohe
in ahe! Šele, ko se pogledi obiskovalcev dodobra napasejo na Cinah, v njihovi bližini opazijo
lepo oblikovano goro, ki nehote sproži pregrešno misel. Da bi bile mogoče Tri Cine iz
Paternkofla videti še bolj veličastne in privlačne. In res je tako. Ubogi Paternkofel, kaj mu
preostane drugega kot, da skromno prevzame vlogo najboljšega razglednika Treh Cin. To je
seveda res, ni pa to vse daleč od tega. Paternkofel je sam po sebi odličen vrh, izjemno
zanimiv cilj v gorniškem in predvsem v zgodovinskem pogledu.
Prva svetovna vojna je Paternkofel
zaznamovala
z
zelo
tragičnem
dogodkom iz leta 1915. Vod Avstrijske
vojske, ki mu je poveljeval Sepp
Innerkofler, slavni gorski vodnik iz
Sextna je poskušal pod okriljem noči
naskočiti vrh Paternkofla, ki so ga
obvladovali Italijani. Plezali so po
severnem grebenu, zjutraj pa so jih tik
pod vrhom Italijani opazili in v
streljanju je bil Innerkofler smrtno zadet. Ko so italijanski vojaki ugotovili koga so ubili, so bili
strašno pretreseni, saj so bili tudi oni večino lokalni gorski vodniki in so dobro poznali Seppa.
Posebno je bil prizadet italijanski alpinec Reno De Luca, tudi gorski vodnik, ki je ustrelil
Innerkoflerja. Z vso pieteto so ga pokopali prav na vrhu Paternkofla, šele po vojni so njegove
posmrtne ostanke prenesli v Sexten in jih tam položili k večnemu počitku. Pozneje je padel
tudi De Luca. V spomin na padla prijatelja, ki ju je nesmiselna vojna tako tragično povezala,
so plezalno pot po severnem grebenu poimenovali “Sentiero De Luca – Innerkofler”. Po njej
smo se povzpeli tudi mi na vrh.
Izhodišče našega vzpona je bila koča Rif. Auronzo, 2320 m, do katere se pripeljemo po lepi
razgledni cesti z Misurine “cestnina 22€!” Tu se parkira na prostranem parkirišču in se
nadaljuje po promenadni poti pod južnimi stenami Treh Cin. Čez pol ure, v bližini majhne
koče Rif. Lavaredo, 2344 m, zavije levo navzgor pot št. 101 in kmalu pripelje na sedlo Forcella
Lavaredo/Paternsattel, 2454 m. Ostrmimo pred edinstvenim obličjem severnih sten Treh Cin,
ki se od tam vidijo morda najbolj veličastno. S sedla se široka in udobna pot malo spusti, nato
pa preči melišča pod zahodnim ostenjem Paternkofla do koče Locatelli/Dreizinnen Hütte. Od
koče gre steza ob severnem grebenu Paternkofla pod vitkim skalnim stolpom
Salsiccia/Frankfurter Wrüstel in kmalu vstopi v znameniti rov “Galleria Paterna”, ki je dolg
kar 600 metrov. V prvem delu rova skozi stranske line v steni še prodre nekaj svetlobe,
potem pa je v rovu popolna tema, brez svetilke ne gre. Strmo se vzpenjamo po stopnicah, ki
jih spremlja jeklenica. Kako strmo in prepadno je, vidimo po lučkah drugih gornikov, ki
svetlikajo globoko pod nami ali pa visoko zgoraj. Ko skozi rov premagamo kakih 100 višinskih
metrov in pridemo na plan do strmega skalnega skoka, ki ga preplezamo ob pomoči jeklenic.
Znajdemo se v zagruščeni grapi, po kateri se povzpnemo na ozko škrbino Forcella del
Camoscio/Gamsscharte, 2600 m, vzhodno pod vrhom. Od tam moramo ob jeklenici
preplezati zelo strmo in izpostavljeno steno do skrotastega pobočja, po katerem smo hitro
na vrhu s križem v spomin na Seppa Innerkoflerja. Odpre se prostran razgled, a poglede kot
nepremagljivi magnet še vedno privlačijo sosednje Tri Cine.