EVROPSKI SKLAD ZA REGIONALNI RAZVOJ Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) je finančni instrument evropske kohezijske politike za obdobje 2007–2013. ESRR skupaj z Evropskim socialnim skladom spada med strukturne sklade, ki so del proračuna Skupnosti. Iz strukturnih skladov se sredstva črpajo po načelu deljene odgovornosti med Evropsko komisijo in organi držav članic. Tako je Slovenija za obdobje 2007–2013 pripravila dva operativna programa, in sicer Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov (OP RR) ter Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture (OP ROPI), za katera se uporablja finančni instrument ESRR za namene cilja 1 (»konvergenca«) evropske kohezijske politike. Poleg tega je ESRR finančni instrument cilja 3 (»evropsko teritorialno sodelovanje«). Evropski sklad za regionalni razvoj je namenjen krepitvi ekonomske in socialne kohezije ter pomoči pri odpravljanju največjih razvojnih neravnotežij v regijah Skupnosti. Tako prispeva k zmanjševanju vrzeli med stopnjami razvitosti različnih regij. To so regije z najbolj omejenimi možnostmi, vključno s podeželskimi in mestnimi območji, nazadujoče industrijske regije, območja z geografskimi in naravnimi ovirami, kot so otoki, gorska območja, redko poseljena območja in mejne regije. Pri tem ESRR izvaja prednostne naloge Skupnosti, kot so zlasti krepitev konkurenčnosti in inovativnosti, ustvarjanje in ohranjanje trajnih delovnih mest ter zagotavljanje trajnostnega razvoja. (Vir in dodatne informacije: http://www.eu-skladi.si) Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Operacija se izvaja v okviru operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013; 3. razvojne prioritete Prometna infrastruktura - ESRR; prednostne usmeritve Cestna infrastruktura. Založila in izdala: Direkcija Republike Slovenije za ceste, Uredila: Blanka Zaletelj, Tekst: Sandra Kržan, Naklada: 250 izvodov Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana | [email protected] | www.dc.gov.si Oblikovanje: Cobit d.o.o., fotografije: arhiv DRSC, tisk: Tiskarna Januš Ljubljana, november 2013 VIRI SREDSTEV ZA PROJEKT OBSEG NALOŽBE Ureditev kolesarske poti med naseljema Miren in Kanal je eden od prednostnih projektov na seznamu Operativnega programa okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013 (OP-ROPI). Celotna kolesarska povezava Miren–Vrtojba–Nova Gorica–Kanal je del glavne kolesarske povezave, za katero je načrtovano, da se bo čez Predel navezala na kolesarsko omrežje v Italiji. Na posameznih odsekih je kolesarska povezava že urejena, in sicer v dolžini dobrih štirih kilometrov. Projekt ureditve kolesarske povezave na odseku Solkan–Plave vključuje gradnjo dvosmerne samostojne kolesarske poti med Solkanom in Plavami v dolžini 9.270 m, in sicer na lokaciji obstoječe poti, ki poteka nad desnim bregom akumulacijskega jezera HE Solkan in železniško progo Nova Gorica–Jesenice. Kolesarska pot bo na prvih dveh kilometrih potekala po trasi obstoječe poti, od tu pa skoraj v celoti po poti, namenjeni servisiranju vodovoda Mrzlek–Prelesje. Predvideno je, da bo od km 6,565 do 6,625 kolesarska pot prekinjena – tu bo potekal pešpromet, saj ureditev skozi obstoječi železniški prepust zaradi njegovih premajhnih dimenzij ne zadošča minimalnim standardom za varen kolesarski promet. Do zgraditve kolesarske poti do Solkana sta na zahodni strani predvideni začasna navezava na regionalno cesto R2-402 ter navezava na obstoječo makadamsko pot proti meji z Italijo in strugo reke Soče. Vzdolž trase bo urejenih šest počivališč, opremljenih s klopjo, mizo, košem za smeti in stojalom za kolesa. Počivališča pa bodo hkrati tudi izogibališča, namenjena intervencijskim vozilom. Za varovanje kolesarjev pred padajočim kamenjem bo postavljenih več kot 1.500 metrov varovalnih oziroma lovilnih ograj. S sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj bodo uresničeni tisti kolesarski projekti, s katerimi se zagotavlja tako imenovana zveznost kolesarskih povezav, oziroma bodo zgrajeni tisti manjkajoči deli glavnih ali daljinskih kolesarskih povezav, ki lahko zaživijo kot samostojne celote. Med tovrstnimi projekti je tudi odsek dvosmerne samostojne kolesarske poti med Solkanom in Plavami v dolžini 9.270 m, z gradnjo katerega bo omogočeno, da bo povezava od Mirna do Plav, pozneje pa tudi naprej do Kanala, zaživela. VREDNOST NALOŽBE IN GRADBENIH DEL Vlaganje v gradnjo kolesarskih povezav naj bi pripomoglo k zmanjšanju onesnaženja, kar je skladno s prizadevanji za trajnostni razvoj. Statistični podatki iz tujine kažejo, da bi se, če bi s kolesarjenjem nadomestili polovico kratkih potovanj (na razdaljah do 7,5 km), skupno število vseh z motornimi vozili prevoženih kilometrov zmanjšalo za približno pet odstotkov. Čeprav skromen odstotek, bi povzročil precejšnje spremembe, saj vozila pri nižjih hitrostih bolj obremenjujejo okolje, vozila, ki so parkirana, potrebujejo do 12-krat več prostora kot kolesar, v gibanju pa kar 30-krat več prostora kot kolesar. S stališča celotne družbe kolesarjenje kot alternativa motornemu prometu povzroča tudi manjše stroške. Izračuni kažejo, da se prednosti javnega prevoza pokažejo šele na razdaljah, daljših od pet kilometrov, pri uporabi osebnih vozil pa na mnogo daljših razdaljah. K temu je treba dodati, da je kolesarski turizem v Evropi hitro rastoča in gospodarsko vse pomembnejša dejavnost. Z izvedbo projekta: • bo tako zagotovljena boljša prometna varnost za vse udeležence v prometu, še posebej za nemotorizirane udeležence, kot so kolesarji, ki se vozijo v šolo, službo, trgovino ali pa se le rekreirajo, • bo zaradi spremenjene sestave prometa manj izpušnih plinov in hrupa, kar vpliva na boljšo kakovost življenja, • bodo ustvarjene razmere za nadaljnji razvoj turizma na tem območju. Kolesarska povezava je pojem, ki opredeljuje niz prometnih površin, namenjenih javnemu prometu kolesarjev in drugih udeležencev, pod pogoji, določenimi s pravili cestnega prometa in predpisi, ki urejajo javne ceste. To pomeni, da so lahko izvedene kot kolesarska pot (povsem ločena površina), kolesarska steza (del cestišča, ki ni v isti ravnini kot vozišče ali je od njega ločena kako drugače), kolesarski pas (vzdolžni del vozišča, ki je označen z ločilno črto) ali pa so kolesarji na vozišču skupaj z motornim prometom (ustrezna prometna signalizacija). Trenutno na odseku Solkan–Plave ni posebnih prometnih površin za kolesarje, zato kolesarji uporabljajo državno cesto, na kateri je promet motornih vozil precej gost. V povprečju dnevno na tem odseku pelje 6.867 vozil, od tega je več kot 13 odstotkov tovornih vozil in avtobusov. Ocenjena vrednost naložbe je 4,9 milijona evrov. Vrednost gradbenih del po pogodbi je 3.045.921,43 evra IZVAJALEC GRADBENIH DEL Izbrani gradbenih del je podjetje Kostak, komunalno stavbno podjetje, d. d. Krško. Prikaz ukrepov na trasi, sofinancirani iz ESRR ROKI Predviden rok dokončanja gradbenih del je april 2015, sam projekt pa naj bi bil končan maja 2015. Po izvedbi gradbenih del, ko je naložba na terenu navidezno že končana, je namreč potrebna še vrsta administrativnotehničnih opravil za pridobitev dovoljenja za uporabo novega objekta. Šele po tem postopku je objekt uradno predan namenu. Kolesarska povezava Miren–Vrtojba–Nova Gorica–Kanal z odsekom Solkan–Plave Slovarček: • Ocenjena vrednost je lahko ocenjena vrednost celotne naložbe ali ocenjena vrednost posamezne vrste del. Ocenjene vrednosti so podlaga za pripravo investicijske dokumentacije, vlog za dodelitev evropskih sredstev ali pa za pripravo javnega naročila; • Vrednost gradbenih del je vrednost gradnje, določena na podlagi sklenjenih pogodb ali končnega obračuna (ki je znan po izvedbi naložbe); • Vrednost naložbe je seštevek stroškov gradnje, izdelave prostorske, tehnične in druge dokumentacije, odkupa zemljišč in drugih nepremičnin, nadzora nad gradnjo, skratka vsega, kar spada v naložbo, vključno s stroški obveščanja.