GLASILO OB PRAZNIKU OBČINE PODVELKA 2012
FLOSAR GLASILO OB PRAZNIKU OBČINE PODVELKA 2012 FLOSAR GLASILO OB PRAZNIKU OBČINE PODVELKA 2012 Na naslovnici letošnjega Flosarja nas pozdravlja majhen čudež narave - cvetoča jablana z že zrelim jabolkom. V rokah pa držite še en izdelek izpod spretnih prstov ustvarjalcev občinskega glasila. Tudi letos smo v njem zbrali vse, o čemer se je v preteklem letu govorilo in kar se je dogajalo v Občini Podvelka ter tako ustvarili pisan kolaž dogodkov v naših krajih. Vesela sem, ker lahko med prvimi prelistam gladke platnice in vonjam skoraj še svežo barvo tiskarskih strojev - za vas, dragi občanke in občani, pa si želim, da v njem vidite prizadevanja ljudi ki v naši občini živijo, naše najmlajše, ki nas navdušujejo s svojo radoživostjo, lepote, ki jih skrivajo naši kraji, ter še kaj, zaradi česar boste lahko rekli, da je lepo biti tukaj doma. Prijetno poletno branje! Slavica Pečovnik Urh, urednica Flosarja VSEBINA Intervju z županom.....................................................................................3 Dobitniki priznanj Občine Podvelka v letu 2012..............................4 Priznanja in zahvale župana.....................................................................6 Velik korak v prizadevanjih za ohranjanje čistih voda in skrbi za urejeno in čisto okolje................................................................................7 Bogata zgodovina Brezna in Podvelke ne bo šla v pozabo...........8 90 let kulture v Breznu in Podvelki.........................................................9 Brezno v letu 2012 praznuje 865 let od prve omembe kraja.... 10 60-letnica prostovoljnega gasilskega društva Brezno Podvelka.... 14 Pogled v zgodovino nabave gasilskih vozil v PGD Brezno Podvelka...15 Sezona poškodb........................................................................................ 19 Društvo podeželskih žena Brezno-Podvelka na Dödolijadi....... 19 Oh, kako hitro čas beži............................................................................ 20 Vilko Jelen – jubilant, ki so mu planine bolj pri srcu kot morje... 21 Veselimo se življenja................................................................................ 22 Asfaltirana cesta do Odomovega jezera........................................... 23 Častitljivi jubilej Antonije Tomc............................................................ 24 Podružnična šola Kapla: »Jaz tebi radost, ti meni modrost« (evropski projekt)...................................................................................... 25 Slovenščina v živo – obisk avstrijskih učencev na Kapli.............. 25 Ob 30-letnici PGD Kapla dve ekipi uspešni na državnem kvizu.. 27 Pesmi, igre in prireditve Kulturnega društva Kapla...................... 29 Spominčice razstavile ročna dela ....................................................... 30 Župnijska karitas Kapla praznovala 20-letnico delovanja.......... 30 Leto 2011 je bilo evropsko leto prostovoljstva............................... 31 Leto krščanske dobrodelnosti in solidarnosti................................. 32 V tvojo smer – oratorij na Kapli............................................................ 32 V VS Lehen vodijo poti iz kar treh smeri............................................ 33 Slovesnost ob 70-letnici ustanovitve prve partizanske čete na Pohorju.......................................................................................................... 34 Podružnična šola Lehen: Živi preprosto v smeri podnebne pravičnosti.......................................................................................................... 35 Učenci in otroci PŠ Lehen s starši preživeli popoldan v knjižnici Podvelka....................................................................................................... 36 Pozdravček iz vrtca Lehen...................................................................... 36 Justina in Franc Pečovnik........................................................................ 37 Vaška skupnost Ožbalt je ponosna na delovanje društev.......... 38 Otvoritev ceste na Vurmatu................................................................... 38 Utrinki PGD Ožbalt.................................................................................... 39 Kulturno društvo Ožbalt v letu 2011.................................................. 40 O povezovanju pevskih zborov ZŠAM Podvelka in »Ožbalčki puobi«............................................................................................................ 41 Nadaljevanje organiziranega petja po skoraj dvajsetletnem zatišju v Občini Podvelka........................................................................ 42 Športno društvo Ožbalt.......................................................................... 43 Na mladih svet stoji.................................................................................. 43 Jubilant: Rajmund Adam........................................................................ 44 V Podvelki postavili mlaj......................................................................... 45 Premiera komedije Moj Vinko v Podvelki......................................... 45 Glasba kot način aktivnega preživljanja prostega časa............... 46 Biserni jubilej zakoncev Mithans......................................................... 46 OŠ Brezno Podvelka – z navdušenjem in predanostjo................ 47 Zlate petke................................................................................................... 48 OŠ Brezno Podvelka s podružnicama postala kulturna šola...... 48 Predstavitev namiznega tenisa in barvanje žogic......................... 48 Otroški parlament: »Junaki našega časa – kdo so ni zakaj?«..... 49 SAFE- SI Ovčke natečaj............................................................................ 49 Punčka iz cunj............................................................................................. 50 Medvedkov projekt in projekt izmenjave voščilnic z osnovnimi šolami po svetu.......................................................................................... 50 Vrtci naše občine se predstavijo.......................................................... 51 Društvo projekt človek............................................................................ 52 Dan odprtih vrat naše občine............................................................... 53 Kako varno smo živeli v Občini Podvelka v letu 2011.................. 54 Čudovita narava vabi na izlete.............................................................. 55 Tradicionalni turistični dan Občine Podvelka................................. 56 Tradicionalna pustna povorka iz Podvelke v Brezno.................... 57 Rekordna udeležba na akciji Očistimo Slovenijo – očistimo našo občino........................................................................................................... 58 FLOSAR: glasilo ob prazniku Občine Podvelka Izdajatelj: Občina Podvelka, Podvelka 13, 2363 Podvelka Odgovorna urednica: Slavica Pečovnik Urh Uredniški odbor: Anton Kovše, Jože Marhl, Marija Poglajen, Mateja Rihter, Milan Robnik, Marjan Tertinek in Slavica Pečovnik Urh Jezikovni pregled: Mateja Rihter Fotografije: mag. Jože Marhl, Mateja Rihter, arhivi posameznikov in društev Grafična podoba in tisk: Tiskarna Grešovnik, 2012 NASLOVNICA: Sad in cvet v jeseni Ob prvem lanskem jesenskem dnevu se je v sadovnjaku Alojza Ropiča v Breznu že drugič razcvetela jablana. Njen lastnik pa je povedal: »Kaj takega še ne pomnim, da bi jablana ob zrelih plodovih ponovno zacvetela.« Seveda so si mimoidoči z zanimanjem in s komentarji ogledovali cvetočo jablano z zrelimi plodovi. Mag. Jože Marhl 2 FLOSAR GLASILO OB PRAZNIKU OBČINE PODVELKA 2012 Intervju z županom Občina Podvelka v letošnjem poletju praznuje 13. občinski praznik. Za sedanjim občinskim svetom sta dve leti delovanja, oziroma polovica mandata. Kako bi ga ocenili? Župansko funkcijo opravljam od leta 1994, ko je bila še skupna Občina Podvelka-Ribnica in nato od leta 1998, ko smo postali samostojna občina. V tem obdobju se je sestava občinskega sveta spremenila že trikrat. Moram poudariti, da smo v vseh obdobjih delali preudarno in se trudili, da so bila sredstva enakomerno porazdeljena po vseh petih vaških skupnostih. Delež investicij po posameznih vaških skupnostih v vseh teh letih je okoli tri milijone evrov. Sredstva so bila vložena v izgradnjo šol v Lehnu in na Kapli, v stanovanjske objekte, velik del sredstev pa je bil namenjen cestni infrastrukturi. Tudi v zadnjem mandatu smo, kljub vse ostrejši gospodarski krizi, uspeli slediti začrtanim smernicam. Tako smo dokončali poslovni objekt v Podvelki in cesto Rebernik–Papotnikova kapelica. Izpeljane so bile tudi rekonstrukcije cest Vurmat, Odomovo jezero ter Ribnica–Janževski Vrh. Občina je pristopila tudi k sanaciji odlagališča na Muti in k izgradnji Koroškega centra za ravnanje z odpadki, ki se je začela sicer že v letu 2009 in dokončala v letošnjem letu. Letos smo začeli z izgradnjo kanalizacije Brezno s čistilno napravo, kar je največji tovrstni projekt v naši občini. Investicijo delno financira Evropska unija iz sklada za regionalni razvoj. Zaradi prometne varnosti bomo ob sofinanciranju DRSC uredili križišče na državni cesti Dravograd–Maribor. Križišče bo dobilo levo zavijalni pas za Podvelko. V okviru tega bo potrebno urediti pločnike, avtobusna postajališča in javno razsvetljavo. Ob tem je steklo še nekaj manjših projektov; od postavitve informacijskih točk lani v Podvelki, letos v Breznu in na Kapli, prihodnje leto pa ju bomo postavili še v Ožbaltu in v Lehnu, do nakupa defibrilatorjev, ki so že nameščeni v vseh vaških skupnostih. V celoti sem z opravljenim zadovoljen, še posebej, ker investicije tečejo v skladu z načrtom razvojnih programov. Glede na gospodarsko krizo pa nas v bodoče čaka še bolj trdo delo. Kot povsod v življenju se tudi pri našem delu kdaj pojavijo problemi. Izkušnje so me naučile, da tarnanje nad njimi ne pomaga. Treba je najti čim hitrejšo rešitev, kako jih odpraviti. In bolj ko smo pri tem enotni, lažja je pot pri njihovem premagovanju. Včasih pa tudi ni vse odvisno od nas, ker smo z nekaterimi projekti vezani na druge izvajalce. Tako želimo urediti kanalizacijo Janževski Vrh ob rekonstrukciji regionalne ceste Podvelka–Ribnica, ki jo bo financirala DRSC, vendar se je zaradi sprejetja varčevalnih ukrepov rekonstrukcija zamaknila. Zato smo se skupaj s svetom VS Lehen odločili, da pristopimo k projektu rekonstrukcije ceste Lehen–Hrastnikov vrh. Pomembno je, da uskladimo interese in želje z danimi možnostmi. Država po eni strani prenaša vse večje breme na občine, po drugi strani pa dobi naša lokalna skupnost slabih 30.000 evrov manj iz državnega proračuna. Na dosedanjih sestankih je bil sicer dialog z ministrstvi nove vlade dober, kakšna bo realizacija, pa bo povedal čas. Letos je središče dogajanja ob občinskem prazniku v Breznu. So v tej vaški skupnosti letos tudi najbolj brneli delovni stroji? Res je, kot sem že omenil, se nadaljuje izgradnja kanalizacije z biološko čistilno napravo v Rižnikovi gramoznici in pešpot iz Brezna proti Štimpahu. Kraj bo praznoval tudi 900-letnico prve omembe cerkve in 700-letnico prve omembe župnije. Ob teh pomembnih dogodkih smo se odločili za izdajo zbornika, ki skozi sliko in besedo predstavlja preteklost Brezna in Podvelke ter okoliških krajev na različnih področjih. Tudi letos bodo na slavnostni seji podeljena letošnja občinska priznanja. Vsem dobitnikom bi se želel na tem mestu zahvaliti za njihov trud in predano delo. Vsem občankam in občanom pa čestitam ob našem že 13. občinskem prazniku in jih vabim, da se v čim večjem številu udeležijo prireditev, s katerimi bomo zaokrožili dosedanje delo in odprli pot novemu poglavju. Želim si, da bi delo uspešno nadaljevali in s skupnimi močmi gradili še lepšo podobo naših krajev. Dagmar Pečovnik 3 FLOSAR GLASILO OB PRAZNIKU OBČINE PODVELKA 2012 Dobitniki priznanj Občine Podvelka v letu 2012 NAZIV »ČASTNI OBČAN OBČINE PODVELKA« PREJME MAG. JOŽE MARHL Mag. Jože Marhl že od mladih let, ko je bil še dijak, aktivno deluje v kraju in širše. Leta 1954 je sodeloval pri elektrifikaciji Brezna in bil soorganizator začetnih del pri urejanju sedanjega igrišča v Breznu in postavitvi montažnega objekta na tem igrišču. Bil je pobudnik in organizator asfaltiranja prve občinske ceste v novem naselju v Breznu in ob njej postavitve javne razsvetljave. Kot predsednik KS Podvelka je sodeloval pri aktivnosti za ureditev mansardnih stanovanj v Breznu in prve pešpoti z javno razsvetljavo med Breznom in Podvelko. Veliko truda je vložil v ohranitev kulturne dediščine. Bil je pobudnik in organizator restavratorskih del na Hribernikovem gotskem slopnem znamenju iz 16. stoletja, ki krasi občinski grb. Je organizator obnovitvenih del Trjenkove kapele. Veliko prizadevanja je vložil v obnovo in restavriranje župnijske cerkve v Breznu. Veliko je prispeval za promocijo in poživitev turizma v Občini Podvelka. Bil je pobudnik in organizator določitve točk zdravilne energije pri cerkvici Sv. Janeza ter oblikovalec zloženke Janževski Vrh, vir zdravilne energije. Dal je pobudo in nato vodil priprave za postavitev turističnih tabel v vseh vaških skupnostih in turistični vasici Javnik. Po njegovih zamislih so bile izdelane table, ki so postavljene na mejah naše občine. Uspešno je poskrbel za promocijo potomke najstarejše trte z mariborskega Lenta in oživitev tradicionalnega Gregorjevega sejma. Je član sveta ZD Radlje - zavzema se za ohranitev javnega zdravstva in za ohranitev neprekinjenega zdravstvenega varstva. Je član več društev. Objavil je več kot 700 prispevkov in fotografij v časopisih, na spletu ... Je glavni urednik zbornika o Breznu in Podvelki. Prejel je mnogo priznanj in odlikovanj: Srebrni grb Občine Podvelka, gasilsko odlikovanje III. stopnje, priznanje za humanost, zahvalno listino, medaljo dela, srebrno plaketo za delo in uspehe, dosežene pri zaščiti človekovega okolja, znak za lovske zasluge, orden s srebrnimi meči, častni znak ZSČ, plaketo ZSČ in zlato plaketo ZSČ. Mag. Jožetu Marhlu se za njegove dosežke na različnih področjih in za njegov prispevek k razvoju, ugledu in promociji občine podeli naziv »ČASTNI OBČAN OBČINE PODVELKA«. SREBRNI GRB OBČINE PODVELKA PREJME PETER REBERNIK Peter Rebernik je podjetnik od leta 1992, ko se je začel ukvarjati s prodajo nadomestnih delov za avtomobile in nato z uvozom novih avtomobilov. Januarja 1995 je postal pooblaščeni Fordov prodajalec za območje Koroške. Kmalu po začetku poslovanja se je obseg prodaje močno povečal, zato sta skupaj z ženo Marjano začela razmišljati, da bi bilo potrebno narediti še servis. Ker to na takratni lokaciji ni bilo mogoče, sta se skupaj odločila, da kupita zemljo in začneta graditi nov, velik in moderen center za prodajo vozil. Gradnja se je začela v letu 1997, v zlatem obdobju prodaje vozil, in dela so lahko zelo hitro stekla. A časi so postali manj rožnati. To ju je pripeljalo do odločitve, da gradnjo ustavita, saj bi nadaljevanje oziroma dokončanje gradnje pomenilo poslovni propad. Ampak za vsakim dežjem posije sonce in 4 FLOSAR GLASILO OB PRAZNIKU OBČINE PODVELKA 2012 tako so tudi podjetju časi postali spet bolj naklonjeni. Skupaj z zaposlenimi so v delo vložili ves svoj trud, kar se je obrestovalo. Iz leta v leto so povečevali obseg posla in tako so postajali stari prostori vse bolj utesnjeni. Delo in uspehi so jim dali krila za nadaljevanje gradnje. Odločitev so sprejeli kljub velikemu poslovnemu tveganju, saj je šlo za ogromen finančni zalogaj. Tako je bil devet let po odločitvi za gradnjo moderen servisno-prodajni center dokon- čan. Podjetje Petra Rebernika danes zaposluje 14 ljudi. Dosega nadpovprečne tržne deleže. Šestkrat zapovrstjo je osvojil laskavi naslov »prodajalec leta vozil znamke Ford«. V salonu si lahko obiskovalci ogledajo Fordov starodobnik, ki je v lanskem letu dopolnil 100 let. Peter Rebernik prejme SREBRNI GRB OBČINE PODVELKA 2012 za izjemne dosežke na področju razvoja gospodarstva v Občini Podvelka. BRONASTI GRB OBČINE PODVELKA PREJME LOVSKA DRUŽINA VURMAT LD Vurmat v letošnjem letu obeležuje petinšestdesetletnico ustanovitve društva. Upravlja z loviščem na Kozjaku in deluje na območju dveh upravnih enot, in sicer UE Radlje ob Dravi in UE Ruše. Namen lovske družine, ki šteje 47 članov, je dobro in kvalitetno gospodariti z divjadjo in loviščem po zakonskih smernicah. Njihovo prizadevno delo je že bilo nagrajeno s številnimi pohvalami. Trudijo se za čim boljše odnose z ljudmi v okolju, kjer je območje njihovega lovišča. Za petinšestdeset let dela na področju varstva okolja in gojitve divjadi prejme LD Vurmat BRONASTI GRB Občine Podvelka. BRONASTI GRB OBČINE PODVELKA PREJME ERIKA JAKIČIČ Erika Jakičič aktivno deluje v kraju od leta 1975. Od leta 1982 do 1996 je bila predsednica Turistično olepševalnega društva Brezno Podvelka. Bila je soorganizator začetnih del pri urejanju travnatega igrišča v Breznu. Turistična zveza Slovenije ji je podelila bronasti in srebrni znak za zasluge za delo. Za aktivno delo v takratni Socialistični zvezi je prejela tudi priznanje Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Od leta 1995 vodi društvo Invalid Brezno Podvelka. Društvo je pod njenim vodenjem zelo aktivno in je v letu 2011 pridobilo tudi certifikat, ki jim ga je podelila Gospodarska zbornica Slovenije za ročne spretnosti. Erika Jakičič prejme BRONASTI GRB OBČINE PODVELKA za dolgoletno uspešno delo v društvih v VS Brezno. BRONASTI GRB OBČINE PODVELKA PREJME DRAGO GARMUT Drago Garmut je aktiven član VS Ožbalt. Že vrsto let je vodja ekipe vaških iger, njegova pomoč je nepogrešljiva pri vsakoletnem postavljanju majskega drevesa v Ožbaltu pa tudi v Podvelki in v Breznu. Znan je po tem, da vsakemu posamezniku ali društvu nesebično in z dobro voljo priskoči na pomoč. Je član LD Janževski Vrh, v kateri vzorno skrbi za varovanje narave ter za varstvo in gojitev divjadi. Za požrtvovalno delo v VS Ožbalt prejme Drago Garmut BRONASTI GRB OBČINE PODVELKA. 5 FLOSAR GLASILO OB PRAZNIKU OBČINE PODVELKA 2012 Priznanja in zahvale župana PRIZNANJA ŽUPANA PREJMEJO DRUŠTVO INVALID BREZNO PODVELKA DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA BREZNO PODVELKA KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO BREZNO PODVELKA KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA BREZNO ZAHVALO ŽUPANA PREJMEJO DRUŠTVO UPOKOJENCEV BREZNO PODVELKA DRUŠTVO ZA ŠPORT IN REKREACIJO SPLAVAR BREZNO PODVELKA KARITAS BREZNO PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO BREZNO PODVELKA TURISTIČNO OLEPŠEVALNO DRUŠTVO BREZNO PODVELKA VAŠKA SKUPNOST BREZNO FREIWILLIGE FEUERWEHR OBERHAAG Drage občanke, spoštovani občani, ob prazniku Občine Podvelka Vam čestitamo in Vas vabimo k skupnemu praznovanju ob športnih, kulturnih in zabavnih prireditvah. Župan Anton Kovše s sodelavci in Občinski svet Občine Podvelka NAJLEPŠE UREJENA VAŠKA SKUPNOST V OBČINI PODVELKA V LETU 2012 JE VAŠKA SKUPNOST OŽBALT NAJLEPŠE UREJENI POSAMEZNI OBJEKTI PODVELKA: LUDVIK in MALČKA KRENKAR, Janževski Vrh 6a, 2363 Podvelka BREZNO: DRAGO KURE in VERONIKA PAŽEK, Kozji Vrh 14, 2363 Podvelka LEHEN: ANITA in BORUT POKERŽNIK, Janževski Vrh 54c, 2363 Podvelka OŽBALT: MARIJANA in ZLATKO ŽUNKO, Vurmat – Del 22, 2361 Ožbalt ob Dravi KAPLA NA KOZJAKU: MAJDA PUŠNIK, Zgornja Kapla 16, 2362 Kapla 6 FLOSAR GLASILO OB PRAZNIKU OBČINE PODVELKA 2012 Velik korak v prizadevanjih za ohranjanje čistih voda in skrbi za urejeno ter čisto okolje Občina Podvelka se je na področju varovanja okolja – varstvo voda lotila največjega projekta v občini do sedaj. Za sistem kanalizacije v Breznu je uspešno kandidirala za evropska sredstva. V januarju 2011 se je Občina Podvelka prijavila na razpis Službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko za vložitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova Prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. Financira se iz razvojne prioritete »Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007–2013, za obdobje 2010–2012«. Vloga »Izvajanje operacije Kanalizacija Brezno I. s čistilno napravo« je bila ugodno rešena. O poteku uspešno zaključenega projekta, ki se ga veselimo ob letošnjem občinskem prazniku, je referent za komunalne zadeve Občine Podvelka Dušan Tkalec povedal: »Vrednost prijavljenih del je znašala 1.100.000 evrov z DDV, od tega je bilo za leto 2011 s strani evropskih sredstev 158.838 evrov in za leto 2012 je 413.161 evrov. Ob prejetju pozitivnega sklepa sredi lanskega poletja je lahko občina pristopila k izbiri izvajalca v skladu z Zakonom o javnih naročilih. Kot najugodnejši ponudnik je bilo izbrano Podjetje za gozdne gradnje in hortikulturo d. o. o. iz Maribora. Po podpisu pogodbe med občino in izvajalcem so se v Breznu začela pripravljalna dela. V zgodnji jeseni so stroji že zabrneli po naselju. Zemeljska dela (polaganje cevi in jaškov) tečejo v skladu s pričakovanji in ob letošnjem občinskem prazniku se lahko že veselimo zaključka l. faze naše največje okoljevarstvene naložbe. Kanalizacija pokriva celotno naselje Brezno. V prvi fazi je nanjo priključenih 420 prebivalcev iz naselja, priključevale pa se bodo tudi novogradnje. Sistema za odvajanje voda sta ločena, za odpadne v dolžini 2.800 metrov in za padavinske v dolžini 1.000 metrov. Na kanalu za odpadne vode sta dve črpališči – prvo pri brezenškem potoku, drugo pa pod OŠ Brezno Podvelka. Biološka čistilna naprava za 850 PE (populacijskih enot) bo postavljena v Rižnikovi gramoznici. Nadgradnja l. faze pa je napeljava odpadne vode v omenjeno čistilno napravo iz naselja Podvelka. Ta dela se bodo predvidoma začela v letu 2013. Odpadne vode, ki se zbirajo preko kanalizacijskega sistema, pritečejo v čistilno napravo, se ustrezno očistijo in pripomorejo k izboljšanju okolja in življenja ljudi. Tudi v prihodnosti bo vedno bolj pomembno, kako bomo naše kraje uspeli obvarovati pred onesnaževanjem. In s projektom kanalizacijskega omrežja Brezno z velikimi koraki zasledujemo ta cilj.« Slavica Pečovnik Urh 7 FLOSAR GLASILO OB PRAZNIKU OBČINE PODVELKA 2012 Bogata zgodovina Brezna in Podvelke ne bo šla v pozabo V letošnjem letu Brezno praznuje visoke jubileje, med njimi 900-letnico prve omembe cerkve, 865 let od prve pisne omembe kraja in 700-letnico najstarejše znane omembe župnije Brezno. V Vaški skupnosti Brezno pa se letos praznuje tudi praznik Občine Podvelka. Ob tej priliki je izšel zbornik, ki zajema zgodovino Brezna in Podvelke z okoliškimi kraji ter tudi utrip življenja v teh krajih danes. Bogata vsebina zbornika s številnimi fotografijami, zgodovinskimi dokumenti ter pripovedmi občank in občanov zajema zgodovino župnije Brezno in njen današnji utrip, posvetno zgodovino Brezna in Podvelke od pradavnine do danes, umetnostno-zgodovinski oris kraja in cerkve. Posebno mesto ima jezikoslovni del z opisom narečja. V zborniku so obravnavani tudi gospodarstvo, rokodelstvo in obrt, 8 razvoj železnice, lokalne samouprave, šolstvo in zdravstvo. V knjigi je tudi v sliki viden razvoj Brezna in Podvelke z mostovi. Predstavljajo se vsa društva in vaški skupnosti Brezno in Podvelka. Zanimivo je prebrati tudi zgodbe in zanimivosti. V zborniku ima svoje mesto potomka najstarejše trte na svetu z mariborskega Lenta, ki raste na župnijskem dvorišču v Breznu. Poročila recenzentov potrjujejo visoko kvaliteto objavljenih vsebin v zborniku. Tako je eden od recenzentov, dr. Luka Vidmar, v svojem poročilu zapisal: »Zbornik Brezno in Podvelka bo nedvomno postal temeljno delo, po katerem bodo posegali prihodnji raziskovalci področja vasi Brezno v Dravski dolini. Prispevki zgodovinarjev, umetnostnih zgodovinarjev, jezikoslovcev in drugih poznavalcev lokalne zgodovine in lokalnih posebnosti namreč sestavljajo smiselno celoto, ki v strokovnem, toda razumljivem jeziku umeščajo kraj v kontekst stoletij od prazgodovine do današnjih dni.« Prepričan sem, da bo vsak bralec zbornika, sedanji kot tudi prihodnji, v njem našel zase nekaj zanimivega in poučnega ter si bo obogatil svoje znanje in vedenje o zgodovini Brezna in Podvelke na številnih področjih. To pa je poleg ohranitve dela bogate zgodovine obeh krajev zanamcem tudi osnovni namen tega knjižnega dela. Prijazno povabljeni na predstavitev zbornika, ki bo 9. avgusta 2012, ob 17. uri v avli Osnovne šole Brezno Podvelka. Rezervirajte si zbornik v prednaročilu na naslovu [email protected] ali na Občini Podvelka, telefon 02 876 9510. Cena zbornika je 20 evrov. Vsebina na več kot 420 straneh je obogatena s kvalitetnimi fotografijami. Mag. Jože Marhl, glavni urednik in soavtor zbornika GLASILO OB PRAZNIKU OBČINE PODVELKA 2012 FLOSAR 90 let kulture v Breznu in Podvelki Začetki segajo v obdobje po 1. svetovni vojni, ko po nekaterih poprejšnjih dejavnostih na ustanovnem občnem zboru ob začetku poletja 1922 ustanovijo Pevsko društvo Velka. Na tem zboru so izvolili Ivana Zapečnika iz Podvelke za prvega predsednika. Leta 1929 in pozneje so nastajala v delavskih središčih delavsko-prosvetna društva. Tako se je naše društvo imenovalo DPD Svoboda Brezno Podvelka. Nov kulturni dom je bil zgrajen leta 1981 in je nato postal središče vsega kulturnega dogajanja, šola pa je že takrat bila gonilo kulturnega utripa v kraju. V tem obdobju je postal predsednik društva Maksimiljan Metličar, nato pa je krmilo prevzela Olga Kaiser. Zadnjih 30 let kulturnega dogajanja v kraju dokazuje, da kulturni dom res služi svojemu namenu. V njem se vsako leto predstavlja domače društvo, ki od sredine 90. let nosi ime Kulturno umetniško društvo Brezno Podvelka, seveda pa so dobrodošla tudi ostala društva. Hitro po izgradnji kulturnega doma v Podvelki so se člani lahko preizkusili v folklori, petju v pevskem zboru, najbolj dejavni pa so bili na področju gledališke dejavnosti. Takrat je društvo vodil Janko Valente, ki je za svojo predanost kulturi prejel tudi Bronasti grb Občine Podvelka. Društvo pa je ponosno tudi na Draga Marksela, ki je v dramski skupini in tudi na ostalih področjih kulturnega življenja dejaven že 26 let in je v lanskem letu dobil priznanje Občine Podvelka za zasluge na področju kulture. Danes društvo šteje 57 članov, ki lahko svoj prosti čas preživljajo v različnih dejavnostih: ročnodelska in klekljarska sekcija, sekcija prijateljev mladine ter dramska sekcija. Društvo že deseto leto vodi Mateja Par. Veseli smo, da se v naših krajih klekljajo čipke, ki nastajajo izpod pridnih in marljivih rok naših članic. Svoja dela vsako leto postavijo na ogled na velikonočni razstavi. Tudi dramska skupina razveseljuje ljudi s komedijami, tako so v zadnjih desetih letih predstavili občinstvu štiri dramska dela za odrasle ter dve predstavi za otroke. Tradicionalna v naših krajih je tudi pustna povorka, ki jo organizira sekcija prijateljev mladine. Društvo tudi danes zelo dobro sodeluje s šolo, kajti brez tovrstnega sodelovanja kulturni utrip v našem kraju ne bi živel. Mateja Par, predsednica KUD Brezno Podvelka Viri: Peter Macuh, Jožica Zdrčnik, Mateja Par 9 FLOSAR GLASILO OB PRAZNIKU OBČINE PODVELKA 2012 Brezno v letu 2012 praznuje 865 let od prve omembe kraja Vaška skupnost Brezno predstavlja delček mozaika Občine Podvelka. VS Brezno je bila ustanovljena leta 1995. Zajema zaselke Brezno, Javnik in del Kozjega Vrha. V samem kraju Brezno so matična OŠ Brezno Podvelka z vrtcem, trgovina, tri gostilne in športno-rekreacijski center. Ob izlivu Brezniškega potoka v Dravo sta kinološki poligon in splavarski pristan. V središču Brezna je tudi župnijska cerkev Marije Vnebovzete, ki se v Kroniki župnije Brezno omenja že leta 1112. Ta podatek naznanja okroglo, tj. 900-letnico omembe cerkve, ki jo obeležujemo prav letos. Cerkev je središče starega dela vasi. V osnovi je romanska oziroma zgodnje gotska, z markantnim zvonikom iz leta 1671. Glavni oltar, ki je iz časa med leti 1760 in 1770 in ga je izdelal mariborski kipar Jožef Holzinger, je bil nazadnje obnovljen leta 2005. Na stropu cerkve so bile poslikave, ki so jih po drugi svetovni vojni z opleskom prekrili. Med bogato kulturno dediščino kraja spada tudi gotsko zasnovano Hribernikovo slopno znamenje iz 16. stoletja z ori- Hribernikovo slopno znamenje 10 ginalnimi freskami. Zaradi svoje velike zgodovinske in kulturne vrednosti ga najdemo v katalogu najvažnejših kulturnih spomenikov Slovenije in na grbu naše občine. Med zaščitene kulturne spomenike kraja spada tudi Hribernikova domačija. Ob cerkvi je župnišče, na njegovem dvorišču pa raste potomka najstarejše trte na svetu z mariborskega Lenta. Brezno je precej razvlečena vas, ki leži na levem bregu reke Drave. Na zahodu Brezno omejuje Kozji Vrh in na vzhodu Ditnarjev vrh. Vas Brezno se prvič omenja leta 1147 kot last Spanheimov, ki so tukajšnja posestva prevzeli od prejšnjih lastnikov grofov Breze-Seliških. Bernhard Spanheim Mariborski je Brezno izročil Henriku Prisu, pod pogojem, da po smrti izroči vsa posestva Šentpavelskemu samostanu. Ta šentpavelski samostan je kraj Brezno z vsemi posestvi res dobil že pred letom 1184. Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja GLASILO OB PRAZNIKU OBČINE PODVELKA 2012 Brezno pred 1. svetovno vojno Brezno je bilo v preteklosti zelo pomembno splavarsko središče, kar potrjuje tudi eden od stranskih oltarjev v župnijski cerkvi, ki je posvečen sv. Miklavžu - zavetniku splavarjev. Ob izlivu Brezniškega potoka je bil »lentštant« oz. lent in prostor, kjer so sestavljali splave in z njimi prevažali okrogel, tesan in rezan les vse do Beograda in naprej. Seveda pa so s splavi prevažali tudi druge materiale, v času turških vpadov v naše kraje pa so splavi služili celo za vojaške namene. Splavarjenje je bilo stoletja pomembna gospodarska dejavnost v kraju, saj si je z njim veliko krajanov služilo kruh in to ne samo s sestavo in prevozom splavov. Zadnji splavi so pluli po reki skozi falski prepust decembra 1941. leta. Šolstvo v zgodovini Brezna Prva šola v kraju je bila ustanovljena leta 1820 in je delovala v zasebni Zepanovi hiši vse do zgraditve prve šolske stavbe leta 1903, v kateri je pouk potekal s krajšo prekinitvijo do leta 1977. Prvi vrtec je začel delovati med drugo svetovno vojno v za to zgrajeni stavbi v bližini cerkve, v kateri je po drugi svetovni vojni krajši čas potekal tudi pouk, ker je bila šolska zgradba med drugo svetovno vojno leta 1944 uničena in so jo po vojni obnovili. Danes je v Breznu novejša osnovna šola, ki je bila zgrajena leta 1978. Šola ima podružnico na Kapli (devetletka) in v Lehnu. Število učencev v šoli na žalost v zadnjih letih zelo upada. V sklopu osnovne šole delujejo tudi vrtci v Breznu, v Podvelki, v Lehnu, na Kapli in v Ožbaltu. VS Brezno danes Čeprav smo majhna skupnost, deluje v naši sredi kar nekaj društev, ki s svojim delovanjem skrbijo za povezanost krajanov. Veliko mero solidarnosti gre pripisati PGD Brezno-Podvelka in DŠR Splavar Brezno- FLOSAR Brezno v začetku leta 2012 Osnovna šola Brezno Podvelka -Podvelka. Ne mine namreč prireditev ali dogodek v kraju, na katerem ne bi sodelovali omenjeni društvi. Člani VS Brezno smo se tudi v tem in preteklem letu trudili, da bi naredili kar največ za sam kraj. Tako smo ob koncu leta 2011 poskrbeli, da se je naš kraj odel v praznično podobo. Postavili smo pravljično vas, ki so jo s svojimi majhnimi prstki okrasili otroci OŠ Brezno Podvelka in otroci Vrtca Brezno. Da je bilo slovo od leta 2011 takšno, kot se »šika«, smo pripravili »Druženje krajanov v pravljični vasi«, ki se je odvijalo 27. 12. 2011. Da je bilo vzdušje res pravljično, smo v goste povabili Piko Nogavičko in moralnega zmagovalca resničnostnega šova Kmetija išče lastnika Darka Misloviča. Ta se je na kraj dogodka pripeljal s konji in pravljično kočijo, katere lastnik je Jože Repatec. Program so popestrili tudi otroci Vrtca Brezno. 11 FLOSAR GLASILO OB PRAZNIKU OBČINE PODVELKA 2012 Pika Nogavička in »pravljična kočija« Člani VS Brezno z gostom Darkom Mislovičem Naše delo se je nadaljevalo in v mesecu aprilu 2012 smo uspešno sodelovali na vseslovenski akciji »Očistimo Slovenijo«. Veseli smo, da se ekološka zavest pri krajanih iz leta v leto dviga. O tem priča rekordna udeležba na omenjeni akciji, na kateri je letos sodelovalo kar 145 občank in občanov iz VS Brezno. Razveseljuje tudi dejstvo, da se ekološka zavest iz leta v leto bolj širi med našimi najmlajšimi v vrtcu in osnovni šoli. Na omenjeni akciji je namreč sodelovalo kar 40 učencev OŠ Brezno Podvelka in vrtca, kar je zelo pohvalno. V mesecu aprilu, natančneje 28. aprila, smo v Breznu skupaj s PGD Brezno-Podvelka postavili že tradicionalno majsko drevo, simbol rodovitnosti in življenjske rasti. Mlaj je letos darovalo Gozdno gospodarstvo Maribor, okrasili pa so ga člani Turistično olepševalnega društva Brezno-Podvelka. Za dobro vzdušje na dogodku je poskrbelo pravo poletno vreme. Seveda tudi letos ni šlo brez znamenitega bograča, ki je zadišal izpod kuhalnice odličnega kuharskega mojstra Draga Seliča. Tudi letos smo na mlaj obesili šampanjec in mesne dobrote. Njihovo višino so najbolj natančno ocenili: Mirko Ričnik, Marjan Padošek, Marjan Markač, Irena Hohnjec, Peter Macuh in Oto Pisnik. Urška, najmlajša udeleženka čistilne akcije v VS Brezno Takšnih navlak smo razbremenili Zemljo 12 Tako je zaplapolal mlaj Člani Turistično olepševalnega društva Brezno-Podvelka v elementu GLASILO OB PRAZNIKU OBČINE PODVELKA 2012 Na predvečer praznika dela, 30. aprila, je na rekreacijskem centru v Breznu zagorel že tradicionalni kres velikan. Kres so kot že vrsto let zapored pripravili člani DŠR Splavar Brezno Podvelka in PGD Brezno Podvelka. S pomočjo predsednika DŠR Splavar Brezno-Podvelka Draga Seliča, je kres prižgal župan Občine Podvelka Anton Kovše. Za vse navzoče je poskrbel ansambel Sinistra. Ob 23. uri pa so se obiskovalci razveselili še ognjemeta, ki so mu bučno zaploskali. FLOSAR V mesecu avgustu se bo v Občini Podvelka odvijal občinski praznik. Letos ga s ponosom praznujemo v VS Brezno, saj praznujemo prav posebno obletnico, tj. 865 let od prve pisne omembe kraja. Člani VS Brezno se trudimo, da bo praznik nekaj posebnega. Združili smo moči z vsemi društvi v kraju. Veseli bomo, če boste krajani ta praznik praznovali skupaj z nami, saj ste ravno vi tisti, zaradi katerih je kraj to, kar je. VS Brezno si bo še naprej prizadevala za povezovanje in enotnost v kraju samem. Trudili se bomo za kohezijo med krajani in z enotnim korakom bomo z veliko mero optimizma zakorakali v nam lepše čase. »Nekateri ljudje vidijo stvari take, kot so in rečejo: 'Zakaj?' Sam pa sanjam o stvareh, ki jih še nikoli ni bilo, in pravim: 'Zakaj pa ne?'« George Bernard Shaw Kres sta prižgala župan Občine Podvelka in predsednik DŠR Splavar Kres velikan v nastajanju s člani PGD in DŠR Splavar Brezno-Podvelka Tanja Žavcer, predsednica VS Brezno 13 FLOSAR GLASILO OB PRAZNIKU OBČINE PODVELKA 2012 60-letnica Prostovoljnega gasilskega društva Brezno Podvelka 28. 8. 1952 je bil ustanovni občni zbor Prostovoljnega gasilskega društva Brezno Podvelka. Vanj se je včlanilo 26 članov. Ta datum in letnica sta uradni začetek društva, ki neprekinjeno deluje že 60 let. Vendar je ideja o gasilstvu v naših krajih bila prisotna že veliko prej. Leta 1927 so na pobudo prizadevnih domačinov ustanovili Prostovoljno gasilsko društvo, o čemer priča ohranjen dopis iz leta 1927. Prvo društvo je imelo 18 članov, vendar je med člani prihajalo do trenj in nesoglasij, zato je 4 leta kasneje društvo prenehalo delovati. Kar 20 let je preteklo, preden je ideja o gasilstvu ponovno obrodila sadove. Krajani, v katerih je še vedno tlela želja po pomoči ljudem v stiski, so se zagnano lotili dela in leta 1952 ponovno obudili gasilstvo v Breznu in Podvelki. Iz stare steljske ute so naredili orodišče in postavili lesen stolp za cevi. S pomočjo občine, kmetijske zadruge, delovnih organizacij in okoliških kmetov so kupili prvi gasilski avtomobil ter razvili društveni prapor. Že leta 1961 so se odločili za gradnjo novega gasilskega doma. Vanj je bilo vloženih veliko udarniških ur. Vendar je bilo vredno. V vseh teh letih je bilo vloženega ogromno truda in prostovoljnih ur vsakega posameznega člana. Trenutno je včlanjenih okoli 90 članov in članic. Društvo se je v teh letih pobratilo z gasilci iz Avstrije - FF Oberhaag, nabavilo je kar nekaj gasilskih avtomobilov, sestavilo se je več tekmovalnih desetin, ki so dosegale takšne in drugačne rezultate na regijskih in državnih tekmovanjih. Pionirke so leta 1994 postale celo državne prvakinje. Polega vsega naštetega pa je bila prva in najpomembnejša naloga društva pomoč ljudem v primerih naravnih nesreč. Za to so se člani vsako leto izobraževali, nadgrajevali svoje znanje z različnimi vajami in hodili v korak s časom, kar se tiče opreme in usposobljenosti članov. Delovanje društev se je v teh letih močno spremenilo. Ogromno je birokracije, kar nekaj predpisov in zakonov, predvsem pa veliko nevarnosti in odgovornosti. Naša dolgoletna člana predsednik Ivan Hoder in poveljnik Anton Vrenčur sta vse do svoje »gasilke upokojitve« neumorno delovala v dobrobit društva. Pred štirimi leti sta vodstvo predala svojim naslednikom. Sedanji poveljnik Leon Arl in predsednik Aleš 14 Neumeister se trudita po svojih zmožnostih, a vesta, da se vedno lahko zaneseta tudi na pomoč g. Hodra, ki jima z veseljem svetuje in pomaga, kadar je pomoč potrebna. V svoje vrste večkrat povabimo tudi župan Antona Kovšeta in občinskega svetnika mag. Jožeta Marhla. Čeprav sama nista gasilca, dobro vesta, kako pomembno je gasilstvo, zato nam vedno tako ali drugače priskočita na pomoč. V letu 2012 imamo kar nekaj velikih načrtov, ki jih želimo realizirati. Že v začetku leta smo začeli z izgradnjo garaže za nov gasilski avtomobil. Avtomobil smo prejeli že konec meseca marca. Ustanovili smo novo spletno stran društva, na kateri se informacije nenehno ažurirajo. Za nami je tudi organizacija in izvedba tekmovanja mladine in članov GZDD. Na tem tekmovanju so pionirji dosegli odlično 3. mesto. Pred nami pa organizacija in izvedba regijskega tekmovanja Koroške gasilske zveze. Naši pionirji se zagnano pripravljajo za državno tekmovanje, ki bo na Ptuju. V času občinskega praznika Občine Podvelka nas čaka slovesnost ob prevzemu novega vozila, uradna otvoritev nove garaže in še veliko drugih načrtov, ki naj še ostanejo skrivnost. Vsem prizadevnim gasilcem želimo ob tej priložnosti izreči iskreno zahvalo za ves njihov trud in prizadevanja, za njihove prostovoljne ure in razumevanje. Vedeti moramo, da nam bo le z dobrim sodelovanjem in zaupanjem uspelo doseči vse, kar si zastavimo. Na pomoč! Melita Tertinek, za UO PGD Brezno Podvelka GLASILO OB PRAZNIKU OBČINE PODVELKA 2012 FLOSAR Pogled v zgodovino nabave gasilskih vozil v PGD Brezno Podvelka Prvi avto Prvi človek na zemlji je bil Adam. Prvi avto v PGD Brezno Podvelka pa sem bil OPEL-ADAM. Svečano so me sprejeli 8. 6. 1958 na svečanosti v Podvelki. Na poti od Potočnika, kjer sem imel garažo, do Podvelke so me spremljali številni gasilski avtomobili. Ko so mi v Breznu leta 1964 postavili nov gasilski dom, sem se prav prijetno počutil med gasilci, ki so me lepo negovali in sproti popravljali, če mi je kaj odpovedalo. Ker mi je moje srce OPEL zaradi starosti zastalo, so mi namestili novo srce vozila TAM-Pionir in spet sem bil pripravljen za akcije. Žal pa so mi začeli odpovedovati tudi drugi vitalni deli (kardan, zavore, sklopka …), zato so me dali v pokoj leta 1966. Namesto mene so kupili star avtobus, ki je bil drugi avto. Zaradi pomanjkanja denarja so me gasilci sprejeli takega, kot sem bil, in me niso predelali v obliko gasilskega vozila. Zaradi prostorne notranjosti so imeli delovne obleke in orodje shranjeno kar v meni, kar je bilo zelo uporabno, ko sem jih skoraj vsako popoldne vozil gasit požare ob železniški progi, ki so nastajali zaradi lokomotiv na parni pogon. Peljal sem jih tudi na dve uspešni ekskurziji po Sloveniji: enkrat v Metliko na gasilsko proslavo in na ogled gasilskega muzeja. Drugič pa v Novo Gorico na državno proslavo ob obletnici priključitve Primorske Jugoslaviji. Ker sem bil že precej v letih, sta bili ti potovanji prav zanimivi, saj me drugi avtomobili iz spoštljivosti do mojih let niso upali prehitevati in so za mano nastajale dolge kolone - predvsem na poti iz Ajdovščine proti Razdrtemu ter na vožnji čez Gorjance. Gasilci, ki sem jih prevažal, pa so se veselili, da imajo tako hiter avtobus, da jih nihče ne more prehiteti. Žal o meni obstaja samo ena fotografija iz časa, ko so me kupili v Mariboru. Tretji avto Leta 1971 sem prišel jaz - mladenič iz nove Tovarne vozil Novo Mesto-IMV. Gasilci so me z veseljem sprejeli, saj sem bil prvi novi avto v društvu. Izdelali so prtljažnik in mi ga namestili na streho, da so lahko 15 FLOSAR GLASILO OB PRAZNIKU OBČINE PODVELKA 2012 nanj naložili sesalne cevi. Za ostalo orodje (lopate, krampe, sekire, žage) so izdelali prikolico in mi jo pripeli, kadar je bilo treba peljati na intervencijo. To pa je bilo zame kar težko breme, zato so se gasilci odločili, da kupijo močnejši avto, mene pa so leta 1985 prodali v PIGD Lesna Radlje, kjer sem še naprej zvesto prevažal gasilce. Četrti avto Leta 1982 je bila v društvu proslava 30. obletnice obstoja. Ob tej priliki se je gasilcem izpolnila največja želja - dobili so prvo gasilsko cisterno TAM 130 T10 za prevoz 5000 l vode. in vsega potrebnega orodja za intervencije. Najbolj ponosen sem bil, ko so leta 1994 naše pionirke na državnem prvenstvu v Kranju postale državne prvakinje in so se fotografirale z mano pred gasilskim domom. Vsa nadaljnja leta sem prevažal gasilce na razne intervencije in opravljal prevoze vode do leta 2007, ko sem se po 25 letih dela odpeljal v Makedonijo, kjer sem bil kljub starosti še vedno dovolj ustrezen za gasilsko službo. Da bi lahko prevažal več gasilske opreme, so gasilci izdelali prtljažnik in mi ga namestili na cisterno. Tako sem postal pravo gasilsko vozilo. Postal sem zvesti gasilski pomočnik, saj sem prevažal vodo na požare, ko je bilo to potrebno. Še več vode pa sem prevozil v času suše, ko je bilo treba včasih biti na vožnji ves dan, včasih pa tudi še ponoči. Zaradi vožnje po slabih cestah so se na cisterni začele pojavljati razpoke, ki jih je bilo treba popravljati z varjenjem. To pa ni bilo več ustrezno za prevoz pitne vode, zato me dali v predelavo. Namesto ovalne cisterne so mi na šasijo pritrdili nadgradnjo za prevoz 5000 l vode 16 Peti avto 10. avgusta 1985 so me svečano sprejeli gasilci kot zamenjavo za IMV kombi. Bil sem izdelek iz Tovarne avtomobilov Maribor in imel sem oznako TAM 80T3B. Zaradi robustne izdelave sem bil zelo primeren kot gasilsko vozilo za vožnjo po slabih makadamskih cestah, zato so bili gasilci z mano zelo zadovoljni. Skupaj s cisterno sva predstavljala osnovno motorizacijo v gasilskem društvu. Sodeloval sem na različnih vajah pri nas in tudi v Avstriji. Zelo rad sem prevažal na vaje in tekmovanja naše mladinke, saj so bile skupaj z mentoricama Jožico in Darjo zelo uspešne na raznih tekmovanjih po Sloveniji. GLASILO OB PRAZNIKU OBČINE PODVELKA 2012 FLOSAR Nato sem vse do leta 1997 zvesto prevažal gasilce na razne intervencije, vaje in tekmovanja. Tega leta pa so me gasilci dali polepšati in me nato na proslavi ob 45. obletnici obstoja društva podarili gasilcem iz PGD Kapla. Na isti slovesnosti so prevzeli mojega naslednika. Šesti avto Mercedes Sprinter z novo gasilsko oznako GV-1, 1+8. Sprejeli so me zelo svečano v letu 1997, ko je društvo praznovalo 45-letnico obstoja, kraj Brezno pa 850-letnico. Na prireditvi je poleg našega župana sodeloval tudi župnik, ki me je blagoslovil in mi zaželel varno vožnjo. Prisoten je bil tudi župan iz Oberhaaga s skupino njihovih gasilcev. Bil sem res moderen avto s pogonom na vsa kolesa in opremljen z gasilno opremo po gasilski tipizaciji. Še danes služim v društvu kot vozilo za prevoz gasilcev in opreme na vaje in intervencije ter razna srečanja. Po desetih letih druženja s staro gasilsko cisterno so mi leta 2007 ob 55-letnici društva priskrbeli novega partnerja, ki je že sedmi avto v društvu. Tudi mene so svečano sprejeli avgusta 2007 na prireditvi v šotoru na igrišču. Sem glavno napadalno vozilo za prevoz 5000 l vode in posadke treh gasilcev. Imam pogon na vsa kolesa in sem opremljen z vso predpisano opremo po tipizaciji GZS za vozila 17 FLOSAR GLASILO OB PRAZNIKU OBČINE PODVELKA 2012 GVC 24/50. Uporabnost te opreme sem lahko pokazal že na tej slovesnosti. Med proslavo je zaradi nevihte zmanjkalo elektrike, zato so gasilci uporabili moj električni agregat in reflektorje, da se je slovesnost lahko nadaljevala. Za uporabo moje opreme se na intervencijo pripeljejo gasilci z drugimi vozili, zato so nabavili tudi dodatno vozilo za prevoz moštva, ki je bilo 31. marca 2012 pripeljano v društvo kot osmi avto. V društvu bom prevažal predvsem otroke, članice in člane na vaje, razna srečanja in intervencije. Sem VW Transporter s pogonom na vsa kolesa in opremljen kot GVM-1. Poveljnik me bo lahko uporabljal tudi kot poveljniško vozilo, saj ga do sedaj ni imel. Ivan Hoder 18 GLASILO OB PRAZNIKU OBČINE PODVELKA 2012 FLOSAR Avtomarket Rebernik - dokaz resničnosti pregovora: Kjer je volja, je tudi pot. Začetek zgodbe o uspehu sega v leto 1992, ko je Peter Rebernik z mladostno zagnanostjo začel uresničevati sanje, da bi nekoč imel svoj center za prodajo in servis vozil. Tri leta kasneje je stal prvi salon na sedaj že stari lokaciji v Breznu in to je tudi letnica začetka sodelovanja z znamko Ford. Kmalu po začetku poslovanja se je obseg prodaje močno povečal, zato sta skupaj z ženo Marjano začela razmišljati, da bi bilo potrebno narediti še servis. V podjetju so znali izkoristiti močan vzpon trga in s pristopi odličnosti ter z visokokakovostnimi storitvami začeli dosegati nadpovprečne tržne deleže. Tako je v letu 1997 padla odločitev o izgradnji novega salona, ki bi imel oddelek za prodajo, servis, pralnico ter ostale spremljevalne dejavnosti, vendar se je zaradi prihodnega neugodnega položaja na trgu gradnja ustavila. Ni pa se ustavila želja po tem, da bi postali najboljši trgovec in si pridobili zveste stranke. V novembru 2006 je bil tako zgrajen moderni servisno-prodajni center, ki dosega in presega veljavne svetovne standarde. V novem objektu je dobilo delo še nekaj izjemno strokovno podkovanih kadrov. Naloga je bila veliko težja, kot se je zdelo na začetku, vendar je podjetje na rezultat zaradi vloženega truda in naporov lahko toliko bolj ponosno. Že šesto leto zapored si je Avtomarket Rebernik z izpolnjevanjem vedno novih izzivov in uresničevanjem zastavljenih ciljev prislužil laskavi naziv Fordov trgovec leta. Ob prejemu plakete so se zavezali, da bodo še naprej sledili svojim usmeritvam in se trudili za zadovoljstvo svojih strank. Društvo podeželskih žena Brezno-Podvelka na Dödolijadi Društvo Podeželskih žena Brezno-Podvelka je bilo leta 2010 povabljeno na tradicionalno prireditev v Puconce, kjer vsako leto pripravijo kulinarično razstavo in tekmovanje v kuhanju dödol (oženjeni žganci). Kljub temu da v naših krajih ne kuhamo te jedi, smo izziv sprejele in se dan prej naučile, kako se ta jed pripravi. Za razstavo smo pripravile različne potice, krofe in kruh. Tudi pri popestritvi programa so nas prosili za sodelovanje. Pripravile smo prikaz starega običaja - koline. Lahko samo povem, da smo na noge in v smeh spravile vse ljudi v šotoru. Zelo sem ponosna, ker imamo v našem društvu članice, ki imajo mnogo talentov. Tako imajo nekatere talent za skeče, druge pa se lahko pomerijo s profesionalnimi kuharji ali peki. Na razstavi smo prejele »srebrno kijanico«, ki pa je bila izziv, da sodelujemo še v naslednjem letu. V lanskem letu smo zopet dobile vabilo, da se ponovno udeležimo njihove prireditve. Tokrat smo razstavljale različna drobna peciva. Med petnajstimi različnimi razstavljavci smo dobile »zlato kijanico«. Tudi v kuhanju dödol smo kar spretne. Kljub temu da jih je možno pripraviti na različne načine, smo ugotovile, da so naši najboljši. Naj napišem, kako poteka ta dan. Članice en dan prej spečejo peciva za razstavo. Zjutraj ob 7. uri se ekipa sedmih članic s šolskim kombijem odpelje proti Murski Soboti. Ko prispemo, najprej pripravimo razstavo. Tukaj se precej potrudimo, da je pecivo lepo dekorirano. Nato si na igrišču pripravimo in 19 FLOSAR aranžiramo prostor, kjer v kotlu kuhamo žgance. Kuha nas od 24 do 28 ekip iz različnih držav. Konkurenca je velika, pa tudi okusi so različni, vendar smo vesele, ker vsakič vidimo nekaj novega in se kaj naučimo, saj je kuhanje v ko- GLASILO OB PRAZNIKU OBČINE PODVELKA 2012 tlu na prostem res nekaj lepega. Ponosne smo, da nas društva iz različnih krajev Slovenije vabijo na svoje prireditve, saj to za nas pomeni, da delamo tako dobro, da so nas opazili tudi drugje. Treba pa je tudi povedati, da s tem našim pohajkovanjem iz kraja v kraj zelo dobro promoviramo našo občino. Lojzka Hribernik, predsednica društva Podeželskih žena Brezno-Podvelka Oh, kako hitro čas beži Društvo upokojencev je bilo ustanovljeno leta 1952 in letos praznuje 60 let. Društvo šteje 260 članov. Člani prihajajo iz vaških skupnosti Podvelka, Brezno, Lehen in tudi iz Ožbalta. Število članov niha, oziroma se manjša. Večinoma so včlanjeni sami starejši člani. Starejši radi prihajajo na razna srečanja in izlete, ki jih vsako leto pripravlja društvo. Veseli so tudi obiskov na domovih. Med letom obiščemo vse starejše člane, oziroma 80- in 90-letnike. Ob koncu leta obiščemo vse tiste, ki so v domovih in ostale in se zaradi starosti ali bolezni niso mogli udeležiti srečanj. V letu 2011 smo se v večjem številu srečali 5-krat. Najbolj zanimivo je bilo na Pohorju. Tam smo si ogledali pragozd, muzej NOB na Osankarici, cerkev pri Treh Kraljih, v kateri so tla še iz ilovice, kot je bilo to nekoč. Zaključek srečanja je bil na Andrejevem domu. Druženje je bilo zelo prijetno. Organizirali smo tudi izlet na morje in si spotoma ogledali še pršutarno Lokev, kjer smo si pršut lahko tudi privoščili. Videli smo tudi, kako pršuti zorijo. Dan smo zaključili z veliko dobre volje. V jeseni smo se podali na ekskurzijo v Kungoto in v sosednjo Avstrijo. Bilo je zanimivo primerjati, kako so oskrbovani vinogradi v Avstriji in kako pri nas. Preživeli smo lep in zanimiv 20 FLOSAR GLASILO OB PRAZNIKU OBČINE PODVELKA 2012 dan. Tudi članice skupine ročnih spretnosti »Dodajmo kamenček k mozaiku ...« smo bile na ekskurziji v Botaničnem vrtu v Ljubljani in v Čebelarskem muzeju na Brdu pri Lukovici. Dan je bil zanimiv, nabrale pa smo tudi veliko idej za nadaljevanje dela. Skupino bi želeli razširiti in njen program zastaviti medgeneracijsko, vendar imamo trenutno premalo prostora. Pri našem ustvarjanju je pomembno, da lahko ne- dokončano delo pustimo na mestu, kjer lahko ob naslednjem srečanju nemoteno nadaljujemo. Ob naših dejavnostih nam je leto minilo, kot bi trenil. Želimo, da se delo društva v slogi nadaljuje tudi naprej. Starejši odhajajo, med nas vabimo mlajše. Več nas bo, lepše nam bo. Julijana Krivograd Vilko Jelen – jubilant, ki so mu planine bolj pri srcu kot morje Na prvi letošnji poletni dan se opremljena z blokom in pisalom odpravim po sledeh naslovov letošnjih jubilantov. Po navadi je moja največja skrb, kako jih bom našla. Za dober začetek izberem nekaj lažjega – Javnik – in se previdno podam v iskanje hiše, kjer živi Vilko Jelen. V predhodnem telefonskem pogovoru mi je dal natančne informacije in izkazale so se za zelo dobre, saj sem hišo našla takoj. V drvarnici so sveže nasekana drva in naokoli hiše je veliko zelenja. Ob zvonjenju slišim glasen in odločen »naprej«. Za kuhinjsko mizo me pričaka gospod Vilko, oblečen v srajco in »hozentregarje«. In najprej mu povem, da je videti veliiiko mlajši, kar je čista resnica, saj iz iskrivih oči kar bliska dobra volja. Začne z zgodbo mladega fanta, ki je vedel, kaj je delo, že odkar je prišel na svet. Vilko je domačin, ki si je kruh, prav tako kot njegov oče, služil kot flosar – čeprav ni znal plavati. In ko ga povprašam, kako si je upal na vodo, samo zamahne z roko in pove: »Uh, saj nihče ni znal plavat!« Skomignem z rameni in napeto poslušam, moje pisalo pa komaj sledi dobrovoljnemu Vilku. Po flosariji se je zaposlil na Hribernikovi žagi, zatem pa ga je v svoje roke dobila vojska. Pove, da je prepešačil vse od Italije pa do Rusije. In ko se je vrnil je začel gledati za lepo sosedo Rozalijo. Ko je za njeno roko vprašal očeta, je ta poroko dovolil samo pod pogojem, da se Vilko preseli k njim, kar pa ni prišlo v poštev, saj je mlad par imel svoje načrte. Na hitro sta se poročila na matičnem uradu – in na ta račun je ubogi Vilko slišal kar precej hudih od nevestinih staršev. »Pa še kako so me nazmerjali,« se namuzne in se smeje. Po cerkveni poroki se je tudi Rozalijin oče omehčal in Vilko prida: »Potem je bilo pa okej.« Mladostniški žargon pri 90. letih? Kul! Mladoporočenca sta vse svoje moči vložila v hiško, ki sta jo sezidala z lastnimi rokami. Po mojem pa je Vilko postavil polovico hiš na vsem svetu, saj je bil kar 35 let marljiv delavec Marlesa. Dneve in noči sta garala in Vilko pove, kako sta dolgo jedla z eno samo žlico, ki jo je prinesel iz ujetništva. »Malo je ona jedla, malo jaz,« ljubeznivo pove in iz postelje se nasmehne tudi žena Rozalija, za katero Vilko predano skrbi. Leta 1951 sta dobila ljubega sina, ki je okronal njuno ljubezen. Vilko in Rozalija sta bila na morju samo enkrat v življenju, a tako ali tako so jima planine baje bolj pri srcu. Vilko je tako skromen in preprost, pravi, da delo ne škoduje, samo preveč dela pa spet ni dobro. Bo že za verjeti. Preden grem, mi pokažeta še album s svoje biserne poroke. Kako lepo! Pri pogovoru z Vilkom me navdahne njuna brezpogojna ljubezen. V njuni spalnici stene krasijo njune slike in še vedno se tako lepo gledata, da meni kar zaigra srce. In drugo leto bosta praznovala diamantno poroko! Pa naj še kdo reče, da ljubezen življenja ne obstaja. Pojdite pogledat na Javnik, k Jelenovim! Dagmar Pečovnik 21 FLOSAR GLASILO OB PRAZNIKU OBČINE PODVELKA 2012 Sezona poškodb Pa je prišlo tudi do tega, kar je sestavni del športa, a vendar si tega vsak športnik najmanj želi – poškodbe. Že v maju 2011 so se začele blage poškodbe in se nadaljevale skozi vse leto in še v letu 2012. Trenutno Maja Robnik še vedno obiskuje zdravnike in fizioterapevte, vendar že postopoma trenira pod budnim nadzorom trenerja. Kljub temu pa se je Maja tudi v letu 2011 udeležila nekaterih tekem na državnem nivoju. Meseca maja se je udeležila DP za U16 v Ravnah ter v štafetnem teku 4 x 100 m za AK POLJANE pritekla srebrno kolajno. V mesecu septembru je bila že četrtič zapored udeleženka atletskih iger v Brnu na Češkem. V teku na 60 m si je pritekla 6. mesto, v teku na 300 m pa 5. mesto. V letu 2012 se zaradi poškodb večjih tekem ni udeležila. Izpustila je tudi priprave na Hrvaškem. Trenutno pa se postopoma pripravlja za šolske svetovne igre šolarjev, ki bodo potekale v Južni Koreji. Maja, želimo ti čim boljše rezultate, predvsem pa, da te v bodoče poškodbe ne bi več spremljale. Drago Selič, predsednik Društva za šport in rekreacijo Splavar Brezno Podvelka Veselimo se življenja V času naših mladih let je življenje polno veselja in brezskrbne radosti. Nihče nima uvida v prihodnost, zato se je modro veseliti vsakega danega trenutka, ki nam je naklonjen. To veselje lahko podarimo s srcem tudi svojim bližnjim, še posebej bolnim in ostarelim. V trenutkih, ko smo primorani zapustiti svoj dom in oditi v skupnost doma za ostarele in obnemogle, se nam v srcih porajajo misli na zdrava leta, ko smo premogli še dovolj življenjske energije za premagovanje vseh tegob življenja. Najbolj nas boli, da ne moremo biti več toliko v družbi svojih najdražjih otrok, vnukov in drugih prijateljev. Večkrat so žalostne tudi besede, češ da smo pozabljeni od sorodni- kov, prijateljev ali župljanov. Prav zato v naši Župnijski karitas Brezno posebno pozornost posvečamo ostarelim v domovih za ostarele in obnemogle, saj razumemo njihovo samost in žalost. Poskušamo jim povrniti kanček veselja s pogovorom in spominom na mlade dni. Z veseljem jim podarimo svoj čas in ljubezen, kar pa je poslanstvo Karitasa. Za karitativno delo in sočutnost, ki ju danes zelo primanjkuje, pa poskušamo navduševati tudi mlade. V preteklem letu smo zato z birmansko skupino na cvetno soboto obiskali starejše v domu starostnikov v Radljah ob Dravi. Nekateri so nepokretni in na vozičkih (mama stara 102 leti), nekateri pa so še polni energije in vitalnosti. Vse so mladi opazovali s sočutnostjo do sočloveka. Nagovarjam torej vas, mladi ljudje! Negujte odnose s starejšimi, starši, sorodniki in prijatelji. Vsak podarjen trenutek in nasmešek, ki ste ga podarili iz srca, se vam bo povrnil na stare dni. Šele takrat boste obžalovali, da jih niste podelili neskončno. Jožica Tomšič 22 FLOSAR GLASILO OB PRAZNIKU OBČINE PODVELKA 2012 VAŠKA SKUPNOST KAPLA Asfaltirana cesta do Odomovega jezera Odomovo jezero je zelo obiskan biser Kozjaka. V petek, 21. oktobra, je ob lovski koči na Kapli potekala proslava ob otvoritvi novoasfaltirane ceste do jezera. Predsednik Vaške skupnosti Kapla Miran Pušnik je izrazil željo, da bi bilo asfaltiranih cest na Kapli še več. Župan Občine Podvelka Anton Kovše je v svojem nagovoru podaril pomen ceste. O veselju domačinov, da je asfaltiranih novih 1055 metrov ceste, je spregovoril Tone Gril, ki je g. županu in izvajalcu del g. Bračku podaril sliko Odomovega jezera, priljubljene turistične točke. Cesto sta za promet uradno odprla župan Anton Kovše in predsednik VS Kapla Miran Pušnik. Prireditev so obogatile Ljudske pevke s Kaple in mladi harmonikaši Tilen Žigart, ŠOLSKA BALADA OD PONEDELJKA DO PETKA V ŠOLI TEMAČNI SEDIMO IN SE V RAZREDIH TIŠČIMO. UČITELJI NA NAS SE JEZIJO IN NAS SKUŠAJO UKROTITI, A MI ŠE NAPREJ KLEPETAMO, SE SMEHLJAMO IN PO RAMENIH TREPLJAMO. DOMAČE NALOGE DOBIVAMO KOT ZA ŠALO, KAR VPLIVA NA NAŠO ZDRAVO NARAVO. UČENCI SE NA MARIJO TEREZIJO JEZIMO, SAJ NAS JE V TO ŠOLO PRIPELJALA IN NAS JE ŽE V ROSNIH LETIH ZAČELA BOLETI GLAVA. KONČNO JE PETEK IN KONEC TEDNA JE TU, SEDAJ SMO PROSTI KOT PTIČKI NA VEJI. OD NAPORA V ŠOLI SI BOMO ODPOČILI, V PONEDELJEK PA SPET V ŠOLO TEMAČNO SKOČILI. Lavra Garmut in Tomaž Rihter. Da bi nova cesta dolgo ostala v takšnem stanju, kot je sedaj, predvsem pa, da bi bila vožnja po njej varna in bi vse varoval sv. Krištof, je cesto blagoslovil domači župnik Jože Motaln. Ob otvoritvi se je zbralo res veliko domačinov, po proslavi pa se je nadaljevalo veselo druženje. Mateja Rihter KDO MI NAJLEPŠE DIŠI? Kdo mi najlepše diši? Najlepše mi dišiš ti, diši mi poletje, ko se dobivava v parku, diši mi tudi tvoj objem, diši mi tudi tvoj poljub, diši mi tvoja roka, ki me boža. A najlepše mi dišiš ti, ki me ljubiš vse dni. Sara Beričič, 7. R. DENI JARC, 8. R. 23 FLOSAR GLASILO OB PRAZNIKU OBČINE PODVELKA 2012 Častitljivih 90 let Antonije Tomc Ko se začudim številki, hitro pove: »Smo bili pridni, vsak je imel svojo nalogo, brat je pasel, sama pa sem pazila na ostale.« Antonija je obiskovala šolo v Gradišču, ko pa je odrasla, se je poročila v Šikole, kjer je živela leto in pol, zatem pa se je vrnila v domače loge, saj sta z možem prevzela trgovino. Rodili sta se jima dve deklici, najmlajšo je mož videl, ko je imela šest mesecev – in takrat jo je videl tudi prvič in zadnjič, saj je bil prisilno poslan v Rusijo in od takrat naprej je bil pogrešan. Antonija nikoli ni izvedela, kaj se je zgodilo z njim, a ostala je močna in odločena, da poskrbi za svoje otroke. Tako se je podala v učenje in celo naredila poslovodsko šolo takrat še v Radljah, zatem pa dodatno prakso v Mariboru. Ko je bila vojna končana, kot samska mati ni dobila nobene pomoči in zelo je ponosna, da je kljub temu uspela svoje otroke dobro izobraziti in lepo vzgojiti. Leta 1951 se je poročila s pristnim Belokranjcem, v katerem je našla ljubečega očeta svojima punčkama in svojega življenjskega sopotnika. V VS Kapla zdrav zrak dobro dene in dobre volje se podam na pot k letošnji jubilantki. Ker Kaple ne poznam kot lastnega žepa, preverim pri znancih, kje točno živi Antonija Tomc. »Dagmar, čisto zravn kapele je, je ne moreš zgrešit,« mi s svojim kapelškim naglasom razlaga Majda, jaz pa si samo želim, da bi to šlo iz njenih ust naravnost v božja ušesa. Nekaj bo na tem, saj sem po par minutah vožnje res skoraj parkirala v kapelo. Skratka – našla sem gospo Tomc. In jaz sem pač take sreče, da nobeno leto ne gre brez psičkov in psov, tudi letos je tako. Rjav kuža bevska vame, dokler se na vratih ne pojavi gospa Antonija in me smejočih oči povabi naprej. Udobno se namestiva v hladni kuhinji, ki s svojimi debelimi zidovi daje prijetno zatočišče pred 30 stopinjami zunaj. Mogočen, visok strop priča o tem, da je bila tukaj nekoč trgovina. Ko dobim kozarec hladnega ledenega čaja, Antonija začne svojo zgodbo tam, ko je bila še čisto majhna deklica, ena izmed petih otrok. 24 Z nasmehom pove, kako zelo priden je bil njen mož in kako zelo so ga imeli vsi radi. Kljub temu da ji v življenju ni bilo lahko, pa pove, da je lepo, kadar sreča koga, ki se je še spomni iz trgovine in je ponosna na vse, kar je dosegla, še posebej na pridni hčerki. Zdaj ji dneve lepša vnuk Franjo, ki živi z njo, ter že njena pravnukinja. Za svoje veselje pa Antonija skrbi za svoja zelišča in mi z veseljem pokaže dolg seznam. »Potem pa vedno dam domačim, ko se kaj rabi,« poznavalsko pove. Tudi Antonija mi pokaže albume, bogate s slikami. Vedno sem tako vesela, kadar mi jubilanti kažejo svoje stare slike. Meni je lepo, ker jih rada poslušam. In prepričana sem, da se tudi njim ob tem kdaj utrne lep spomin. Kot Antoniji, ki mi pomaha z roko in mi zaželi srečno pot po kapelških ovinkih. Kot da bi vedela, da jo res potrebujem. Dagmar Pečovnik FLOSAR GLASILO OB PRAZNIKU OBČINE PODVELKA 2012 Podružnična šola Kapla: »Jaz tebi radost, ti meni modrost« (evropski projekt) Leto 2012 je Evropsko leto aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti. Posameznik i in družba vse prevečkrat doživljamo starost kot grožnjo in ne kot dosežek. Za starejše bi morali poskrbeti ter jim pomagati zavzeti aktivno vlogo v družbi in spodbujati zdravo staranje. V starostnikih vidimo pogosto breme za mlajše, delovno aktivne ljudi. In vendar so današnji starejši veliko bolj zdravi kot prejšnje generacije, njihovo znanje in izkušnje pa so lahko mlajšim v dragoceno pomoč in podporo. Ostati aktiven na stara leta pa je tudi najboljši način za spopadanje s starostjo. Kakšno je bilo delo osnovnošolcev v tem projektu? - anketirali smo babice, dedke in ostale starostnike ter statistično obdelali podatke; - k projektu povabili tudi učence matične šole in Podružnične šole Lehen; - zapisovali smo si njihove življenjepise; - literarno in likovno smo ustvarjali; - povabili smo medicinsko sestro, ki nam je predstavila delo z starostniki v KDS Črneče ter nas poučila o demenci; - v šolo smo vabili dedke, babice ter jih poslušali, z njimi plesali in risali; - povabili smo g. Petra Macuha, nekdanjega ravnatelja, da nam je pripovedoval o svojem otroštvu ter prihodu v Podvelko; - k sodelovanju smo povabili go. Marijo Kašman, predsednico Karitasa na Kapli ter g. Davorina Buherja, univ. dipl. soc. delavca, ki sta nam s prispevki pomagala pri ustvarjanju glasila; - ob 60-letnici Društva upokojencev Podvelka smo svoj projekt predstavili; - tvorno smo sodelovali pri izdaji glasila Mularija za babice in dedke. Rezultati ankete so pokazali, da vsi dedki in babice pogrešajo druženje s svojimi vnuki ter da si želijo še več različnih kulturnih prireditev in druženja. Več o projektu si lahko preberete v letošnji izdaji Mularije za babice in dedke. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam v projektnem delu pomagali. Suzana Praper, vodja projekta Slovenščina v živo – obisk avstrijskih učencev na Kapli Razveseljivo je dejstvo, da zanimanje za učenje slovenščine na avstrijskem Koroškem narašča. Kot jezikovna asistentka spoznavam, da se poleg učencev, ki imajo slovenske korenine, k učenju prijavljajo tudi tisti, ki doslej s slovenščino niso imeli stika in se jo učijo kot tuji jezik. Poleg pouka je zelo koristno tudi učenje iz okolja, spoznavanje Slovenije in njenih lepot ter srečevanje z njenimi prebivalci. Tako je v sredo, 30. maja, deset učencev z Gimnazije Alpen Adria v Velikovcu (Völkermarkt) z dvema spremljevalkama obiskalo Kaplo na Kozjaku. Prijazen sprejem smo doživeli v Podružnični osnovni šoli na Kapli, ki sta nam jo predstavili vodja šole Majda Pipuš in ravnateljica matične šole Irena Jelenko. Ime- li smo čast, da smo prvi prejeli letošnji šolski časopis – Mularijo za dedke in babice, dobili smo jo direktno iz tiskarne; na Kapli pa so nam spletli tudi zapestnice prijateljstva. V imenu Občine Podvelka nas je lepo pozdravila podžupanja Slavica Pečovnik Urh, ki nam je predstavila občino in nas obdarila s spominki, turističnimi letaki in občinskim časopisom Flosar. 25 FLOSAR GLASILO OB PRAZNIKU OBČINE PODVELKA 2012 V učilnici za slovenščino smo prisluhnili predstavitvi zanimivega medgeneracijskega projekta: »Jaz tebi radost, ti meni modrost«, na odru šole na Kapli pa so nam učenci premierno zaigrali Piko Nogavičko in nas nasmejali, Lavra pa je pokazala, kako dobro punce igrajo harmoniko. Ob prihodu nazaj v vas so nas že čakali gasilci, kjer smo se najprej okrepčali, nato pa nam je društvo predstavila Marija Poglajen. Bilo je zelo zabavno, saj nam je Anita Rihter, mentorica gasilske mladine, skupaj z učenci, ki obiskujejo gasilski krožek, pripravila »vodne« igre. Naš naslednji cilj je bil obisk Splavarskega muzeja v Javniku, kjer smo si z zanimanjem ogledali utrinke iz zgodovine splavarjenja. Da pot nazaj ne bi bila preveč naporna, so nas na sok in jabolka prijazno povabili v OŠ Brezno Podvelka, kjer nam je ravnateljica tudi razkazala šolo. Seveda so poskrbeli, da nismo bili lačni, učenci pa so nam razkazali celotno šolo. Za vso gostoljubje smo se jim zahvalili s povabilom, naj nas naslednje šolsko leto obiščejo na naši gimnaziji. Učenci so skupine žrebali, zato so bili razdeljeni tako, da je bilo v vsaki skupini nekaj Avstrijcev in nekaj Slovencev. Tako se še bolj povezali med seboj. Nekaj prostovoljcev je poskusilo tudi, kako težke so gasilske obleke. Da bodo lahko slovensko besedo brali še doma, je poskrbelo tudi PGD Kapla, ki je vsem podarilo zbornik Trideset let prostovoljnega gasilstva na Kapli. Za nami je bil lep dan, poln različnih aktivnosti, predvsem pa bogat z živo slovensko besedo. Ker je Kapla ena izmed najlepših hribovskih vasi, smo si jo želeli ogledati, zato smo se peš podali do enega izmed naših biserov – Odomovega jezera. 26 Mateja Rihter GLASILO OB PRAZNIKU OBČINE PODVELKA 2012 FLOSAR Ob 30-letnici PGD Kapla dve ekipi uspešni na državnem kvizu Slovensko prostovoljno gasilstvo je nacionalno bogastvo in fenomen. Preko 30 let deluje organizirano gasilstvo tudi na Kapli. Vaja ob 30-letnici in predstavitev zbornika Ob 30-letnici Prostovoljnega gasilskega društva Kapla so gasilci v soboto, 1. oktobra 2011, pripravili posebno vajo, v kateri so pridobivali vodo iz Odomovega jezera. Sodelovalo je 51 gasilcev iz prostovoljnih gasilskih društev: Brezno-Podvelka, Bistrica ob Dravi, Selnica ob Dravi, Ožbalt ob Dravi, Oberhaag iz Avstrije in Kapla, ki so vodo preko šestih črpalk črpali na Kaplo, za kar so potrebovali 25 minut. Pri tem so premagali 109 metrov nadmorske višine, celotna dolžina B-voda je znašala 1155 metrov. Cilj vaje je bil ugotoviti pripravljenost in čas za izvedbo, saj bi se podoben pristop uporabljal v primeru večjega gozdnega požara, kjer dostop s cisternami ne bi bil mogoč. V centru vasi so prikazali gašenje z gasilnimi aparati. Posebno pozornost je vzbudil prikaz gorenja olja ali masti, ki se ga nikoli ne sme gasiti z vodo, saj pri tem nastane eksplozija. Na proslavi je bil predstavljen zbornik: 30 let prostovoljnega gasilstva na Kapli, predstavili pa so se tudi harmonikaši s Kaple. Mnoge zbrane krajane in gasilce od drugod je pozdravil tudi predsednik PGD Kapla in hkrati predsednik Gasilske zveze Dravske doline Jože Poglajen. Župan Občine Podvelka Anton Kovše je poveljniku Domnu Štrableku v uporabo predal novo lestev, PGD Kapla pa je izročil zahvalo župana. Prireditev je potekala ob jubileju gasilcev, mesecu varstva pred požari in v okviru občinskega praznika Občine Podvelka. Ta poteka vsako leto v drugem gasilskem društvu. Tekmovalci so bili razdeljeni v tri kategorije: mlajši pionirji, starejši pionirji in mladinci. Pomerili so se v teoretičnem (zgodovina gasilstva, požarna preventiva, gasilska znanja) in praktičnem delu (vozli in poznavanje gasilskega orodja). Vsekakor pa namen kviza ni samo tekmovanje, ampak predvsem druženje otrok in mladih, ki jih zanima gasilstvo, ter njihovih mentorjev. Iz PGD Kapla je sodelovalo 5 ekip, ki jih je v gasilskem krožku na šoli vso leto pripravljala predsednica komisije za delo z mladino Anita Rihter. Organizirali smo kviz gasilske mladine za Gasilsko zvezo Dravske doline Na Kapli je v soboto, 29. oktobra, potekal 8. kviz gasilske mladine Gasilske zveze Dravske doline. 27 FLOSAR Dve ekipi PGD Kapla na državnem kvizu gasilske mladine Mlajši pionirji (Lavra Garmut, Maja Gudlin in Tomaž Rihter) so na regijskem kvizu zmagali, mladinci (Eva Kojzek, Mitja Garmut in Erik Rihter) pa so osvojili 2. mesto. Tako sta se obe ekipi uvrstili na državno tekmovanje ter tudi v Vodicah, kjer je 19. novembra potekal državni kviz, dokazali svoje gasilsko znanje. Ekipi PGD Kapla sta bili edini ekipi iz Gasilske zveze Dravske doline, ki sta se uvrstili na državni nivo. Anton Koren, predsednik Gasilske zveze Slovenije, je vse zbrane pozdravil z besedami: »Seveda ne morete biti vsi v vrhu današnjega tekmovanja, zavedajte pa se, da ste že z uvrstitvijo na državno tekmovanje dokazali, da imate obilo znanja, ki vam bo v življenju zagotovo koristilo.« Župan Občine Vodice Aco Franc Šuštar pa je mladim povedal: »Vaše znanje je pomembno za vas in za nas, pomembno je za vaš kraj in vašo okolico. S pridobivanjem znanja boste prav vi tisti, ki boste v prihodnosti skrbeli za varnost na lokalni ravni.« Uspešni na tekmovanju GZ dravske doline Zvezno tekmovanje je potekalo 5. maja v Breznu. Štiri ekipe PGD Kapla so dosegle tri pokale: člani A so osvojili 2. mesto, prav tako 2. mesto so dosegle članice A, člani B so dosegli 3. mesto. Mlajši člani A so dosegli odlično 4. mesto. Tri ekipe so se uvrstile tudi na regijsko tekmovanje in se tudi tam uvrstile med najboljših deset v koroški regiji. Zanimivo je, kako so člani A in članice A že tri leta lepo usklajeni. 28 GLASILO OB PRAZNIKU OBČINE PODVELKA 2012 Leta 2010 so oboji osvojili 1. mesto, leta 2011 oboji 3. mesto in letos oboji 2. mesto. Na tekmovanju, ki je namenjeno strokovnemu usposabljanju gasilk in gasilcev, se je ocenjevalo izvedbo vaje z motorno brizgalno, vaje razvrščanja in štafete na 400 metrov. Ljudje najbolj zaupajo gasilcem Gasilci s Kaple, društvo šteje 90 članic in članov, se udeležujemo tudi izobraževanj in vaj, vsako leto organiziramo pregled gasilnih aparatov, v sušnem obdobju je veliko prevozov vode. Posebna pozornost se posveča preventivi, da bi bilo požarov čim manj, tako je bila v lanskem letu potrebna le ena intervencija zaradi požara, eno intervencijo pa smo imeli že v letošnjem letu. Na gasilskem domu imamo nameščen nov defibrilator, ki ga je Občina Podvelka podarila vsem vaških skupnostim, in v načrtu imamo usposabljanje za krajane za delo s tem življenjsko pomembnim aparatom. Veseli smo, da se ljudje zavedajo pomembnosti gasilstva, kar je pokazala tudi raziskava Trusted Brand 2012, ena od največjih evropskih potrošniških raziskav. Prav v vseh 15 evropskih državah, ki sodelujejo v raziskavi, so ljudje odgovorili, da najbolj zaupajo gasilcem. V Sloveniji je kar 95 odstotkov vprašanih presodilo, da so gasilci najbolj vredni zaupanja. Na pomoč! Mateja Rihter, gasilka PGD Kapla FLOSAR GLASILO OB PRAZNIKU OBČINE PODVELKA 2012 Pesmi, igre in prireditve Kulturnega društva Kapla »Kjer so milijoni, se še banka prikloni« »Kjer so milijoni, se še banka prikloni« je 13. večja uprizoritev dramske sekcije Kulturnega društva Kapla. Igra je priredba igre avtorja Frana Lipaha z naslovom Glavni dobitek, režiral jo je Ivan Verčko. Premierno so komedijo v treh dejanjih predstavili na Kapli v soboto, 18. februarja 2012. Odlični odzivi in veliko število obiskovalcev so bili lepa popotnica za mnoga nadaljnja gostovanja. Šopek ljudskih pesmi s Kaple Na 5. Miklavževem večeru z ljudskimi pevci in godci, ki je v organizaciji Kulturnega društva Kapla potekal v soboto, 10. decembra 2011, so domače ljudske pevke predstavile svojo tretjo zgoščenko, ki nosi naslov Šopek ljudskih pesmi s Kaple. Predsednik Kulturnega društva Kapla, Matjaž Poglajen, je povedal, da je na novem albumu 18 pesmi, ki so značilne za to območje in so se včasih prepevale ob skupnem delu in druženju. Želja članic je bila, da se ohrani dediščina naših prednikov – ljudske pesmi. Tako so začele zbirati stare skladbe. Veliko so jih poznale že od mladih let, saj so v njihovih družinah radi prepevali. Ljudske pevke so: Marjana Poglajen, Silva Štrablek in štiri sestre: Marija Volmajer, Tončka Pintar, Franja Krajnc in Štefka Pavlič. Same rade poudarijo, da jih petje zelo veseli in pravijo: Blagor hiši, kjer se petje sliši! Šopek ljudskih pesmi s Kaple je že tretja zgoščenka, ki so jo izdale. Na Miklavževem večeru so nastopili še Ljudske pevke s Tinja, folklorna skupina iz Vuhreda, Flosarji in harmonikaši s Kaple. Pustovanje, ohranjanje tradicije, spletna stran in strokovna ekskurzija KD Kapla je poskrbelo tudi za pustovanje na Kapli, kjer smo uspešno preganjali zimo. Tradicionalno vsako leto poteka tudi izdelovanje križev (ob koncu leta) in izdelava velikega »pegla« (ob cvetni nedelji). Člani se radi družijo med seboj tudi na strokovnih ekskurzijah. Na letošnji so v treh dneh odkrivali tri dežele: Slovenijo, Italijo in Hrvaško. Obenem re- dno skrbijo tudi za spletno stran www.kapla.si Člani KD Kapla pravimo: »Smeh je najboljše zdravilo, zato se ga ne branite.« Vabljeni torej na ogled naše igre, saj bo gostovanj še veliko. Igralci Ivan Verčko, Majda Pipuš, Jani Pavlič, Matjaž Poglajen, Ksenija Žavcer, Marica Verčko, Milan Mavrič, Almira Pavlič, Slavica Robnik in Tone Altenbaher vam zagotavljajo, da smeha ne bo manjkalo. Mateja Rihter, KD Kapla 29 FLOSAR GLASILO OB PRAZNIKU OBČINE PODVELKA 2012 Spominčice razstavile ročna dela Na začetku maja so Spominčice s Kaple v večnamenskem prostoru osnovne šole pripravile tradicionalno razstavo. Pravijo, da se učijo ena od druge, sodelujejo s tovrstnimi krožki iz drugih krajev, obiskujejo razstave in tako dobijo ideje za čudovite izdelke. To, kar pozimi ustvarijo, predstavijo spomladi na tradicionalni razstavi. Obiskovalci so si z veseljem ogledali raznovrstne prte, okrasne prtičke, vaze, šopke, posteljnine, zavese, predstavile so tudi obleke … V knjigi vtisov lahko preberemo marsikaj lepega, veliko pohval in čestitk ter želja, da bi s takšnim veseljem ustvarjale še naprej in tako ohranjale bogato tradicijo za mlajši rod. Mateja Rihter Župnijska karitas Kapla praznovala 20-letnico delovanja »Ne glej vedno navzdol, po temnih straneh življenja. Ne bodi črnogled. Glej svetlo stran življenja. Bodi optimist! Optimizem je najčudovitejša in najcenejša pot za dolgo in srečno življenje. K optimizmu sodi tudi zdrav duh. Ne duh pohlepa, ki se lahko veseli le še v udobju in uživanju, v nadutosti in prestižu. Resnično veselje ima globlje korenine. Raste iz duha ljubezni!« (Phil Bosmans) Karitas pomeni ljubezen, darovanje svojega časa drugim, pomoč sočloveku. V nedeljo, 15. aprila, je Župnijska karitas Kapla praznovala 20-letnico delovanja. Praznovanje se je pričelo s sv. mašo v župnijski cerkvi sv. Katarine. Nadaljevalo se je v šoli na Kapli, kjer so praznovanje popestrili Mladinski pevski zbor Podružnične šole Kapla, Ljudske pevke s Kaple in mladi harmonikaši. Predsednik Nadškofijske Karitas Maribor, Branko Maček, je podelil zahvale, ki so jih prejeli: naddekan Igor Glasenčnik za duhovno spremljanje in zavzeto karitativno delo v letih 1992– 2010, župnik Jože Motaln za duhovno spremljanje in zavzeto karitativno delo. Za 20 let zavzetega vodenja ŽK Kapla je zahvalo Nadškofijske Karitas prejela Marija Kašman. Za 20 dela so zahvalo prejele: Marija 30 Kure, Marija Volmajer, Štefka Pavlič, Tilčka Glažar; za 19 let Štefka Rihter, za 12 let Majda Brus; za 10 let Mirjana Brus Poglajen in Viktorija Hartman. Zahvalo za vsestransko pomoč in podpiranje karitativnega dela Župnijske karitas Kapla na Kozjaku je prejela Občina Podvelka in g. župan Anton Kovše. Spominska darila vsem članicam Župnijske Karitas Kapla je podarila voditeljica Marija Kašman, članice pa so se ji z rožo zahvalile za vso njeno delo. FLOSAR GLASILO OB PRAZNIKU OBČINE PODVELKA 2012 Ob 20-letnici Karitasa na Kapli je nastal tudi zbornik, v katerem je o pomenu karitativne dejavnosti nekoč in danes je razmišljal župnik gospod Jože Motaln. Opisana je kratka zgodovina Karitasa in predstavljena so etična načela. Nekaj besed je namenjeno Slovenski karitas in Nadškofijski karitas Maribor, osrednji del pa zajema predstavitev mnogih dejavnosti Župnijske karitas Kapla (razdeljevanje hrane, obi- skovanje bolnikov in jubilantov, romanja, seminarji in izobraževanja, organizacija Miklavževanja, vsakoletno srečanje starejših, bolnih in invalidov, pomoč pri pripravi proslave ob dnevu žena in materinskem dnevu, finančna, duhovna in duševna pomoč …). Objavljena je pesem našega pokojnega kaplana Aleksandra Rauterja in razmišljanja članic Karitasa, na koncu je zapisana zahvala vsem dobrotnikom. Slikovno gradivo lepo dopolni besedilo. Osrednji gost, dramski igralec Gregor Čušin, oče šestih otrok, angažiran kristjan, je predstavil svojo monodramo Janez brez glave. Na koncu je sledila pogostitev za vse zbrane, ki so prišli od blizu in daleč na praznovanje z željo, da bi člani Karitasa na Kapli tako zavzeto delovali še naprej. Mateja Rihter Leto 2011 je bilo evropsko leto prostovoljstva Mladinski svet Slovenije je letos že desetič zapored organiziral prireditev: Naj prostovoljec in Naj prostovoljni projekt v Sloveniji v letu 2011, ki je bilo tudi evropsko leto prostovoljstva. V mesecu juniju 2012 je v Kongresnem centru na Brdu pri Kranju pod pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka in njegove soproge potekala prireditev z razglasitvijo najboljših prostovoljcev in prostovoljskih projektov za leto 2011. Prostovoljce je najprej nagovoril minister za delo, družino in socialne zadeve mag. Andrej Vizjak. Med drugim je povedal: »Prostovoljci izjemno pomembno nadgrajujete delo tistih poklicnih institucij, ki so v družbi namenjene temu, vendar brez prostovoljstva, brez angažiranja civilne družbe ne bi šlo v tolikšni meri in na takšen kakovosten način kot z angažmajem prostovoljcev.« Naj prostovoljci so prejeli poseb- ne nagrade, prav vsi pa so prejeli priznanja. Med prejemniki priznanj je bila tudi Mateja Rihter, ki v župniji Kapla prostovoljno deluje pri delu z mladimi (voditeljica oratorija) in na drugih področjih (župnijski list, urejanje spletne strani in poročanje s Kaple …), aktivna pa je tudi pri društvih na Kapli (gasilsko društvo, kulturno društvo, Karitas) in širše – v kolonijah na morju, kot Nefiks tutorka, vodja delavnic na projektu Simbioza – računalniško opismenjevanje starejših … Projekt poteka pod geslom: S prostovoljstvom bogatim. Sebe in druge. Jože Motaln 31 FLOSAR GLASILO OB PRAZNIKU OBČINE PODVELKA 2012 Leto krščanske dobrodelnosti in solidarnosti Tudi v letu 2011 je bilo življenje v župnijah Sv. Ožbalt ob Dravi in Sv. Katarina na Kapli pestro in dinamično. Leto je bilo v pastoralnem pogledu zaznamovano s krščansko dobrodelnostjo in solidarnostjo. Cerkev vedno poudarja pomembnost dobrih del in solidarnosti za skupno dobro. Prav to se je izkazalo tudi pri naših obnovitvenih delih. Latinski pregovor pravi: »Ecclesia semper reformanda,« kar pomeni, da je Cerkev vedno potrebna prenove. Prenova je v prvi vrsti v duhovnem pomenu, da se kot ljudje prenavljamo duhovno in duševno v »novega« človeka, kot pravi apostol Pavel. Cerkev kot zunanjo zgradbo pa je tudi potrebno vedno znova obnavljati kot večstoletno bogato dediščino. Cerkev je naša svetinja, sveti kraj, ki mora biti lepo urejen, kjer se bomo vsi dobro počutili in doživljali svete trenutke. Svetišče je tudi ogledalo nas samih. V obeh župnijah smo uspešno zaključili z nekaterimi obnovitvenimi deli. Na Kapli smo na lepo nedeljo, 28. avgusta, slovesno blagoslovili obnovljeno zunanjost cerkve sv. Katarine (nova vrata, nova okna, nova fasada). Tako sedaj cerkev sv. Katarine žari v svoji najlepši luči. V župnijski cerkvi sv. Ožbalta pa smo na 4. adventno nedeljo blagoslovili uspešno zaključen projekt novih klopi in ogrevanja. Zahvala vsem dobrotnikom in sodelavcem pri projektu. Pastoralno življenje je potekalo po ustaljenem ritmu in upam, da je vse pripomoglo tudi k prenovi nas samih, da smo zrasli v človeških in krščanskih krepostih. Izmed mnogi dogodkov naj omenim samo bogato in prisrčno praznovanje zakoncev jubilantov na zahvalno nedeljo, 6. novembra, na Kapli, kjer se je 25 parov Bogu zahvalilo za zvestobo. Zakonci so priče za današnji čas, da je lepo živeti sv. zakon, ko Bog prihaja naproti s svojo pomočjo. Zakonci bodite zgled zvestobe in pričevanja predvsem mladi generaciji, da bi odkrili in zaživeli pravo pot krščanskega življenja. Bodimo veseli in ponosni na svoje župnijsko občestvo, kateremu pripadamo že od krsta in zvesto gojimo to vez pripadnosti krajevni Cerkvi, drug drugemu in Bogu. Jože Motaln, župnijski upravitelj V tvojo smer – oratorij na Kapli Tretje leto zapored smo se lani na Kapli podali v smer vseslovenskega projekta – oratorija. Ob igri, učenju in molitvi smo v sproščenem vzdušju skupaj z našim glavnim junakom prerokom Jonom potovali v smeri klica, v smeri Božje vzgoje, v smeri usmiljenja, v smeri premagovanja težav, v smeri pričevanja in v smeri iskrenosti. Štiri dni nas je 10 animatorjev skupaj g. župnikom Jožetom Motalnom skrbelo za 23 otrok in smo jim tako, upamo, polepšali počitnice. Oratorij, ki je potekal od 8. do 11. avgusta 2011, je bil lep zaradi skrbnih animatorjev, radoživih otrok, duhovnega vodstva, odličnih kuharic in dobre priprave. Lepo je, ko otroci na koncu rečejo: »Komaj čakamo oratorij naslednje leto.« V Sloveniji je v letu 2011 potekalo 350 župnijskih oratorijev, na katerih je sodelovalo 4.800 animatorjev in 21.000 otrok. Veseli smo, da smo lahko tudi na Kapli del tega velikega prostovoljskega projekta. Mateja Rihter 32 FLOSAR GLASILO OB PRAZNIKU OBČINE PODVELKA 2012 V VS Lehen vodijo poti iz kar treh smeri Vaška skupnost Lehen meji kar na dve sosednji občini, in sicer na občini Ribnica na Pohorju in Lovrenc na Pohorju. Do VS Lehen vas lahko pripeljejo poti kar iz treh smeri, in sicer cesta, ki pelje iz Podvelke proti Ribnici na Pohorju, cesta iz smeri iz Lovrenca na Pohorju in cesta iz smeri Ribnice na Pohorju proti Podvelki. V preteklosti pa je potekala skozi Lehen tudi ozkotirna železnica iz Podvelke proti Josipdolu. Železnica je bila namenjena predvsem prevozu granita iz kamnoloma, les pa se je prevažal le občasno. Priprave za gradnjo odseka proge iz Podvelke do Lehna so stekle leta 1921. Celotna dolžina ozkotirne proge je bila 12,6 km. Velik del železniške proge je potekal po današnji VS Lehen. Iz Podvelke je potekala tesno ob potoku Velka in po njenem desnem bregu skozi katastrski občini Rdeči Breg in Lehen in nadaljevala pot do Josipdola. Težaven teren je zahteval gradnjo večjega števila prepustov, ograj in podpornih zidov. Leta 1954 so promet ustavili in progo razdrli. Nanjo nas spominjajo le še porušeni prepusti ob cesti v dolini potoka Velka. Tako je danes glavna povezava Lehna z ostalimi vasmi cesta, ki pa je na posameznih delih že močno VAŠKA SKUPNOST LEHEN dotrajana. Zato si krajani VS Lehen v tem letu močno želimo nove asfaltne prevleke skozi Lehen. Tudi v preteklem letu smo kar nekaj postorili za našo VS. Družili smo se ob postavljanju že tradicionalnega majskega drevesa in ob kresovanju ter ob 3. Lehnškem dnevu. Sodelovali smo tudi v vseslovenski akciji »Dan za spremembe« - čistilni akciji ter košnji trave. Pri Podružnični šoli Lehen smo skupaj s krajani popravili in prebarvali igrala, da so za naše malčke prijazna in varna. Dokončana je bila rekonstrukcija lokalne ceste Ribnica–Janževski Vrh v delu cca. 300 m in asfaltiranje vozišča na cestnem odseku Rebernik–Papotnikova kapelica. Ta pridobitev omogoča boljšo dostopnost in večjo povezanost krajanov z dolino. Prihodnje leto bo občinski praznik v naši vaški skupnosti, zato se tudi takrat nadejamo novih pridobitev. Marija Hrastnik, predsednica VS Lehen 33 FLOSAR GLASILO OB PRAZNIKU OBČINE PODVELKA 2012 Slovesnost ob 70-letnici ustanovitve prve partizanske čete na Pohorju Pohodniki na cilju - prvi z leve minister dr. Boštjan Žekš Nagovor župana Občine Podvelka Antona Kovšeta Borut Končnik (levo) vroča spominsko darilo Petru Macuhu 34 Zadnjo soboto v lanskem juliju je bila pri pomniku NOB pri Urbančevi lovski koči v Lehnu na Pohorju jubilejna slovesnost. Tu je bila 30. julija 1941, torej pred 70 leti, ustanovljena prva partizanska četa na Pohorju. Ta je le nekaj dni po ustanovitvi, v noči na 12. avgust 1941, izvedla odmevno borbeno akcijo na orožniško postojanko v Ribnici na Pohorju, o kateri je pisal tudi takratni Marburger Zeitung (15. avgust 1941). Številne udeležence slovesnosti je pozdravil in nagovoril predsednik Krajevnega odbora ZB za vrednote NOB Podvelka Borut Končnik. Slavnostni govornik je bil borec NOB Hrabro Sterdin. Zbrane so nagovorili tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu ter minister za kulturo akad. prof. dr. Boštjan Žekš, župan Občine Podvelka Anton Kovše, predsednik Skupnosti borcev Lackovega odreda Ivo Vrhnjak Ožo, podpredsednik Skupnosti borcev Lackovega odreda Peter Macuh, predstavnik koroških Slovencev in koroških partizanov prof. dr. Valentin Sima, predstavnik Koroškega pokrajinskega muzeja Marjan Kos, komandant teritorialne obrambe Občine Radlje ob Dravi v času osamosvojitve vojne Slovenije Zdravko Vilar in predsednik ZB za vrednote NOB občin Kungota, Šentilj in Pesnica Vlado Koren. Na slovesnosti je predsednik Pokrajinskega sveta ZB za vrednote NOB Željko Klajić podelili zlato plaketo Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Petru Macuhu za življenjsko delo v borčevski organizaciji, predsednik KO ZB za vrednote NOB Podvelka Borut Končnik pa mu je vročil spominsko darilo. Priznanje in zahvalo Skupnosti borcev Lackovega odreda pa so prejeli Rozalija Kašman, Marija Praprotnik, Frida Garmut in Albin Topler. Ob tej priliki so ob pomniku NOB odkrili tudi zasnovo skulpture matere s padlim partizanom, ki jo je ustvaril likovni umetnik Štefan Kresnik, ter ob častni straži pripadnikov Slovenske vojske po vodstvom stotnika Borisa Najžarja položili venec k pomniku NOB. Visoki jubilej ustanovitve prve partizanske čete na Pohorju so počastili tudi pohodniki, ki jih je vodila pot od Lehna do kmetije Urbanc in nato na prizorišče slovesnosti. Med pohodniki sta bila tudi akad. prof. dr. Boštjan Žekš in župan Občine Podvelka Anton Kovše. Program, ki sta ga povezovali Slavica Pečovnik Urh in Dagmar Pečovnik, so obogatili učenci OŠ Brezno Podvelka z mentorico Mihaelo Najžar, dijaka Tjaša Pečovnik in Erik Grubelnik, Ljudske pevke s Kaple, domači mešani pevski zbor z zborovodkinjo Barbaro Mrak, solist na trobenti Jani Lorber, mladi harmonikar, učenec OŠ Ribnica na Pohorju, Anže Kreuh ter literarna ustvarjalca Mitja Šipek in Ivo Pšajd. Srečanje se je zaključilo s prijateljskim klepetom ob tradicionalnem golažu in s sladkimi dobrotami, ki so jih pripravile prizadevne domačinke. Mag. Jože Marhl FLOSAR GLASILO OB PRAZNIKU OBČINE PODVELKA 2012 Podružnična šola Lehen: Živi preprosto v smeri podnebne pravičnosti Na pobudo Slovenske karitas smo se v okviru mednarodnega projekta ozaveščanja o problematiki podnebnih sprememb (v povezavi z revščino v Afriki) vključili v projekt in izvajali delavnice. Letos smo vključili učence Podružnične šole Lehen. Sodelovalo je 14 učencev od 1. do 3. razreda. Delavnico sva izvajali svetovalna delavka in razredničarka. Učenci so si najprej pogledali film, nato smo se skupaj pogovorili o življenju otrok v Afriki. V nadaljevanju smo z učenci izdelali knjigo za afriške otroke. Vsak učenec je narisal risbico za afriškega otroka in povedal, kaj mu želi. Želje smo nalepili na risbico, vse risbe pa smo povezali v knjigo. Nastala je čudovita knjiga s preprostimi, a iskrenimi željami. In kaj so naši učenci zaželeli afriškim otrokom? SARA: Želim, da bi bili zdravi in veseli. TAJA: Želim, da bi se veliko naučili. NINA: Želim jim čim več domačih pridelkov, kruha in denarja. MOJCA: Bodite srečni in se imejte radi. DOMEN: Želim jim, da jim ne bi bilo potrebno nositi vode in bi se lahko učili. ANA: Želim, da bi imeli svojo šolo in znali brati, da bi srečno živeli in se ne bi prepirali. ALEKS: Želim, da bi imeli lepe hiše. KLARA: Želim, da bi imeli tako lepe hiše, kot jih imamo mi. DENIS: Želim jim veliko sreče in da bi jedli kruh. MAJA: Bodite pridni. BLAŽ: Želim, da bi imeli kruh in da bi nalovili veliko rib. NIK: Želim, da bi imeli veliko vode in dovolj hrane. GAL: Želim, da bi imeli dovolj hrane in da ne bi bili lačni. Nato sva učence razdelili v dve skupini. Učenci prvega razreda so razmišljali o ločevanju odpadkov. Za ta namen so ves teden v šolo prinašali različno embalažo, ki so se jo naučili ločevati. Na začetku so imeli nekaj težav, na koncu pa so vsi prav dobro vedeli, kam sodi posamezna embalaža in pri ločevanju niso imeli več težav. Druga skupina učencev pa je izdelala planet Zemljo, pri tem pa so poudarili njeno lepoto in našo dolžnost, da jo takšno ohranimo tudi našim zanamcem. V delavnicah so bili učenci zelo ustvarjalni, staršem pa so ponosni pokazali nastale izdelke. Tanja Blaznik Cvetko, svetovalna delavka, Melita Tertinek, razredničarka 35 FLOSAR GLASILO OB PRAZNIKU OBČINE PODVELKA 2012 Učenci in otroci PŠ Lehen s starši preživeli popoldan v Knjižnici Podvelka V predprazničnem decembrskem času smo učence in starše PŠ Lehen ter otroke vrtca povabili v Knjižnico Podvelka. Organizirali smo kulturni dan ter si ogledali nove prostore knjižnice. Knjižničarka nam je predstavila knjižnico, učenci in starši so se lahko tudi včlanili. Šolska knjižničarka Suzana Praper nam je pripravila pravljično uro in otroci so z velikim zanimanjem poslušali njeno doživeto pripovedovanje. Ob koncu nas je obiskal tudi dedek Mraz s spremljevalkami miškami ter otroke obdaril. Vsi so dobili privlačno knjižno darilo. Naše druženje smo zaključili s petjem ob kitari ter se posladkali in zaželeli vse dobro v prihajajočem letu z željo, da novo knjižnico, ki je zares bogato založena s knjigami in privlačna na pogled, še velikokrat obiščemo. To je le eden izmed utrinkov, ki smo jih doživeli v tem šolskem letu. V dokaz, da se trudimo otrokom na naši mali šoli nuditi čim več in najboljše, pa se lahko tudi sami prepričate z ogledom naše nove spletne strani, ki jo najdete kot zavihek na spletni strani OŠ Brezno Podvelka. Melita Tertinek, Mateja Par, Andreja Krebs, kolektiv PŠ Lehen Pozdravček iz vrtca Lehen V vrtcu Lehen v letošnjem šolskem letu biva 6 radoživih, veselih, ustvarjalnih in prijaznih otrok. Čeprav nas je malo, se imamo lepo kot v vsakem vrtcu v naši občini, včasih celo še lepše, saj ima vzgojiteljica veliko časa za vsakega izmed nas. Radi pojemo, plešemo, telovadimo, ustvarjamo in se igramo kar tako. Skozi igro se učimo, razvijamo naše sposobnosti ter krepimo medsebojne odnose. Vsak dan veliko časa preživimo tudi zunaj, saj se zavedamo pomena svežega zraka in gibanja za naše zdravje. Imamo se radi, trudimo pa se biti vedno prijazni drug do drugega. Trije jeseni odhajamo v šolo, kjer bomo pogrešali brezskrbna vrtčevska leta. Z veseljem se bomo še kdaj oglasili v vrtcu in pozdravili prijatelje, s katerimi smo doživeli nepozabne trenutke. Vabimo vas, da nas pridete kdaj pogledat, da boste tudi vi doživeli košček otroške iskrivosti, igrivosti in nagajivosti. Otroci vrtca Lehen z vzgojiteljico Andrejo 36 FLOSAR GLASILO OB PRAZNIKU OBČINE PODVELKA 2012 Justina in Franc Pečovnik Justina in Franc Pečovnik od rojstva živita razpeta med Lehnom, Josipdolom, Ribnico, Rdečim Bregom, Podvelko in Lovrencem. Tukaj poznata vse ljudi in rada rečeta, da živita v lepem kraju, da je zanju tukaj najlepše, čeprav je bilo njuno življenje prepleteno s trdim delom in bolečo žalostjo. Justa ni bila nikjer redno zaposlena, saj je imela tri otroke, a tudi nikoli ni odrekla, kadar so jo sorodniki ali kmetje prosili za pomoč na njivi ali travniku. Prišla je z nasmehom, nikoli se ni prepirala ali nad čim pritoževala, vsem pa je dala in še daje neko posebno energijo, ki jo ima le malo ljudi. Pri Planšaku sta Justa in Franček živela do leta 1963, ko sta se s tremi otroki preselila v Josipdol v blok, a za Frančka in Justo je bilo tam prepusto. Želela sta svojo hišo in toliko zemlje, da bo malo vrta, trave ali sena za kunce, koze, kokoši in prašiča. Tudi Frančku je narava dala veselje do dela. Zato sta si z Justo uredila lep dom v Lehnu ob potoku, ki poleti tako prijetno hladi pregreto ozračje in žubori med kamenjem. Ko pa je imel Franček poleti dopust ali pa je bila sobota, je pomagal pri kmetih, sorodnikih in znancih v gozdu ali na travniku vrh Pohorja okrog Peska, Planinke, Lovrenških jezer. Kosili so »baloh«, to je ostra trava in kosa mora biti zelo dobro »sklepana«, a kljub temu ni rezala več kot dve uri. Možje so krenili s kosami in »kunfti« na pot že ob dveh zjutraj, ob svitu so že kosili. Za njimi so nekaj pozneje šle ženske s hrano in grabljami pa tudi volarji z voli, ki so vlekli »žlofe« - to je voz, ki je imel kolesa samo spredaj, zadaj se je vlekel po tleh, ob straneh pa je imel »lojtre«. Ko so naložili na takšne »žlofe« »baloh«, so vse dobro privezali preko žrdi. Grabljice so polne »žlofe« grabile, in ko je sonce zahajalo so se vsi vračali s petjem proti domu, kamor so prišli okrog enajste ure ponoči. Potem so seno zmetali v skedenj, drugi dan pa šli znova in tako včasih kar celi teden. Vedno pa ni šlo vse gladko. Zgodilo se je, da so bili na vrhu že kosci z one strani Pohorja. Vnel se je prepir, včasih tudi pretep in močnejši so one pregnali. Po letu 1980 so košnjo »baloha« opustili, ker so prišli traktorji. Do takrat pa je bilo seno to, kar je danes nafta. Franček pove, da so bili lepi časi, čeprav skromni, a med delom so se lahko šalili, zapeli in pogovarjali. To so bili časi brez ropota in naglice. Življenje niti danes ne bi teklo bistveno drugače, če nas ne bi preplavili avtomobili, mopedi, traktorji. Ampak človek je miselno bitje, zato venomer razmišlja, ustvarja v želji po boljšem in lažjem življenju. Žal se pogosto zgodi drugače, kot mislimo in želimo. Je pač res, da srčni, pošteni in vedri ljudje niso nikoli sami in da je lepo imeti takšne sosede. Berta Urbanc 37 FLOSAR GLASILO OB PRAZNIKU OBČINE PODVELKA 2012 Vaška skupnost Ožbalt je ponosna na delovanje društev VAŠKA SKUPNOST OŽBALT Otroški bazar Vaška skupnost Ožbalt se je predstavila že v lanskem glasilu Flosar, zato osnovnih podatkov letos ne bomo ponavljali. Občinski praznik, ki smo ga praznovali lani v VS Ožbalt, je bil za nas zelo pomemben. Bilo je vloženega veliko dela, vendar je bil trud poplačan. Na vaških igrah smo osvojili prvo mesto ter dobili prehodni pokal v trajno last. Gasilci so imeli rekorden obisk na veselici z ansamblom Spev, planinsko društvo je uspešno predstavilo delovanje ob obletnici društva, dobro sta bila izvedena maratona s strani športnega društva itd. VS Ožbalt je zelo ponosna na delovanje vseh društev. Zahvala za sodelovanje na prireditvah in ostalih dogodkih gre tudi enoti vrtca Ožbalt, ki se prireditev pridno udeležuje. VS Ožbalt se trudi, da ugodi prošnjam krajanov, tako da jih posreduje naprej neposredno in posredno preko občinskih svetnikov Občini Podvelka, kolikor pa je v njeni moči pa jih reši tudi sama. Glede na dejstvo, da je letos občinski praznik v VS Brezno, jim krajani Ožbalta čestitamo in jim želimo vse dobro. Janez Čas, predsednik VS Ožbalt Zmagovalna ekipa Ožbalta na vaških igrah 2011 Otvoritev ceste na Vurmatu V nedeljo, 18. septembra, je na Vurmatu potekala slovesnost ob otvoritvi novo asfaltirane ceste. Cesta je s krajšim presledkom povsem obnovljena in skoraj v celoti novo asfaltirana. Gre za prvo fazo obnove dveh cest. Ena poteka od križišča pri Zg. Namestniku do Rojerja, druga pa poteka od Sv. Duha na Ostrem Vrhu do Hajdič mlina. Prva, od Zg. Namestnika do Rojerja, je z manjšim presledkom skoraj v celoti asfaltirana. Druga pa je bila obnovljena in asfaltirana od Breznvirta do Sp. Namestnika. Na proslavi na križišču pri Zg. Namestniku se je zbralo veliko število gostov in domačinov, prvi pa jih je nagovoril predsednik Vaške skupnosti Ožbalt Janez Čas. O pomenu ceste za te kraje in o sami investiciji je nato spregovoril župan Občine Podvelka Anton Kovše, cesto je blagoslovil župnik s Sv. Duha na Ostrem Vrhu Franc Pečnik. Prireditev so s kulturnim programom popestrile pevke Ženskega pevskega zbora Lipa s Sv. Duha na Ostrem vrhu, otroci iz vrtcev v Ožbaltu ob Dravi in s Sv. Duha ter šolarji iz podružnične osnovne šole Sv. Duh na Ostrem Vrhu. Ker obe cesti skoraj po celotni trasi potekata ob meji z Občino Selnica ob Dravi, se je slovesnosti udeležil tudi župan te občine Jurij Lep. Lovci LD Vurmat so organizatorjem proslave iz Ožbalta ter njihovim gostom prijazno odstopili prostor pred lovskim domom in sam lovski dom. Tudi lovski dom je ob tem pridobil novo asfaltirano dovozno cesto. Rupert Rauh in Slobodan Tatalovič 38 GLASILO OB PRAZNIKU OBČINE PODVELKA 2012 FLOSAR Utrinki PGD Ožbalt V lanskem letu smo praznovali 60. obletnico PGD Ožbalt. Prav ti dogodki, ki so se zgodili v vseh teh letih, nam morajo dajati energijo za prihodnost. Že v letošnjem letu smo si zadali nekaj načrtov, ki jih bomo poskušali v celoti izpolniti. Tako bomo poskušali realizirati naloge na operativnem in na organizacijskem področju. V letošnjem letu smo se z mešano desetino mladink in mladincev pripravljali na gasilsko mladinsko tekmovanje, ki je potekalo pod okriljem GZ Dravske doline v Breznu. Na tekmovanju je desetina dosegla drugo mesto in se s tem rezultatom kvalificirala na regijsko gasilsko tekmovanje. Tudi na regijskem tekmovanju je naša desetina dosegla odlični rezultat. Zato dovolite, da jim v tem članku čestitam in jim zaželim še več takšnih rezultatov v prihodnje. Ob tej priložnosti bi se zahvalil vsem krajanom, članom, donatorjem, sponzorjem in Občini Podvelka, ki nas podpirajo, ter za izrečene zaEšalon praporščakov ob praznovanju 60. obletnice hvale in kritike - iz njih PGD Ožbalt Nova slika Sv. Florjana, ki krasi gasilski dom se bomo poskušali tudi nekaj naučiti. Hvala vsem! Uroš Sorman, predsednik PGD Ožbalt Piknik za vse, ki so pomagali ob izvedbi veselice 39 FLOSAR GLASILO OB PRAZNIKU OBČINE PODVELKA 2012 Kulturno društvo Ožbalt v letu 2011 Kulturno društvo Ožbalt je v 13 letih delovanja nanizalo številne pevske nastope, uprizoritve dramskih del ter razstave ročnih del. Prav gotovo pa je ena izmed najpomembnejših pridobitev društva ter kraja Ožbalt in ne nazadnje Občine Podvelka letni oder za pokopališčem v Ožbaltu. Letni oder so kulturni zanesenjaki na pobudo Ivana Verčka postavili leta 1999. Na njem so se do leta 2009 zvrstili: dramska dela, proslave v čast dnevu državnosti, srečanje kulturnih društev Občine Podvelka, srečanje igralcev skečev, jubilejni koncert ob 10-letnici Ožbalčkih puobov, seveda pa je letni oder postal prizorišče vsakoletnega srečanja pevskih skupin »Je pa sobota večer«. A vendar zob časa ni prizanesel niti letnemu odru in v letu 2010 so prostor zavzeli delavci in stroji. Marsikdo se je z lepimi spomini poslavljal od »našega letnega odra« in hkrati z optimizmom čakal na dan, ko bo oder zasijal v novi podobi. In v lanskem letu smo se s ponosom sprehodili po novem odru. Svojemu namenu ga je želelo društvo predati v mesecu juniju s koncertom Adija Smolarja, a žal je ravno takrat zagodlo vreme in otvoritev smo prestavili v mesec september na prvo soboto, ko so se na letnem odru ponovno zbrale pevske skupine. Podžupanja Občine Podvelka Slavica Pečovnik Urh je ob pomoči predsednika društva Janka Tertineka slavnostno prerezala trak ter oder predala svojemu namenu. Ne dvomimo, da bo »svoje poslanstvo« opravljal ravno tako dobro, kot ga je stari letni oder. Kulturno društvo gotovo ne bi bilo tako uspešno, če v svojih vrstah ne bi imelo vnetih kulturnih delavcev. Ena izmed njih sta gotovo Ivan Verčko in Janko Tertinek, ki sta v lanskem letu prestopila v 6. desetletje svojega življenja. 40 Ivan Verčko je eden izmed pobudnikov ustanovitve kulturnega društva Ožbalt, dolgoletni predsednik pevskega zbora Ožbalčki puobi, njegova pa je tudi ideja o imenu zbora. Ob 10-letnici kulturnega društva je v Zbornik društva zapisal takole: »Milan Golob, eden od pevcev prejšnjega zbora, je pogosto ob kakšni priložnosti od nas, takrat še mladih fantov, zahteval, da kakšno zapojemo. Rekel je: »Zej pa t΄ti mlodi Ožbalčki puobi eno zapete, č΄znote.« Pa nismo peli, zaradi takih ali drugačnih razlogov, v glavnem pa res kaj dosti nismo znali. Zapomnil sem si tiste »mlode ožbalčke puobe« in danes smo tukaj, »mlodi puobi« sicer nismo več najbolj, ožbalčki pa smo še vedno.« Ivan je veliko pripomogel tudi k temu, da je pevski zbor že po dveh letih delovanja pričel s snemanje kasete in zgoščenke. Še pred tem se je na njegovo pobudo začelo urejanje letnega odra, ki je v mesecu oktobru leta 2000 prvič gostilo pevke in pevce na srečanju »Je pa sobota večer«. Prireditev je prav tako Ivanova ideja. Tudi ideja o dramski skupini v društvu je plod Ivanovega razmišljanja. Janko Tertinek je ob 10-letnici kulturnega društva dejal, da je bilo očitno, da so bile nekatere ideje o kulturni dejavnosti pri Ivanu Verčku, že »na zalogi«, pred samo ustanovitvijo društva. Ivan je tako pripravil program za »Veseli december«, za predstavo »Evropa za nas in našo malo vas«, »Zapojmo in se nasmejmo«, je pa tudi predlagatelj ostalih dramskih del. Posebej moram izpostaviti skeč JNA, JNA, ki je doživel že 78 predstavitev in nasmejal publiko od blizu in daleč. FLOSAR GLASILO OB PRAZNIKU OBČINE PODVELKA 2012 Ivan je scenarist, režiser igralec, pevec in za svoje kulturno udejstvovanje je prejel bronasto Gallusovo značko za 5 let udejstvovanja na glasbenem področju ljubiteljske kulture, leta 2005 pa je prejel Priznanje za izjemne dosežke na področju kulture v Občini Podvelka. vojaka JNA, pa še vmes bi se našle manjše vloge v priložnostnih skečih. Od vlog na odru je Janko presedlal k vlogi v zaodrju. Leta 2000 je namreč prevzel vlogo režiserja igre Glavni dobitek. Režisersko delo je nato nadaljeval z Vdovo Rošlinko, za katero je pripravil tudi narečni scenarij. Posebej pa je potrebno izpostaviti predstavi Divji lovec in Deseti brat, ki ju je društvo odigralo na prostem. Poleg režije je Janko poskrbel tudi za scensko podobo obeh predstav, pravzaprav so scene pri vseh dramskih uprizoritvah plod njegovega dela. Prenovljen letni oder so dodelali po njegovih načrtih, sam pa je žrtvoval predvsem veliko svojega časa. Ob neki priložnosti je dejal, da izhaja iz generacije, ki »je pripravljena narediti kaj zastonj, za lastno dušo«. Od leta 2010 je predsednik kulturnega društva, je prejemnik Gallusove značke za 5 let udejstvovanja na glasbenem področju ljubiteljske kulture ter prejemnik Bronastega grba Občine Podvelka. Janko Tertinek živi v Ožbaltu in z Ožbaltom že od otroških let. Je eden izmed pobudnikov ustanovitve pevskega zbora ter tisti, katerega harmonika je »kriva«, da so v društvu pričeli delovati tudi ljudski godci. Petje in glasba sta mu bila položena že v zibelko. Verjetno bi lahko enako dejali tudi za dramsko udejstvovanje. Od Glažeka do Kocijančiča, od Jokija do Kulturno društvo Ožbalt ima za sabo že obilo plodnega dela. Seveda si vsi, ki delamo v društvu, želimo, da bi bilo tako tudi v prihodnje. Načrtov in idej nam gotovo ne bo zmanjkalo, zelo veseli pa bomo, če bomo za svoj trud nagrajeni z obiskom številnih ljubiteljev kulture. Kot vsako leto je tudi letos prva sobota v mesecu septembru rezervirana za prireditev »Je pa sobota večer«. Že sedaj povabljeni, da nas obiščete. Anja Banfi, KD Ožbalt O povezovanju pevskih zborov ZŠAM Podvelka in »Ožbalčki puobi« »Željo po ustanovitvi moškega pevskega zbora ZŠAM Podvelka je uresničil tedanji predsednik šoferske organizacije Ivan Verčko. Pobuda je nastala med šoferji, ko smo priložnostno prepevali ob srečanjih ali »okoli šanka«. Naš Hanzek, kot smo ga prijateljsko imenovali, je bil kot ustanovitelj z dušo in telesom tudi naš vodja in predsednik. Prvič smo se zbrali 27. februarja 1967 v prostorih elektrarne Ož- balt, kjer nas je profesor glasbe g. Milko Homer preizkusil s piščalko, hkrati pa nam je dal vedeti, da namerava iz naše skupine napraviti dober in discipliniran zbor. Čas je pokazal, da je mislil zares. Naš prvi javni nastop je potekal v slovo preminulemu stanovskemu kolegu. Naj omenim, da je bila v vseh letih našega prepevanja to naša obveznost in poslanstvo. Naš zbor se je kmalu začel pojavljati na številnih krajevnih prire- ditvah in proslavah v tedanji Občini Radlje. Leta 1969 je bil zbor pobudnik za izvedbo prve pevske revije srečanja pevskih zborov občine, s tem dejanjem smo spodbudili delovanje lokalnih zborov, ki je bilo v tem obdobju dokaj pasivno (politični kulturni mrk). Istega leta se je naš zborovodja odločil, da smo za slovensko radijsko postajo v Celovcu posneli sedem pesmi, kar je bil za ta čas 41 FLOSAR pomemben dogodek ne le za naš zbor, temveč tudi za širšo javnost Dravske doline, sledilo pa je še kar nekaj snemanj za Radio Maribor. Zbor je večkrat sodeloval in nastopal skupaj s tedanjim zborom Partizan Maribor, katerega je prav tako vodil naš zborovodja, prof. Milko Homer. V našem zboru smo prepevali vse do leta 1985. Delovanje zbora je finančno podpiralo ZŠAM Podvelka in občinska kulturna skupnost. Stroški zbora so iz leta v leto predstavljali vse GLASILO OB PRAZNIKU OBČINE PODVELKA 2012 večje breme, saj so se nekateri člani vozili na vaje iz celotne Dravske doline, kar je sčasoma vplivalo na manjšo udeležbo pevcev. Po letu 1985 smo z rednim delovanjem zbora začasno prekinili, nikoli pa ga nismo uradno razpustili. Občasno smo se še sestajali, se udeleževali krajevnih nastopov, peli smo v slovo na pogrebih naših šoferjev. Naše druženje se nadaljuje tudi še v današnjih dneh, ko zapojemo predvsem za svojo dušo in za prijatelje. Ko smo leta 1980 zapeli v slovo našemu nenadoma preminulemu dolgoletnemu predsedniku zbora, Hanzeku, je bila organizacijska vrzel očitna. Nastopilo je obdobje, ko je kraj pogrešal organizirano prepevanje.« Zapisala Zlatka Rejec, zapis pripravil g. Kristijan Helbl Nadaljevanje organiziranega petja po skoraj dvajsetletnem zatišju v Občini Podvelka Iz zgornjega prispevka o zboru ZŠAM Podvelka je razvidno, da so v zboru prepevali člani iz domala celotne Dravske doline, tudi trije pevci iz Ožbalta, ki so po skoraj dvajsetih letih premora začeli peti v novo ustanovljenem moškem pevskem zboru »Ožbalčki puobi«. O naših »pubecih« je bilo že veliko povedanega in tudi zapisanega, vsekakor pa so trenutno najbolj dejaven in prepoznaven moški pevski zbor v Občini Podvelka. Prejemajo mnogo vabil za gostovanja, zaradi tega jih poznajo tudi izven naše bližnje okolice, prav tako tudi izven meja naše domovine, kjer so vselej lepo sprejeti – nekaterim preglavice povzroča le izgovarjava njihovega imena. O njihovem spontanem nastanku bi omenila samo nekaj podatkov (obširen zapis o nastanku in delovanju pevskega zbora si lahko preberete v zborniku, ki je izšel leta 2009 ob 10. obletnici delovanja KD Ožbalt). Prvi zametki rojstva »Ožbalčkih poubov« so se pričeli neke mrzle zimske nedelje v gostilni v Ožbaltu (kje pa drugje), ko so si »trije mušketirji« prišli ogret premrzle okončine po nedeljski maši. To so bili: Dani Golob, Marjan Kop in sin preminulega predsednika zbora ZŠAM Podvelka Hanzeka (Ivana) Verčka, z istim imenom, Ivan (Janko) Verčko. Koliko žlahtne kapljice je bilo potrebno, da so si ogreli premrzla grla, mi ni znano, dejstvo pa je, da so začeli prepevati in glej, glej, sploh ni zvenelo slabo … Usklajenost glasov in mili, ubrani zven petja sta jim bila tako všeč, 42 da so soglasno ugotovili, da bi lahko iz tega nastalo kaj več … In petje »Ožbalčkih puobov«, spočeto za šankom, se nadaljuje še dandanašnji in srčno upam, da bodo, kljub težkim časom (finančna kriza oz. recesija ni prizanesla niti kulturi in kulturnim društvom po državi) prepevali vsem nam, ki jih radi poslušamo, še veliko, veliko let … V vsem tem času, ko so prepevali na raznih prireditvah (Abrahamih, okroglih obletnicah in na bolj resnih nastopih), so se jim dogajale razne prigode, a o le-teh morda naslednje leto. Prispevek bom zaključila še z nekaj stavki gospoda Helbla, ki pravi takole: »Še živeči pevci ZŠAM smo ohranili z ožbalčkim zborom pristne odnose in občasno skupaj tudi zapeli. Ob 20. obletnici smrti našega dolgoletnega predsednika smo ob grobu zapeli skupno pesem. »Ožbalčki puobi« so zapeli ob 40. letnici ustanovitve pevskega zbora šoferjem in »upokojenim« pevcem. Starejši šoferji – člani ZŠAM in krajani se še radi spominjajo obdobja aktivnega petja svojega zbora, zato so upravičeno ponosni na »Ožbalčke puobe«, ki uspešno nadaljujejo dolgoletno kulturno poslanstvo zborovskega petja, predvsem na lokalnem območju Občine Podvelka.« Zlatka Rejec, KD Ožbalt FLOSAR GLASILO OB PRAZNIKU OBČINE PODVELKA 2012 Športno društvo Ožbalt V zadnjih nekaj letih smo v našem športnem društvu Ožbalt vedno znova pozdravili in predstavili kakšno novost, bodisi v zvezi z novo malonogometno ekipo, novo sekcijo (kolesarji) ali novim projektom (športne, organizacijske ali infrastrukturne narave). Tudi v letošnjem letu je tako. Med nami je zaživela in se predstavila verjetno najlepša ekipa med vsemi, ki delujejo v ŠD Ožbalt - naj mi ostali tega ne zamerijo. To so dekleta, ki so se organizirale, da bodo igrale odbojko (trenutno v medobčinski odbojkarski ligi Radlje ob Dravi). Sedaj lahko rečemo, da imamo poleg malonogometašev in kolesarjev še odbojkarice, ki bodo dodatno popestrile športno dogajanje v Ožbaltu ob Dravi in tudi širše. Vsak začetek zahteva pogum, prizadevnost in voljo ter mnogo dela na vseh ravneh. Tudi naše odboj- karice se srečujejo z ovirami pri svojem športnem poslanstvu, ki jih bodo zagotovo premostile, saj je začetni pristop dober, jedro in vodstvo ekipe pa »ta pravo«, kot radi rečemo v športnem žargonu. Morebiti največji izziv, ki pa je tudi projekt širšega pomena, je prav odbojkarsko igrišče na mivki v kraju Ožbalt, ki bi ponudilo možnost rekreacije dekletom in ženam ter seveda vsem ostalim. V zimskem času je na voljo športna dvorana osnovne šole v Breznu. Pri doseganju ciljev in vseh ostalih projektih, ki so si jih dekleta zadala, jim bomo vsi ostali člani ŠD Ožbalt pomagali in stali ob strani. Verjamemo, da bomo s skupnimi močmi združeni v športu pripomogli k promociji športa, pritegnili ljudi k rekreaciji in tako zagotovili boljšo kvaliteto življenja krajank in krajanov Ožbalta. Mag. Peter Verčko Na mladih svet stoji Ob koncu vsakega leta aktivisti RK Ožbalt obiščemo starejše člane naše vaške skupnosti in jim privoščimo malo pozornosti ter jih obdarimo s simboličnim paketom. Mnogim občanom naš obisk veliko pomeni, saj se marsikdo od njih ne more udeležiti našega srečanja v mesecu oktobru, ko povabimo in pogostimo vse krajane, starejše od sedemdeset let. Marsikdo si ob tem terminu ne more organizirati prevoza, tu pa so še zdravstvene težave, ki marsikoga mučijo, zato so toliko bolj veseli naših obiskov. Ob tej priložnosti si vzamemo čas, z njimi pokramljamo, popijemo kakšno kavico, sok ali šilce domačega ter zaželimo drug drugemu obilo zdravja ter ponovnega snidenja. Ker že stari pregovor pravi, da na mladih svet stoji, smo lansko leto na te obiske popeljali tudi naše mlade upe. Jaka Voh se je že v prvem razredu osnovne šole včlanil v podmladek RK ter nam lani 43 FLOSAR GLASILO OB PRAZNIKU OBČINE PODVELKA 2012 pomagal pri razdeljevanju daril, ko smo obiskovali starostnike. Mali Žan Keršbaumer, ki obiskuje vrtec, pa se je teh vrlin naučil od babice Marine in dedija Jožeta, ki sta že vrsto let aktivna člana našega krajevnega odbora RK. Marsikatero oko se je zarosilo ob preprostem, morda malo nerodno izrečenem otroškem voščilu, ki pa je prihajalo prav iz srca. Upamo in želimo si večjega sodelovanja mladih v naši humanitarni organizaciji, katere pomen je danes vse večji zaradi naraščajoče stiske in krize, zaradi katere trpi vse več ljudi. Marijana Žunko, Krajevni odbor RK Ožbalt Jubilant: Rajmund Adam Do gospoda Rajmunda me pripelje cesta, po kateri se vozim že vrsto let, pa vendar nikoli nisem opazila hiške v bregu. Zdaj vem, da je tam, obdana z ograjo, ki jo ljubosumno čuva Bobi. Sem že mislila, da se bom to leto na intervjujih z jubilanti izmuznila lačnim čekanom, pa nisem imela te sreče. Da sem ostala cela, se moram zahvaliti gospodu Dominiku, ki me je prijazno pospremil do dvorišča, na vratih pa me je že dobre volje in nasmejan pozdravil gospod Rajmund Adam. Sedemo za mizo s pisanim prtom, gospod Rajmund pa sklene roke in prav prešerno začne svojo zgodbo, še preden se sama sploh zavem. Domačin po srcu, skromen in kljub okroglim devetdesetim še vedno malo navihan mi pove, da je on visoko šolo delal – ker je bila tako visoko v hribih. Ko dojamem, da se šali, se od srca nasmejemo vsi za mizo, Rajmund pa nadaljuje svojo življenjsko zgodbo. Potem ko se je v šoli pridno učil, je za kratek čas bil tudi flosar – in ne – tudi on ni znal plavati. Zatem je moral v nemško in jugoslovansko vojsko, v tem času je bil tudi v Grčiji, po svoji vrnitvi pa je delal kot vodja skupine delavcev na cesti, pravi, da je bil »gospod Begmohar«. Ob moji ugotovitvi, da to pa najbrž ni bilo ravno preprosto delo, Rajmund prida: »S svojim potom si boš kruh služil.« Rajmund se je iz rojstnega Ožbalta preselil v Vurmat, kjer si je s svojo izbranko ustvaril življenje, ki so jima ga izpopolnili trije otroci. Preseneti me njegov neverjeten spomin, saj kot iz topa ustreli, da se je poročil leta 1942 v Ožbaltu, poročil pa ju je župnik gospod Albert Areh, zatem pa se je na gostijo harmonika slišala še dolgo v noč. Kljub neprestanemu delu in skrbi za družino pa si je vzel Rajmund čas tudi za druge lepe stvari; bil je aktiven kot gozdni delavec, saj mu je lepa narava blizu, bil pa je tudi aktiven član KUD-a Ožbalt in v tem času zaigral v marsikateri igri, rad se spomni Divjega lovca in Miklove Zale … Zdaj doma skrbi za lepo urejen vrt, rad rešuje križanke, čeprav ga zadnje čase malo moti slabši vid, vendar se Rajmund ne da. Dneve v senci preživlja z ostrozobim Bobijem, ki v Rajmundovem naročju postane najbolj pohlevna in mila žival. Najbrž veliko razpravljata o politiki, ki jo Rajmund vestno in zavzeto spremlja in ko ga vprašam, kaj bi bilo treba narediti, zamahne z roko in pove, da je vsega preveč. Bo že tako. Preden se poslovim, Rajmund in Bobi še veselo pozirata - škljoc, škljoc in že ju lahko občudujete na fotografiji. Poslovim se od Rajmunda in njegovega sina, od Bobija raje ne, in se dobre volje od polepšanega jutra odpravim nazaj na Primorsko ter na poti razmišljam, da se moram čim prej pozanimati, od kod beseda »kapo di mula«, ki jo je Rajmund uporabil med najinim klepetom. In ker je gospod Adam ravno pred kratkim časom praznoval svoj rojstni dan, mu kličem vse najboljše, čim več uspešno rešenih križank in cvetočih rož v vrtu. Dagmar Pečovnik 44 GLASILO OB PRAZNIKU OBČINE PODVELKA 2012 V Podvelki postavili mlaj FLOSAR VAŠKA SKUPNOST PODVELKA Prvomajske praznike smo tudi v VS Podvelka primerno proslavili. 26. aprila je bilo na krožišču pred Občino Podvelka veselo, saj smo postavljali mlaj. Številne krajane, med njimi tudi župana Antona Kovšeta, je pozdravila in nagovorila predsednica sveta Vaške skupnosti Podvelka Mateja Par. Med drugim se je zahvalila donatorju letošnjega drevesa Ivanu Planinšiču ter Dragu Garmutu, ki je mlaj tudi strojno postavil. Da je drevo lepo okrašeno, so zaslužne pridne roke žensk iz blokov Podvelka 30 in 36. Zahvalila se je tudi vsem članom sveta VS Podvelka in ostalim, ki so ponudili pomoč in poskrbeli za posek ter pripravo mlaja za postavitev. VS Podvelka je poskrbela, da obiskovalci domov niso odšli lačni in žejni. Članice Društva podeželskih žena Brezno Podvelka so bile odgovorne za pripravo hrane. Izkušene ženske so pripravile pravo domače kosilo, pražen krompir z govedino in hrenovo omako, najmlajši pa so si lahko privoščili hot dog. Bilo je zares okusno! Prijetno druženje so ob lepem vremenu popestrile članice skupine Šajke s harmonikarjem iz Vuhreda. Naše druženje se je nadaljevalo pozno v noč. Prireditev so omogočili Občina Podvelka, Bar Irena, Sport bar ter Market Hribček. Mateja Par, predsednica VS Podvelka Premiera komedije Moj Vinko v Podvelki V okviru praznovanja 90-letnice društva so na zadnji marčevski dan članice in člani dramske skupine KUD Brezno Podvelka na domač oder postavili komedijo v treh dejanjih, avtorja Antona Žumbarja, Moj Vinko. Nastopajoči so obiskovalce, ki so dvorano kulturnega doma napolnili do zadnjega kotička, navdušili v domačem narečju, v zameno pa dobili bučen aplavz. Z gostovanji bo dramska skupina nadaljevala v jesenskem in zimskem času, z odlomki iz igre pa so člani sodelovali tudi na dobrodelnih prireditvah za Simona v naši občini v mesecu aprilu. Komedijo so odigrali: Beno Krebs, Mateja Par, Drago Marksel, Mojca Vrenčur, Anita Špringer, Sebastjan Lipuš; šepetalka Irena Hohnjec, za luči je skrbel Ivo Jamnik. Igro je priredila Petra Hudnik. Mateja Par, vodja dramske sekcije 45 FLOSAR GLASILO OB PRAZNIKU OBČINE PODVELKA 2012 Glasba kot način aktivnega preživljanja prostega časa Fantje iz Glasbene šole Radlje ob Dravi že četrto leto združujejo svoje veselje do glasbe v kvartetu saksofonov pod vodstvom Vojka Trnjka. Boštjan Krapež in Blaž Starc iz Radelj ob Dravi, Matevž Zupančič iz Vuzenice ter Anže Ropoša iz Podvelke dodajo svoj glasbeni prispevek na mnogih prireditvah ob različnih dogodkih v krajih naše Dravske doline. Njihovemu muziciranju je navdušeno prisluhnil celo predsednik države Danilo Türk med obiskom v Radljah ob Dravi, marca 2012. Zagotovo je bilo leto 2012 zanje izredno naporno, a dosegli so izjemne uspehe. Na regijskem tekmovanju mladih glasbenikov Republike Slovenije celjskega in koroškega območja, ki se je odvijalo v februarju v Velenju, so osvojili zlato priznanje, kar jim je odprlo vrata na državno tekmovanje. Le-to je bilo v marcu v Novem mestu, kjer so prejeli srebrno priznanje. Udeležili so se tudi dveh mednarodnih tekmovanj. Aprila v Štanjelu, Svirel 2012, kjer so prejeli zlato priznanje ter v marca v Beogradu, kjer so prav tako dosegli 1. mesto in prejeli zlato priznanje. Med udeleženci iz enajstih držav so dosegli največje število točk ter prejeli prestižno priznanje Laureat. Stroške, nastale z udeležbo na tekmovanju v Beogradu, je pomagala pokriti tudi Občina Podvelka, za kar ji izrekamo zahvalo. Hermina Ropoša Biserni jubilej zakoncev Mithans Šestdeset let zakona sta v krogu svojih dragih praznovala Vida in Ivan Mithans z Janževskega Vrha. Poročila sta se 31. maja 1952 v župnijski cerkvi sv. Jerneja v Ribnici na Pohorju, tu sta po šestdesetih letih zakona pred domačim župnikom Fredijem Mlinaričem in podžupanjo Občine Podvelka Slavico Pečovnik Urh tudi obnovila poročne zaobljube. Po poroki sta do zgraditve svoje hiše na Janževskem Vrhu, kjer živita še danes, živela pri Vidinih starših. Vida je skrbela za gospodinjstvo in vzgojo otrok, Ivan pa je kot gradbenik delal na mnogih gradbiščih v domovini in tujini vse do upokojitve. V zakonu so se jima rodili hčerka Sonja ter sinova Vlado in Ivan. Osrečuje ju šest vnukov in šest pravnukov, ki ju redno obiskujejo in jima lepšajo dneve. Mag. Jože Marhl 46 FLOSAR GLASILO OB PRAZNIKU OBČINE PODVELKA 2012 OŠ Brezno Podvelka – z navdušenjem in predanostjo »Kako lahko storimo nekaj nemogočega? Z navdušenjem in predanostjo.« (Paulo Coelho) Oboje imamo: navdušenje in predanost. Ti dve odliki označujeta učence in delavce OŠ Brezno Podvelka, to ves čas dokazujemo. V tej številki Flosarja lahko preberete o marsikaterem projektu, ki smo ga izvedli v tem šolskem letu. Pohvalimo se lahko z dejavnostmi, ki nam prinašajo laskave nazive (Kulturna šola), nagrade in priznanja (raziskovalna dejavnost, tekmovanja iz znanja ali športa, sodelovanje na natečajih), drugačne poglede na svet (stiki z vrstniki po svetu – projekt iEARN), prijetne trenutke v skupnem življenju (prireditve v vseh vaških skupnostih Občine Podvelka, sodelovanje z občino, vaškimi skupnostmi, društvi, knjižnico, zavodi …), nas spomnijo na prave vrednote (medgeneracijsko sodelovanje, ki se odraža v naši Mulariji za babice in dedke) in še bi lahko naštevali. Bera različnih šolskih in obšolskih dejavnosti je ob koncu šolskega leta res bogata in na vse dosežke smo izredno ponosni. Prav je, da v kriznih časih ne pozabimo, kaj pravzaprav želimo. Šola je z obema podružnicama in enotami vrtca središče znanja, športa in kulture v vsakem, še tako majhnem kraju. V sodelovanju s starši, ki jim ni vseeno, kakšno popotnico bomo (skupaj) dali našim najmlajšim, se trudimo, da jim najprej damo kvalitetno znanje. Zavedamo se, da znanje jezikov odpira marsikatera vrata, zato že najmlajše učimo angleščino (če se starši za to odločijo), vključeni pa smo tudi v projekt učenja drugega tujega jezika za učence zadnjih treh razredov osnovne šole. S projektom Učenec 21. stoletja računalniško opismenjujemo četrtošolce, v Odprtem ateljeju pa ustvarjajo nadarjeni likovniki. Uspeli smo tudi pridobiti sredstva Evropske unije za projekt Popestrimo šolo, kjer našim učencem nudimo učno pomoč, delamo z nadarjenimi in skrbimo za aktivnosti med počitnicami. Številne interesne dejavnosti zadovoljujejo različna zanimanja učencev. Obogatitvene dejavnosti v enotah vrtca popestrijo vsakdan otrok in povezujejo starše, otroke in vzgojiteljice. Letos smo bili zelo ponosni, ko so se tako pogumno in izvirno predstavili na prireditvi Otroci vrtcev pojo. S pomočjo sredstev Evropske unije skrbimo za zdravje naših učencev: Shema šolskega sadja prinaša dodatne obroke sadja našim šolarjem, preko projekta Zdrav življenjski slog pa smo pridobili dodatne ure športa, ki so zelo dobro sprejete. Pri nas gostuje Glasbena šola Radlje, da učencem skrajšamo pot do glasbene izobrazbe. Letos pa je prvič gostovala tudi Gimnastična šola ŠD Ruše, ki je učencem pokazala lepote gimnastike in marsikaterega tudi navdušila zanjo. Pohvaliti je treba tudi Občino Podvelka z g. županom na čelu, ki (glede na možnosti) kot dober gospodar skrbi, da svoje poslanstvo opravljamo v urejenih in sodobno opremljenih prostorih. Vsako leto v vseh naših enotah kaj prenovimo, posodobimo. Naši gostje, ki prihajajo od blizu in daleč, nam zavidajo dobre pogoje za delo. Res pa je, da nam niti odlični pogoji za delo niti odlični strokovni, tehnični in administrativni delavci ne bodo nič pomagali, če ne bo otrok, ki bi se jim posvečali. Bojimo se za obstoj podružnic in manjših enot vrtca, saj nad njimi visi grožnja zaprtja, če ne bomo ustrezali normativom glede števila otrok. Rodnost v občini ni na zavidljivi ravni. Bojimo se, da bodo mladi zapuščali podeželje, saj iščejo službe, stanovanja … Tudi sicer je socialna slika slaba. Trudimo se, da zbiramo denarna sredstva preko dobrodelnih koncertov in šolskega sklada ter tako znižamo ceno ekskurzij in drugih dejavnosti. Ob vsaki priložnosti vabimo nove člane v šolski sklad, trkamo na vest tistih, ki nam še lahko pomagajo. Majhne šole in vrtci smo v marsičem boljši od večjih, saj poznamo vse otroke in v resnici delujemo kot velika družina. Trudimo se, da našim vrtičkarjem in šolarjem damo veliko znanja, da aktivnosti prilagodimo njihovim zmožnostim in interesom. Veliko energije namenjamo dobrim odnosom, spoštovanju, saj smo prepričani, da lahko le skupaj prebrodimo te hude čase. Prepričana sem, da nam bo uspelo – z dobrim delom, sodelovanjem in prijaznimi odnosi! Z navdušenjem in predanostjo. Irena Jelenko, ravnateljica OŠ Brezno Podvelka 47 FLOSAR GLASILO OB PRAZNIKU OBČINE PODVELKA 2012 Zlate petke Učencem, ki so vsa leta polnili redovalnice z najboljšimi ocenami, v tem šolskem letu pa zadnjič prestopili prag OŠ Brezno Podvelka in njene podružnice na Kapli, je Občina Podvelka na prireditvi ob zaključku šolskega leta podelile »zlate petke«. V vseh devetih letih šolanja so razred zaključili z odličnim uspehom in si tako prislužili zlate petke na matični šoli v Breznu: Nejc Golob (prvi z leve), Anja Čas (druga z leve), Karin Kure (tretja z leve) in Maja Robnik (četrta z leve). Na podružnični šoli na Kapli si je zlato petko prislužil Žan Osvald (prvi z desne). OŠ Brezno Podvelka s podružnicama postala kulturna šola V mesecu februarju smo se prijavili na razpis Javnega sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije za pridobitev naziva »Kulturna šola«. Pod razpisno dokumentacijo smo morali navesti podatke o rednih delujočih skupinah in zasedbah v zadnjih treh šolskih letih ter navesti prireditve, na katerih te skupine nastopajo. Podali smo tudi seznam ter opis kulturnih dogodkov, ki jih je šola organizirala za učence ter za širšo javnost. Navedli smo, kako šola spodbu- ja mentorsko delo na kulturnem in umetniškem področju. Pomembno je tudi, ali šola oddaja svoje prostore za vaje ter nastope drugim izven šolskim skupinam, zapisali pa smo tudi druga pomembna udejstvovanja po naših predlogih. Ker smo zadostili razpisnim pogojem, s ponosom sporočamo, da smo za obdobje 2012–2015 pridobili naziv »Kulturna šola«. Mateja Par, koordinator projekta Predstavitev namiznega tenisa in barvanje žogic S Fakulteto za šport, z dr. Miranom Kondričem, smo sodelovali v akciji Barvanje namiznoteniških žogic, v okviru katere je potekala tudi predstavitev namiznega tenisa za učence od 1. do 5. razreda. Učenci so si v telovadnici najprej ogledali kratek ekshibicijski nastop dveh mladih igralcev, potem pa so se vsi preizkusili v obvladanju namiznoteniških nalog. Opraviti smo morali šest nalog, pri katerih so spretno uporabljali namiznoteniški lopar in žogico. Učenci, ki so uspešno opravili vse naloge, so prejeli diplome. Pri urah likovne vzgoje so učenci barvali žogice, ki so bile razstavljene na svetovnem ekipnem prvenstvu v Dortmundu od 25. marca do 1. aprila 2012. Šola je za sodelovanje v akciji prejela štiri loparje za namizni tenis, s katerimi si bodo popestrili ure športne vzgoje. Tanja Blaznik-Cvetko, koordinatorica projekta 48 GLASILO OB PRAZNIKU OBČINE PODVELKA 2012 FLOSAR Otroški parlament: »Junaki našega časa – kdo so in zakaj?« Na pobudo Zveze prijateljev mladine Slovenije v osnovnih šolah od leta 1990 potekajo otroški parlamenti. Otroški parlament deluje v obliki zasedanj, vsem učencem pa omogoči, da javno spregovorijo, predstavijo svoje mnenje, ideje, dileme o vprašanjih, ki so pomembna v obdobju odraščanja. Na matični šoli v Breznu smo se kar nekaj mesecev pripravljali na otroški parlament, ki je letos potekal na temo »Junaki našega časa – kdo so in zakaj?« in smo ga izvedli v mesecu marcu. Sodelovali so vsi učenci šole. S pomočjo ankete smo najprej ugotovili, kdo so naši junaki, s čim se ukvarjajo, kakšne so njihove lastnosti, kaj pri njih cenimo in v čem bi jim bili radi podobni. O temi so se učenci veliko pogovarjali na oddelčnih urah, vsak oddelek si je izbral svojega junaka. Odločitev, katerega junaka izbrati, ni bila lahka. Ugotovili smo, da so naši junaki osebe iz sveta slavnih, uspešni športniki, risani junaki, pevci in igralci; ljudje, ki rešujejo življenja in pomagajo drugim. Imamo pa jih tudi v domačem okolju in so med nami. Učenci prvega razreda so pred- stavili aktualne Smrkce; učencem drugega razreda je najbolj všeč boksar Dejan Zavec; tretješolci so si izbrali plesalko Karin, učenko devetega razreda; vzornik četrtošolcem je vrhunska smučarka Tina Maze. Postavnega Christiana Ronalda so si izbrali petošolci; šestošolci pa najuspešnejšo smučarsko tekačico Petro Majdič. Vzor sedmošolcem je njihova razredničarka Simona Verdinek Špenger; vrhunski nogometaš – domačin Luka Krajnc, pa je vzornik osmošolcem. Starše za vzor so si izbrali devetošolci, saj so njihovi najboljši prijatelji in jim vedno stojijo ob strani. Spoznali so, da smo junaki lahko mi vsi v določenem trenutku in ob določenem času. Vsak se po svojih močeh trudi, vsak naredi nekaj, kar pušča sledi. Vsi smo del celote, ki se bori za boljši jutri. Junaki so ljudje, ki vidijo in čutijo več, so ljudje z veliko poguma in odprtim srcem. Junaki so, živijo in bodo živeli med nami – niso le slavne in bogate osebe, ampak tudi ljudje okrog nas, ki s svojimi deli puščajo pečat v okolju. MI VSI SMO LAHKO JUNAKI! Karin Kure, Maja Robnik in Primož Hartman so našo šolo zastopali na medobčinskem otroškem parlamentu v Dravogradu, udeležili pa so se tudi zasedanja 22. nacionalnega otroškega parlamenta v državnem zboru v Ljubljani. Tanja Blaznik-Cvetko, mentorica šolske skupnosti in otroškega parlamenta SAFE- SI Ovčke natečaj Na SAFE-SI nagradnem natečaju je sodelovalo šest učencev 2. razreda OŠ Brezno Podvelka. Ovčke in pastirček so se znašle v zagati pri uporabi interneta, zato so otroci pomagali ovčkam, pastirčku in ostalim likom na pravo pot. V ta namen smo izdelali plakat z nasveti o varni uporabi interneta. Naš trud je bil poplačan z izletom v Ljubljano in s pogostitvijo. Suzana Žibret in Urška Jeznik, mentorici projekta 49 FLOSAR GLASILO OB PRAZNIKU OBČINE PODVELKA 2012 Punčka iz cunj Učenci razredne stopnje smo se odločili, da bomo izdelali punčke iz cunj in z njihovo prodajo pomagali otrokom po svetu. Učenci posameznega razreda smo s pomočjo razredničark in staršev izdelali po dve punčki. Letno v svetu še vedno umre več kot 1,4 milijona otrok, ker niso bili cepljeni. Nakup ene punčke iz cunj zagotovi cepljenje enega otroka proti šestim otroškim nalezljivim boleznim: davici, ošpicam, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, tuberkulozi in tetanusu. Čeprav je ta posvojitev simbolična, pomeni pravzaprav »reševanje življenja«, saj zagotavlja zaščito otroka pred pogosto smrtonosnimi boleznimi. Učenci razredne stopnje z razredničarkami Medvedkov projekt in projekt izmenjave voščilnic z osnovnimi šolami po svetu V tem šolskem letu nadaljujemo s sodelovanjem v mednarodnem projektu iEARN, ki ga sofinancirata Ministrstvo za šolstvo in šport ter Evropska unija. The Teddy Bear Project (Medvedkov projekt) Projekt je mednarodna izmenjava medvedkov. S partnerskima šolama D. Reynolds School iz New Jerseya v ZDA in Šole 125 v Snezhinsku v Rusiji smo izmenjali medvedke. Medvedka sta prisotna povsod na šoli, kjer se kaj dogaja, in poročata partnerskima šolama, kako preživljata dneve pri nas na šoli. Prav tako pa nam iz Amerike pošiljajo sporočila, kako se naš medvedek počuti tam in kako poteka življenje v njihovi šoli. Cilj projekta je mednarodno sodelovanje in odpravljanje ovir med različnimi kulturami. Holiday Card Exchange (Izmenjava voščilnic) Na šoli smo izdelali voščilnice in jih poslali na naše partnerske šole. Prav tako smo mi prejeli voščilnice drugih šol. Naša šola je sodelovala še s sedmimi drugimi šolami (dve šoli iz Taivana in iz Belorusije, ena šola iz Grosuplja v Sloveniji, iz Litve ter Floride v Ameriki). Cilj projekta je spoznati druge narode, dežele in kulture. Vera Vačovnik, vodja projektov 50 GLASILO OB PRAZNIKU OBČINE PODVELKA 2012 FLOSAR Vrtci naše občine se predstavijo Na pobudo članov KUD Brezno Podvelka, da v naši dvorani ob jubilejnem letu tega društva pripravijo čim več kulturnih dogodkov, smo se odzvali tudi vrtci naše občine. Tako smo 16. 3. 2012 pripravili samostojno prireditev z naslovom »Otroci vrtcev pojo«. Nastopali so otroci vrtcev Podvelka, Lehen, Kapla, Ožbalt in Brezno. Skozi program nas je popeljala predsednica KUD Brezno Podvelka Mateja Par z naslednjimi besedami: »Kako pust bi bil ta svet, če na njem ne bi bilo majhnih ljudi. Pesem življenja ne bi bila več radostna, če ne bi bilo otrok, ki bi jo zapeli ...« Počasi se prebuja pomlad, ptički so se že ženili, v zraku je ljubezen in sad ljubezni je rojstvo otroka. Najlepši dar in nova služba – starševstvo. Za opravljanje te službe na žalost ni šole. Vsak se mora znajti sam, učitelji pa so otroci. Vzgoja otrok namreč ni pojmovana samo kot dejanje ljubezni in dolžnosti, ampak je tudi poklic, ki je prav tako zanimiv in poln izzivov kot kateri koli časten poklic na svetu in eden tistih, ki zahtevajo najboljše v nas. To je služba, ki zahteva, predvsem prva leta otrokovega življenja, prisotnost 24 ur na dan, neprespane noči, kup skrbi, odgovornosti, seveda pa tudi veliko smeha, igre ter vsako- dnevno odkrivanje česa novega. Pravijo, da otroci na svetu niso le zato, da ohranjajo raso, temveč z nekim drugim razlogom – da nam razširijo srca; da nas naredijo nesebične in polne prijaznega sočutja in naklonjenosti; da postavijo našim dušam višji cilj; da izzovejo vse naše sposobnosti za večjo podjetnost in napor; in da pojejo ob našem ognjišču svetlečih obrazov, srečnega nasmeha in ljubečih, nežnih src. Otroci se ne rojevajo samo zato, da bi bili mi srečni. Naša radost naj bo, da se jim bo dobro godilo in bo njihovo življenje polno. Kajti otroci so ogledalo, če jih obdaja ljubezen, jo odsevajo, če ljubezni ni, nimajo kaj odsevati. Otroci namreč potrebujejo ljube- zen, še posebej takrat, ko si je ne zaslužijo. Kaj pomeni življenje, kaj pomeni svet, kaj pomeni kar koli, težko vemo, dokler ne dobimo otroka in ga vzljubimo. Takrat se spremeni vse vesolje in nič ne bo nikoli več tako, kot je bilo ... Otrok nam vrne 51 FLOSAR GLASILO OB PRAZNIKU OBČINE PODVELKA 2012 Garmut in Vere Osvald. svet, ki smo ga izgubili - svet čudes. Lepoto cveta. Lesket plamena. Metulja. List. Ptico. Ustvarjeno na novo. Čudovito. Vidimo jih skozi oči nedolžnosti. In otroško veselje postane naše. Ob zaključku druženja smo slišali glasove vseh otrok naših vrtcev. Na klavirju jih je spremljala glasbena pedagoginja Martina Resnik in skupina učencev OŠ na Orffovih instrumentih ob pomoči vzgojiteljic: Andreje Javornik, Katarine Mevc, Andreje Krebs, Bernarde Cink, Patricije Vrenčur, Tamare Golob, Petre 52 Do zadnjega kotička polna dvorana pa je dokaz, da pesem druži ljudi, če to počnejo najmlajši, pa zven glasu seže do srca. Vsak od nas je pomembna nitka v preprogi življenja druge osebe. Naša življenja so prepletena z razlogom. Pri otrocih ni majhnih korakov. Vse, kar storijo in naredijo, so velike stvari. Predvsem srca imajo večja kot mi odrasli. Vanje spravijo vse, kar vidijo in vse, česar se zavedajo, tudi majhen kamenček, ki so ga opazili na cesti, listek z drevesa, poljubček kar tako, mravljico ali črička, predvsem pa vse ljudi, ki so okoli njih ... Če le imate možnost, opazujte majhne otroke, tiste nepotvorjene miške, ki še vse povedo, ki ne znajo lagati in se smejijo krivemu prstu in pomislite, da smo bili tudi mi nekoč takšni in smo lahko ponovno, samo dopustiti si moramo. In ne obremenjujte se zaradi tega, če ne morete dati svojim otrokom vedno vse najboljše, dajte jim najboljše – sebe! Mateja Par, predsednica KUD Brezno Podvelka; Vera Osvald, vodja vrtca FLOSAR GLASILO OB PRAZNIKU OBČINE PODVELKA 2012 Dan odprtih vrat naše občine Občina Podvelka je v počastitev 20-letnice delovanja Skupnosti občin Slovenije pod vodstvom podžupanje Slavice Pečovnik Urh pripravila dan odprtih vrat. Na ta dan, 14. februarja 2012, je v Zdravstveni postaji v Podvelki potekala zdravstvenovzgojna delavnica, ki jo je vodila diplomirana medicinska sestra Petra Pažek iz Zdravstvenega doma Radlje ob Dravi. V sejni sobi občine so si občani ob strokovni razlagi župana Antona Kovšeta in referenta za komunalne zadeve Dušana Tkalca ogledali dokumentacijo za pomembnejše načrtovane investicije v občini. Sledila je kulturna prireditev v Knjižnici Podvelka, ki jo je povezovala Tjaša Pečovnik. Na njej sta svoje literarne stvaritve predstavili Zlatka Rejec in Mateja Rihter, pesmi Berte Urbanc pa je prebrala Slavica Pečovnik Urh. Nastopila sta tudi učenec in učenka OŠ Brezno Podvelka Klemen Klaič in Teja Pečovnik z recitacijami pod mentorstvom Jasne Škerl, iz Podružnične šole Lehen sta v programu sodelovali učenki Nina Pušnik in Ana Grdadolnik na flavti, učenka in učenec Podružnične šole Kapla na Kozjaku Lavra Garmut in Tilen Žigart pa sta zaigrala na harmoniko. Kulturni program je z narečno recitacijo obogatil še Branko Rejec. Med gosti prireditve je bila tudi direktorica Knjižnice Radlje ob Dravi Slavica Potnik. Mag. Jože Marhl 53 FLOSAR GLASILO OB PRAZNIKU OBČINE PODVELKA 2012 Kako varno smo živeli v Občini Podvelka v letu 2011 V letu 2011 smo policisti Policijske postaje Radlje ob Dravi obravnavali več varnostnih pojavov kot leto pred tem. V letu 2011 smo na območju Občine Podvelka obravnavali skupaj kar 70 kaznivih dejanj, kar je zar za 3,7 krat več, kot leto pred tem, ko smo obravnavali skupaj 19 kaznivih dejanj. Kazniva dejanja 2007 18 2008 34 2009 30 2010 19 2011 70 Obravnavali smo 41 kaznivih dejanj (v nadaljevanju: KD) zoper delovno razmerje in socialno varnost, 17 zoper premoženje, šest KD zoper gospodarstvo, dve KD zoper človekove pravice in svoboščine, dve KD zoper življenje in telo, eno KD zoper zakonsko zvezo, družino in otroke ter eno drugo KD. Na območju Občine Podvelka smo v letu 2011 obravnavali skupaj 59 kršitev javnega reda in miru, kar je največ v zadnjih petih letih, ko smo obravnavali povprečno po 36 tovrstnih kršitev. Kršitve javnega reda 2007 32 2008 41 2009 27 2010 21 2011 59 Poleg tega smo na tem območju obravnavali tudi eno kršitev Zakona o orožju (v letu 2010 – 1 kršitev), tri kršitve Zakona o zaščiti živali (v letu 2010 – eno kršitev), pet kršitev Zakona o tujcih (v letu 2010 – nobene kršitve), eno kršitev Zakona o javnih zbiranjih (v letu 2010 – dve kršitve) in skupaj še osem kršitev drugih zakonov s področja prekrškov (v letu 2010 – eno tovrstno kršitev). PREDPIS Zakon o orožju Zakon o zaščiti živali Zakon o tujcih Zakon o prepovedanih drogah Zakon o prijavi prebivališča Zakon o omejevanju porabe alkohola Zakon o javnih zbiranjih Zakon o eksplozivih Zakon o varstvu javnega reda in mira Ostalo SKUPAJ 2007 2008 2009 2010 2011 2 0 1 1 1 1 3 2 1 3 0 0 0 0 5 1 2 1 0 0 1 1 0 2 1 4 0 1 0 0 0 0 32 0 1 41 1 0 27 2 0 21 1 0 59 5 43 2 51 1 38 1 27 8 77 V letu 2011 smo na območju Občine Podvelka obravnavali skupaj 39 prometnih nesreč (v letu 2010 – 50), v katerih so umrle tri osebe (leto pred tem ena), dve osebi sta bili hudo telesno poškodovani (leto pred tem ena), 28 oseb pa lahko telesno poškodovanih (leto pred tem 29). POSLEDICE Leto Prometne Smrt http LTP nesreče 2007 45 1 1 38 2008 41 3 3 23 2009 45 0 4 35 2010 50 1 1 29 2011 39 3 2 28 HTP = huda telesna poškodba; LTP = lahka telesna poškodba Na območju Občine Podvelka smo policisti ugotovili še vrsto kršitev zakonov s področja prometne varnosti. Najpogostejše ugotovljene tovrstne kršitve so bile: prekoračitve dovoljene hitrosti v 210 primerih, vožnja pod vplivom alkohola v 22 primerih, neuporaba varnostnega pasu v 19 primerih, nepravilnosti na vozilu v 10 primerih, vožnja brez ustreznega vozniškega dovoljenja v sedmih primerih, nepravilno prehitevanje v šestih primerih in nepravilna stran in smer vožnje v petih primerih. 54 GLASILO OB PRAZNIKU OBČINE PODVELKA 2012 2009 hitrost 272 alkohol 24 varnostni pas 26 nepravilnosti na vozilu 12 vozniško dovoljenje 13 nepravilno prehitevanje 8 nepravilna stran vožnje 10 2010 140 29 27 5 21 2 8 FLOSAR 2011 210 22 19 10 7 6 5 Policisti smo v letu 2011 na območju Občine Podvelka izvedli tudi vrsto preventivnih aktivnosti v sodelovanju z osnovno šolo, vrtci, varnostnim Sosvetom in lokalno skupnostjo. Tako smo izvedli večje število preventivnih aktivnosti predvsem na področju vrstniškega in družinskega nasilja, varne poti v šolo, varne vožnje s kolesom v prometu, uporabe varnostnega pasu v motornih vozilih in prevozov otrok v cestnem prometu, zlorabe pirotehničnih izdelkov, zlorabe prepovedanih drog in prepovedi vožnje z motornimi vozili v naravnem okolju. Za območje Občine Podvelka je tudi v preteklem letu delovala policijska pisarna na naslovu Podvelka št. 2. Na vodjo policijskega okoliša se je v 54 uradnih urah prisotnosti v pisarni obrnilo preko telefona ali osebno skupaj 112 občanov. Za neinterventne zadeve s področja policijskega varstva Vas bo vodja policijskega okoliša tudi v bodoče sprejel v policijski pisarni Podvelka v času uradnih ur, in sicer v: - ponedeljek med 8. in 9. uro, - sredo med 15. in 16. uro in - petek med 8. in 9. uro. V tem času lahko pokličete tudi na telefonsko številko 876 60 02. Na vodjo policijskega okoliša se lahko obrnete tudi preko elektronske pošte [email protected] Janez Otorepec, vodja policijskega okoliša Čudovita narava vabi na izlete Planinsko društvo Ožbalt – Kapla je ob 20. obletnici delovanja leta 2011 izdalo zbornik Planinske sledi II, v katerem je predstavljeno delovanje vseh odsekov (vodniški odsek, mladinski odsek, odsek za varstvo narave, odsek za planinske poti in propagandni odsek), zanimivi izleti, literarni prispevki članov, šale s planinsko tematiko in zavarovano cvetje. Zanimiv je podatek, da so v obdobju od 1991 do 2010 organizirali 592 izletov, ki se jih je udeležilo 9863 pohodnikov. Mateja Rihter 55 FLOSAR GLASILO OB PRAZNIKU OBČINE PODVELKA 2012 Tradicionalni turistični dan Občine Podvelka Tudi v lanskem letu je Odbor za turizem Občine Podvelka v sodelovanju z vaškimi skupnostmi in društvi v občini organiziral tradicionalni turistični dan. Tokrat je bil v Vaški skupnosti Brezno. Program dneva se je pričel na župnijskem dvorišču v Breznu, kjer od leta 2010 raste potomka najstarejše trte na svetu z mariborskega Lenta – žametna črnina. Udeleženci pohoda pri Svečkovem mlinu Prvi grozd je obral skrbnik trte Anton Zaletelj (desno), ob njem župan in gospodar trte Anton Kovše Poleg nje pa raste tudi okoli 250 let stara trta (ocena častnega viničarja mesta Maribora mag. Toneta Zafošnika), ki je prav tako žametna črnina. Številne zbrane je nagovorila predsednica odbora za turizem Slavica Pečovnik Urh. Med drugim se je zahvalila vsem sodelujočim za pomoč in sodelovanje pri pripravi in realizaciji 56 občinskega turističnega dne. Župan Občine Podvelka in gospodar potomke najstarejše trte Anton Kovše je v svojem nagovoru med ostalim orisal zgodovino potomke najstarejše trte, ki raste v Breznu in prosil njenega skrbnika Antona Zaletelja, da spregovori o trgatvi. Skrbnik potomke, dolgoletni vinogradnik in enolog, je to nalogo strokovno opravil. Posebej pa je poudaril, da je bila okoli 250 let stara žametna črnina na župnijskem dvorišču v preteklih leti dobro oskrbovana, za kar gre zahvala že pokojnemu Mihaelu Viltužniku za njegovo 50-letno oskrbo trte in enako Alojzu Ropiču za 31 let nege trte, ki je to poslanstvo prevzel od Mihaela Viltužnika in skrbel za trto vse do leta 2010. Sledila je pokušnja grozdja. Skrbnik trte je obral prvi grozd s potomke najstarejše trte in dal grozdje poskusiti gospodarju trte, ki je ocenil, da je pridelek visoke kvalitete, saj je bila po meritvah sladkorna stopnja grozdja dobrih 80 stopinj Oechslejev in zatem dal dovoljenje za začetek trgatve. Brači so obrali z obeh trt 70 kilogramov žlahtnega grozdja in iz njega naprešali okoli 55 litrov vinskega mošta. Po končani trgatvi so sneli še klopotec in se trti zahvalili za obilen pridelek tako, da so okoli nje posipali prepereli hlevski gnoj. Kot posebni gost trgatve je bil znani ovtar (čuvaj) Stare trte na Lentu v Mariboru Alojz Jenuš-Slavek, ki to nalogo opravlja že 26 let. V svojem nagovoru je poudaril, da mora tudi Občina Podvelka v bodoče imeti svojo vinsko kraljico in ovtarja, saj ima potomko najstarejše žlahtne trte na svetu. Program trgatve, ki ga je povezovala Dagmar Pečovnik, so obogatili Ljudske pevke s Kaple na Kozjaku in Sebastijan Lipuš z recitacijami, za veselo razpoloženje do konca turističnega dne pa so poskrbeli Ljudski godci iz Gradišča na Kozjaku. Sledil je po- FLOSAR GLASILO OB PRAZNIKU OBČINE PODVELKA 2012 Ekipa Vaške skupnosti Brezno pripravlja restan - pražen krompir, ob njih župan Anton Kovše (tretji z desne) hod dolžine slabih pet kilometrov do Svečkovega mlina, ki je znana turistična točka na Remšniku, z vmesnim okrepčilom pri Lakošeju. Pohodniki so si z zanimanjem ogledali mlin z vodnim kolesom, ki po potrebi še vedno obratuje in melje kvalitetno moko. V akumulacijskem jezeru za mlin pa je možen tudi športni ribolov. Najmlajši pohodnik je bil štiriletni Valentino. V času pohoda pa so ekipe vseh petih vaških skupnosti Občine Podvelka na rekreacijskem centru v Breznu po svojih receptih pripravljale restan - pražen krompir s številnimi in izvirnimi prikuha- mi. Pokušnja jedi se je pričela po vrnitvi pohodnikov. Vse ekipe so si za kvaliteto te pripravljene znane jedi zaslužile najvišjo oceno in priznanje. To pa potrjuje tudi dejstvo, da se želodčki, kljub že polnemu volumnu, niso mogli odreči pokušnji »restanega« krompirja iz loncev vseh petih vaških skupnosti. Ni pa manjkal niti posladek. Za to je poskrbela ekipa Vaške skupnosti Podvelka s palačinkami s širokim izborom namazov. Kot se za ta letni čas spodobi, so dišali tudi pečeni kostanji. Čebelar Marko Glazer pa je na ogled postavil čebelje proizvode. Poskrbljeno je bilo tudi za otroke. Ti so ustvarjali umetnine v svoji delavnici. V spomin na ta dan sta predsednica Vaške skupnosti Brezno Tanja Žavcer in predsednik Društva za šport in rekreacijo Splavar Brezno-Podvelka Drago Selič vsem ekipam vaških skupnosti in županu Antonu Kovšetu vročila spominske kuhalnice. Mag. Jože Marhl Tradicionalna pustna povorka iz Podvelke v Brezno Tudi letos je bilo na pustno nedeljo v Podvelki in Breznu veselo. KUD Brezno Podvelka je v sodelovanju z OŠ Brezno Podvelka, PŠ Lehen, vrtci ter ostalimi društvi organiziralo tradicionalno pustno povorko, ki so se je udeležili ljudje dobre volje. Odličen program, ki ga je povezovala Anita Špringer, so dopolnile maškare, male in velike, ter razveselile vse prisotne. Za izvrstne krofe in topel čaj so poskrbele članice Društva podeželskih žena Brezno Podvelka. Mateja Par, predsednica KUD Brezno Podvelka 57 FLOSAR GLASILO OB PRAZNIKU OBČINE PODVELKA 2012 Rekordna udeležba na akciji Očistimo Slovenijo – očistimo našo občino Skupina udeležencev čistilne akcije v Breznu Čistilna akcija v VS Lehen Skrb za čisto okolje najmlajših na Kapli Čistilna akcija je potekala tudi v VS Podvelka Na letošnji vseslovenski akciji Očistimo Slovenijo je uspešno sodelovala tudi Občina Podvelka z vsemi vaškimi skupnostmi. V akcijo je bilo vključenih skupno 458 občank in občanov, kar je 17 odstotkov vseh prebivalcev Občine Podvelka. V čistilni akciji je sodeloval vsaki šesti občan. Tako so Zemljo razbremenili številnih, tudi nevarnih, odpadkov. Rekordna udeležba na čistilni akciji, ki je zajemala vse starostne skupine, je tudi pokazatelj vedno večje ekološke zavesti, ki se goji že od vrtca naprej in je tudi edino zagotovilo, da bo človekovo okolje v prihodnje bolj čisto in tako ohranjeno prihodnjim rodovom. Mag. Jože Marhl Društvo projekt človek Društvo Projekt Človek (Regijski sprejemni center Koroške) nudi pomoč zasvojenim osebam s psihoaktivnimi substancami (alkohol, droge, zdravila) ter osebam z drugimi oblikami zasvojenosti (igre na srečo, motnje hranjenja) ter njihovim svojcem (starši, partnerji …). Če ste se znašli v začaranem krogu zasvojenosti, vas vabimo, da nas pokličete po telefonu (051/637 267) ali se osebno zglasite v sprejemnem centru na Ravnah na Koroškem, v prostorih Upravne enote Ravne na Koroškem. Zagotavljamo vam anonimnost in diskretnost! Pokličite nas in pokažemo vam pot, kako naprej! REGIJSKI SPREJEMNI CENTER KOROŠKE, ČEČOVJE 12 A, 2390 RAVNE NA KOROŠKEM Telefon: 051/637 267, 059/720 271, e-pošta: [email protected], spletna stran: www.projektclovek.si 58 GLASILO OB PRAZNIKU OBČINE PODVELKA 2012 MOGA d.o.o. Zemljičeva ulica 21 2000 Maribor T: 02 / 471 63 13 W: www.moga.si E: [email protected] ^e mora kruto pasti, ali ne`no rasti... FLOSAR 20 let NOVI VRTNI CENTER Vhod iz Kuharjeve ulice na Pobrežju (Maribor) Delovni čas: pon-sob od 9.00 do 18.00 59 GLASILO OB PRAZNIKU OBČINE PODVELKA 2012 Občina Podvelka praznuje PROGRAM PRIREDITEV OB OBČINSKEM PRAZNIKU 2012 JULIJ SOBOTA, 21. 7. 2012 19.00 - OSREDNJA SLOVESNOST S PODELITVIJO PRIZNANJ, POKALOV 20.00 VESELICA 10.00 DRŽAVNO PRVENSTVO V RUSKEM KEGLJANJU, travnato igrišče v Breznu, organizator: Društvo Invalid Brezno Podvelka NEDELJA, 12. 8. 2012 NEDELJA, 22. 7. 2012 TOREK, 14. 8. 2012 8.00 LOVSKA KOČA KAPLA, Strelsko tekmovanje za občinski pokal pri lovski koči Kapla, organizator: LD KAPLA PETEK, 27. 7. 2012 18.00 Šahovski turnir v Gasilskem domu Brezno, organizator: DŠR Splavar Brezno Podvelka SOBOTA, 28. 7. 2012 11.00 Tradicionalno srečanje pri POMNIKU NOB PRI URBANČEVI LOVSKI KOČI, LEHEN NA POHORJU, razstava slik v PŠ Lehen. Organizatorji: KO za vrednote NOB Podvelka v sodelovanju z Občino Podvelka, KUD in VS Lehen na Pohorju ter PŠ Lehen na Pohorju in OŠ Brezno Podvelka AVGUST NEDELJA, 5. 8. 2012 OŽBALČKA LEPA NEDELJA, ob 8. in ob 10. uri slovesna sv. maša v čast sv. Ožbaltu. Pri maši ob 10. uri s procesijo, bo sodelovala tudi Frajhajmska godba, druga najstarejša godba v Sloveniji. Organizator: župnija Ožbalt SREDA, 8. 8. 2012 17.00 SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE PODVELKA ČETRTEK, 9. 8. 2012 9.00 - Kolesarski maraton dveh dežel, gasilski dom Brezno, organizator: DŠR Splavar Brezno Podvelka 17.00 SVETA MAŠA na čast zavetniku Maksimiljanu Kolbeju, Janževski Vrh (pri Mariji), organizator: Župnija Ribnica na Pohorju in župljani 18.00 Dnevno nočni turnir v malem nogometu na Kapli, organizator:Športno društvo Kapla 19.00 V župnijski cerkvi v Breznu sveta maša v čast Mariji Vnebovzeti, naši farni zavetnici, procesija z lučkami - sveto mašo bo daroval mariborski nadškof dr. Marjan Turnšek, po sv. maši sledi postavitev klopotca pri župnišču in imenovanje »ovtarja« (čuvaja trte) PETEK, 17. 8. 2012 Turnir v petanki, petankarsko igrišče Brezno, organizator: DŠR Splavar Brezno Podvelka SOBOTA, 18. 8. 2012 9.30 - III. medgeneracijsko srečanje igralcev KMN- BREZNO, travnato igrišče Brezno, organizator: DŠR Splavar Brezno Podvelka SOBOTA, 25. 8. 2012 ŽIV ŽAV za otroke od 14. ure naprej; v primeru dežja se prireditev prestavi na soboto, 1. 9. , BREZNO, organizator KUD Brezno Podvelka - v mesecu oktobru predvidevamo kulturni vikend ob 90-letnici ustanovitve KUD Brezno Podvelka 19.00 - Nočni turnir v malem nogometu, asfaltno igrišče Brezno, organizator: DŠR Splavar Brezno Podvelka 9.00 Nogometni turnir za otroke U12, travnato igrišče Brezno, organizator: DŠR Splavar Brezno Podvelka 17.00 Predstavitev ZBORNIKA - Bogata zgodovina Brezna in Podvelke v avli OŠ Brezno Podvelka. Organizator: uredniški odbor in Občina Podvelka NEDELJA, 26. 8. 2012 PETEK, 10. 8 2012 SEPT EMBER 17.00 - 60 let PGD Brezno – Podvelka, blagoslov novega vozila, otvoritev nove garaže, gasilska razstava, veselica SOBOTA, 11. 8. 2012 15.00 - VAŠKE IGRE, TRAVNATNO IGRIŠČE BREZNO, organizator: VS BREZNO Delavnice za otroke v času vaških iger na travnatem igrišču v Breznu, organizator: KUD Brezno Podvelka LEPA NEDELJA NA KAPLI; sv. maša, v čast sv. Katarini Aleksandrijski ob 8. uri in ob 10.30, ko bo tudi procesija. V mesecu avgustu: oratorij Lahko si zvezda, organizator: župnija Kapla SOBOTA, 1. 9. 2012 20.00 »JE PA SOBOTA VEČER« – srečanje pevskih skupin. Letni oder Ožbalt. Organizator: KD Ožbalt NEDELJA, 2. 9. 2012 11.30 LEPA NEDELJA ob prazniku mučeništva Janeza Krstnika, Janževski Vrh, organizator: Župnija Ribnica na Pohorju
© Copyright 2024