1. No category

Srednja ekonomska in trgovska šola Nova Gorica
Erjavčeva ulica 8, 5000 Nova Gorica
RAZISKOVALNA NALOGA
STARI POKLICI IN OBRTI
9. MEDNARODNI FESTIVAL VEČ ZNANJA ZA VEČ TURIZMA
Mentorja:
Majda Malik
Andreja Polanc
Avtorji dijaki 3.a ET:
Taraja Vovk
Janja Rusjan
Petra Štanta
Andreja Sitar
Erin Arčon
Polona Petejan
Nova Gorica, februar 2012
1
Srednja ekonomska in trgovska šola Nova Gorica
Tel: + 386 05 335 86 00
Fax:+ 386 05 335 76 21
e-pošta: [email protected]
NASLOV RAZISKOVALNE NALOGE: Stari poklici in obrti
Avtorji:
Taraja Vovk: [email protected]
Janja Rusjan: [email protected]
Petra Štanta: [email protected]
Erin Arčon: [email protected]
Andreja Sitar: [email protected]
Polona Petejan: [email protected]
Mentorica:
Majda Malik: [email protected]
Andreja Polanc: [email protected]
Povzetek:
V raziskovalni nalogi smo prikazali stare poklice in obrti. Preko zgodovinskih
podatkov in intervjujev smo izvedeli veliko novi stvari in s tem podkrepili svoje znanje
o starih poklicih. Zadeva nas je tako pritegnila, da smo tudi mi dobili željo po
ustvarjanju. Na delavnicah, ki jih bomo predstavili na prazniku Mohorjevo v Renčah,
bi ljudi spomnili na stare poklice in spodbudili njihovo kreativnost in voljo po
nadaljnjem izobraževanju teh poklicev in obrti.
Abstract:
In the research project was presented old trades and crafts. Through historical data
and interviews, we learned many new things and increase our knowledge of old
occupations. It was so interesting that we also got a desire to create.
The workshops, which will be presented at the festival in Mohorjevo in Renče people
will remember the old professions and encourage their creativity and desire for
further education of those professions and crafts.
2
1.
UVOD
Gospodarska kriza je v zadnjih treh letih močno prizadela posamezne družine ter
odnos otrok do staršev. Ker se povečuje število brezposelnih posameznikov,
marsikdo razmišlja o ideji česa naj se loti, s čim naj se ukvarja, da pride do zaslužka.
Na površje ponovno prihajajo stari poklici, ravno zato smo se mi odločili, da bomo te
poklice zopet obudili.
Našo ponudbo bomo predstavili na tradicionalnem vaškem prazniku Mohorjevo, ki se
dogaja v Renčah, v mesecu juliju vsako leto.
Na prazniku bomo sodelovali s stojnico in posebno za to pripravljenem prostoru za
delavnice. Na stojnici bomo prikazali in obudili stare obrti in poklice, tako bi ljudi
seznanili z načinom dela. Ideje o starih poklicih in drugačnem delu bi bile zanimive
predvsem za tiste, ki so ostali brezposelni in tiste, ki si želijo dodatnega zaslužka. Na
stojnici si bodo obiskovalci ogledali iznajdljivost posameznikov, na delavnicah pa se
bodo lahko v tem preizkusili tudi sami.
3
2.
RAZUMLJIVOST IN JASNOST OPREDELITVE PROBLEMA
Odločili smo se, da bomo sodelovali na tradicionalnem vaškem prazniku Mohorjevo,
ki se odvija vsako leto v mesecu juliju, v Renčah. Praznik Mohorjevo obišče zelo
malo ljudi. Želimo, da postane ta praznik prepoznaven tudi širši javnosti.
Brezposelnost v Sloveniji je velika in se še povečuje, zato bomo na tem prazniku
imeli brezplačne delavnice za obiskovalce. V teh delavnicah se bodo v enem
popoldnevu naučili določenih starih poklicev in obrti, tako bodo lahko odprli
samostojna mala podjetja ter samostojne obrti in si zagotovili osnovni dohodek za
življenje.
Praznik spremljajo tudi različne razstave, ki prikazujejo življenje tega kraja skozi
obdobje. Ljudje so se od nekdaj znašli in se naučili poklicev. Stari poklici so del
slovenske kulture, z obujanjem teh poklicev prebujamo slovensko narodno zavest in
s tem se spomnimo na slovensko kulturno dediščino.
2.1.
RAZISKOVALNO VPRŠANJE IN HIPOTEZA
Kako z obujanjem starih poklicev privabiti večje število obiskovalcev na
tradicionalni praznik Mohorjevo?
Hipoteza:
Stare poklice in dejavnosti bi obujali na stojnici, naučili pa bi se jih na delavnicah, ki bi
bile del Mohorjevega praznika. Poklice bi prikazali preko video posnetkov in gradiva,
nekatere pa bi se lahko priučili na praktičnih delavnicah. Tako bi v ljudeh prebudili
zanimanje, ki bi lahko povedlo do ustanavljanja novih malih podjetji, posledično do
dodatnega zaslužka.
Na delavnicah bi ljudje izražali svojo kreativnost in se naučili, da nekatere stvari ni
potrebno kupiti v trgovini, ampak jih lahko izdelamo tudi sami in se pri tem zabavamo.
Novo znanje bi lahko uporabili za odprtje novih malih proizvodnih obrti in prišli do
zaslužka. Lahko pa bi te veščine uporabili tudi za varčevanje v družinskem
proračunu.
2.2. NAČRTOVANJE RAZISKOVALNE NALOGE
Pred izdelavo raziskovalne naloge smo izdelali časovni načrt izdelave raziskovalne
naloge, v katerem smo si razdelili naloge in čas do kdaj smo jih morali opraviti. Načrt
4
nam je zelo pomagal pri pregledovanju opravljenih in neopravljenih nalog, predvsem
pa , da smo si enakomerno porazdelili delo in pravočasno končali.
V začetku smo se osredotočili na vso literaturo, prospekte, kataloge, internetne
strani,… in se podučili o starih poklicih. Želeli smo izvedeti več, zato smo se obrnili
na Društvo Mladih Renče Vogrsko, kjer so nam iz prve roke povedali, kako je
življenje potekalo včasih. Seznanili so nas z gospodom Miranom Pahorjem, ki je bil
poln informacij in z nami z veseljem delili izkušnje svojega dedka. Tako smo zbrali
dovolj informacij, da smo lahko začeli z pisanjem raziskovalne naloge.
2.3.
OPREDELITEV MOTIVOV ZA IZBIRO PREDLAGANE TEME
Zaradi prodora drugih narodov in napredka tehnologije naša kulturna dediščina s
strani starih običajev počasi zgublja svojo vrednote. Skoraj nihče več se ne vpraša,
kako je bilo včasih, kaj so počeli in kako so se preživljali,... Z našo raziskovalno
nalogo bi radi ljudi spomnili na stare obrti in jim predstavili drugačne poti do
dodatnega zaslužka, ki bo zaradi gospodarske krize v zadnjih letih prišel prav
marsikateri družini.
Družine v preteklosti so si predvsem na primorskem pomagale z obrtmi, predvsem z
zidarstvom. Zidarjem so takrat rekli Goletarji. Zaradi njihovih zanimivih srajčnih
ovratnikov smo se odločili, da zadevo podrobneje preiščemo. Med raziskovanjem
smo naleteli tudi na Blatarje, ki so izdelovali opeko. Skupaj z Goletarji so združili obrti
in zaradi pomanjkanja dela v domačih krajih, so se na delo odpravili v tujino. Ženske
pa so ostajale doma z otroci. Vse skupaj smo povezali v idejo družine, v kateri so
moški hodili v tujino in prinašali družini denar za preživetje. Razmere takrat so bile
zelo težke in marsikatera družina je komaj shajala, zato so tudi ženske morale delati
na poljih in si pomagati z manjšimi obrtmi kot so izdelovanje mila, punčk, posod iz
gline… in tako zaslužile nekaj denarja oziroma kaj denarja prihranile. Ob vsem tem
so morale še skrbeti za otroke in vsi vemo, da družine takrat niso bile ravno majhne.
Otroci so morali biti pridni in veliko pomagati, saj so bile ženske polno zaposlene.
Obiskovali so tudi v šole. V Renčah je bila zidarska šola, kasneje pa v Volčji Dragi še
mizarska. Tako so fantje izpopolnjevali svoje poklice, da so lahko nadaljevali
družinsko tradicijo in prevzeli očetovo delo.
Odločili smo se, da bomo svoje ideje predstavili na vaškem prazniku Mohorjevo v
Renčah. Praznik ni številčno obiskan vendar smo prepričani, da bi z našo stojnico in
delavnicami o starih obrteh, povečali turistično povpraševanje, poleg tega pa ljudi
spomnili na življenje včasih oz. jim predstavili nove načine do zaslužka ali prihrankov.
5
3.
RAZISKOVALNI DEL
Cilj naše raziskovalne naloge je, da na prazniku Mohorjevo v Renčah predstavimo
stare obrti in običaje ter privabimo čim več obiskovalcev in praznik naredimo
zanimivejši. Za raziskavo smo uporabili različne vire podatkov in metod zbiranja
podatkov.
Informacije smo dobili od različnih virov. Obrnili smo se na društvo Mladih Renče
Vogrsko. Pri njih smo dobili zloženke in slikovno gradivo, ki so nam bili v veliko
pomoč pri projektni nalogi. Posebno pozornost smo posvetili iskanju povezovalnih
elementov med starimi obrtmi in običaji ter na kakšen način jih bomo predstavili
obiskovalcem.
3.1. VSEBINSKA IZHODIŠČA RAZISKAVE
Za opravljeno raziskavo smo morali najprej raziskati zgodovino Renč in okolice ter se
vživeti v obdobje pred 1. svetovno vojno. V veliko pomoč nam je bil g. Miran Pahor, ki
nam je podrobno opisal zgodbe, ki mu jih je pripovedoval njegov dedek. S pomočjo
njegovih zgodbic, smo se lažje vživeli v tiste čase. Predstavil nam je tudi lik renškega
zidarja.
Slika 1: Renče nekoč
3.1.1. LIK RENŠKEGA ZIDARJA
Njegov ded je zidal v Avstriji in njegov oče je gradil palače v Švici, njegovo zidarsko
kladivo pa je udarjalo po kamnu v Bosni.
Bil je mlad, še zelo mlad. Deda se je le malo spominjal. K srcu mu je prirasel le robat
stik njegove žuljave roke. Spominjal se je tudi njegovega mrkega , vendar odločnega
pogleda.
Kaj ni videl istega pogleda tudi pri svojem očetu? Le njegove roke so bile za
spoznanje močnejše in raskave.
Najprej je odhajal ded, nato oče, potem on... odhajal je in se vračal... tujina mu je bila
drugi dom. Prodajal je delo svojih rok, da je lahko preživljal družino. Domovina mu ni
dala kruha-domovina, ki so jo teptali prekleti tujci. V sebi je nosil ljubezen in
sovraštvo. Ljubil jo je, ker je bil njen sin, in sovražil je tiste, ki so jo zatirali.
6
Bil je v Bosni, potem je gradil v Franciji. V soboto zvečer pa je s prijatelji prešerno
zapel domačo pesem, ki mu je porjavelo in zorano lice zvabila solzo, dve in še in
zavihral je v njem plamen jeze in sovraštva do krivičnega sveta in zaklel je.
Ko je neznanec govoril o življenju, ki ga bodo oblikovale delavčeve roke, se je
spomnil da sta o tem govorila že ded in oče.
Zaskelele so ga žuljave roke. Govorili so...in tudi on je govoril. Njegove močne roke
so še tesneje stisnile kladivo, ki je čakalo trenutka, da bo udarilo in treščilo po svojati,
rušilo ječo.
Danes še udarja, a izpod udarcev tisočerih njegovih delavnih tovarišev širom naše
dežele raste novo, boljše in privlačnejše življenje, sredi katerega so dedovi vnuki
gospodarji na svoji zemlji.
(članek iz brošure: »v počastitev 150-letnice naše šole 1815-1965« iz leta 1965.
Avtor neznan)
3.1.2. ZAPOSLITVE ZIDARJEV
V času pred 1. svetovno vojno, je bilo v Renčah okoli 450 stanovanjskih hiš. V vsaki
hiši je živel vsaj po en zidar, v nekaterih celo več. Skupno je bilo torej okoli 600
zidarjev. Z žganjem opeke so si omogočili skromen, vendar stalen vir zaslužka.
Renški in okoliški zidarji so hodili po Sloveniji predvsem na Gorenjsko, Koroško,
Štajersko pa tudi v tujino, največ v Bosno, Švico in takratno Avstro-Ogrsko. V zimskih
časih, ko so jim sile razmer že onemogočale delo, so se vračali domov. Doma so z
družino preživeli praznike. Na delo so se vračali že ob začetku pomladi, včasih celo
že februarja in se vračali pred Božičem. Zaposlovali so se v večjih gradbenih
podjetjih Bernu, Zürichu, Luzernu in drugje.
Gradili so lesene strope in strehe za ostalo pa so uporabljali apno, pesek in kamen.
Kasneje so začeli uporabljati tudi opeko.
Slika 2: Renška družina
7
3.1.2.1. GORIŠKE OPEKARNE – NASTANEK OPEKE
Goriške opekarne že skoraj 60 let nadaljujejo bogato tradicijo opekarstva na območju
spodnje Vipavske doline, natančneje v prostoru med Biljami in Bukovico.
V letu 1898 je v Biljah pričela delovati prva ljudska opekarna z 41 sovlagatelji, ki je
imela zelo dobro urejena pravila delovanja in poslovni red. Tehnološki proces žganja
pa je potekal od prvotnih poljskih peči (žganje v kopah), nato v tako imenovanih
hrovatinkah, konec 19. stoletja pa so prešli na Hofmanove (krožne) peči.
Z novimi opekami so Blatarji in Goletarjii imeli veliko manj dela z izdelovanjem opeke
saj so namesto njih za to poskrbele Goriške opekarne. V času gradnje Nove Gorice
(v času po drugi svetovni vojni) jim je opekarstvo zelo olajšalo delo zato se je Nova
Gorica hitro dvignila.
3.2. PREDVIDENE PREDPOSTAVKE, OMEJITVE RAZISKAVE IN POTEK
RAZISKAVE
Izhajali smo iz naslednjih predpostavk:
1) Obisk praznika Mohorjevo ni zelo številčno obiskan.
2) Stare obrti so že skoraj pozabljene in jih je potrebno obuditi.
3) Gospodarska kriza je v zadnjih letih mnogim povzročala denarne težave zato
si lahko s starimi obrtmi pomagajo do dodatnega zaslužka.
Pri raziskavi smo imeli nekaj težav s časovnim usklajevanjem zaradi oddaljenosti od
kraja in veliko odsotnost od pouka zaradi bolezni in zaradi drugih šolskih obveznosti.
3.2.1. POTEK RAZISKAVE
Najprej smo preučili vse podatke in informacije o turistični ponudbi, ki smo jih dobili
na internetu, raznih brošurah, revijah, v knjigi Od kamna do kamna in v društvu
Mladih Renče Vogrsko. Tu smo dobili zanimive informacije o prazniku Mohorjevo ter
njihovih dosedanjih raziskavah o starih običajih. Zelo pomembno izhodišče za našo
idejo, smo dobili iz zgodb, ki nam jih je pripovedoval gospod Miran Pahor.
Naslednji korak je bil združevanje podatkov v smiselno celoto. Prebirali smo gradivo
in sestavljali povzetke s katerimi smo podkrepili svoje znanje o starih obrteh in
poklicih. Želeli smo ugotoviti kako ljudem približati stare obrti in jih narediti zanimive,
da bi se z njimi ponovno ukvarjali.
Zadnji korak pa je bil predstavitev naše ideje občini Renče Vogrsko, ki so nam
potrdili, da je naša ideja zanimiva in vredna preizkusa.
8
3.3.
REZULTATI RAZISKAVE
Najprej smo se obrnili na naše stare starše. Povprašali smo jih o takratnih časih in
ugotovili, da stari poklici in obrti gredo v pozabo.
3.3.1. MIRAN PAHOR O STARIH OBRTEH IN POKLCIH
Pripovedoval nam je o njegovem starem očetu Ivanu Pahorju - Nutku. In zaupal nam
je njegovo zgodbo:
»Ivan Pahor- Nutk s Placa, rojen leta 1869, mi je pripovedoval kako je komaj 13-leten
odšel s skupino v Sarajevo, kjer je Avstro-Ogrska po aneksiji Bosne in Hercegovine
leta 1878 veliko gradila. Tam je začel kot delavec-malovar in odhajal od svojega
trinajstega leta (leta 1882) do leta 1896, ko je dopolnil 27 let. Kot zidar je prišel v
Ljubljano, kjer se je začela obnova po rušilnem potresu leta 1895. Tri leta, pozimi ni
prišel domov ampak je odšel na delo v Dubrovnik, kjer je klima to omogočala.
Okrog leta 1880 so številne skupine renških zidarjev delale tudi v drugih krajih BIH:
Foči, Travniku, Banjaluki, Mostarju, Tuzli, Jajcu in še kje.«
9
4.
OBLIKOVANJE TURISTIČNEGA PROIZVODA
Stari poklici in obrti gredo v pozabo. Ljudje pozabljajo kako težko je bilo včasih.
Vendar zgodovina se ponavlja. Spet prihajajo težki časi, ki jih je prinesla
gospodarska kriza v zadnjih letih, predvsem je Primorska zadnje leto in pol, regija, z
največjim številom brezposelnih. Nekoč so si ljudje pomagali z raznimi obrtmi s
katerimi so prihranili oziroma prišli do zaslužka. V teh težkih časih, v katerih smo
sedaj, bi se lahko zgledovali po naših prednikih in z raznimi obrtmi prišli do
dodatnega zaslužka ali zmanjšali družinski proračun in kakšne stvari naredili doma
sami.
4.1. TRŽENJE TURISTIČNE STORITVE
4.1.1. PREDSTAVITEV TURISTIČNE STORITVE – P1
Na prazniku Mohorjevo bomo imeli stojnico, avdio-video prostor in prostor za
delavnice, na katerem bomo predstavili stare običaje in poklice na zanimiv način, ki
bo privabil več ljudi.
Prva stojnica:
Na prvi stojnici bomo predstavili zgodovino Blaterjev in Goletarjev ter opekarstva v
okolišu. Na stojnici bodo predstavljeni tipični izdelki obrti, ki se bodo izdelovali tudi na
praktičnih delavnicah. Tipični izdelki bodo: klesani kamni, izdelovanje lončene
posode, milo, punčke iz cunj,modni golarji…
Avdio-video prostor:
Zgodovinska predstavitev bi bila predstavljena preko družine, v kateri so moški
odhajali v tujino in se ukvarjali z moškimi obrtmi, kot so: zidarstvo, opekarstvo,
mizarstvo,… ženske bi namesto njih doma postorile vse potrebno za obstanek
kmetije, torej orale njive in polja, skrbele za živino in otroke. Po prikazovanju folma
bodo ljudje v živo lahko poslušali zgodbe gospoda Mirana Pahorja.
Prostor za delavnice:
Tam bi potekale praktične delavnice, na katerih bi lahko obiskovalci preizkusili svojo
ustvarjalnost in kreativnost ter dobili motivacijo za priučitev teh obrti, ki bi se jih lahko
nato za manjši denar priučili v društvu Mladih Renče Vogrsko, kjer bi potekale
nadaljnje delavnice. Prostor bi razdelili na več delov. Na vsakem delu bi bile različne
delavnice, kjer bi obiskovalcem številni strokovnjaki pomagali pri ustvarjanju.
Obiskovalci bodo imeli možnost tudi kupiti izobraževalne DVD-je, na katerih bodo
posnetki o izdelavi posameznih predmetov. Na podlagi teh se bodo ljudje lahko sami
naučili tudi doma.
10
Delavnice in stojnica bi potekale cel dan, od jutra do večera. S tem bi na praznik
privabili več ljudi različnih starosti iz različnih krajev. Tako bi se o teh obrteh in
poklicih lahko naučili tudi tujci in s tem bi del naše kulturne dediščine predstavili
tujcem in ljudem iz bolj oddaljenih krajev.
Slika 3: Prikaz starih obrti
4.1.2. CENA – P2
Stojnice na prazniku Mohorjevo bi potekale brezplačno in s tem privabili več ljudi in
omogočili prihod tudi ljudem, ki jih daje denarna kriza. Zbirali bi prostovoljne
prispevke s katerimi bi nagradili strokovnjake, ki bi ljudem pomagali pri ustvarjanju na
delavnicah.
Tisti, ki pa bi se želeli te poklice in obrti priučiti bolj natančno in izpopolniti svoje
znanje, pa bi se lahko obrnili na društvo Mladih Renče Vogrsko, kjer bi za simbolično
ceno potekala nadaljnja izobraževanja.
Cena posameznega izobraževalnega DVD-ja bo: 5,00 EUR.
4.1.3. DISTRIBUCIJA – P3
Za delavnice, ki bi potekale na prazniku Mohorjevo, se bo potrebno pred
sodelovanjem vpisati v evidenco sodelujočih obiskovalcev za posamezno delavnico.
Tako bomo imeli pregled nad obiskanostjo delavnic in vedeli po čem ljudje največ
povprašujejo.
4.1.4. PROMOCIJA – P4
Za povečanje obiskanosti praznika Mohorjevo, je treba zadevo bolj promovirati in
ljudem povedati, da se bo praznik razširil z našimi delavnicami, ki praznik naredijo
zanimivejši. Društvo Mladih Renče Vogrsko praznik Mohorjevo promovira vsako leto.
Letos bi promociji namenili malo več pozornosti, saj je zelo pomembna za obiskanost
praznika.
Praznik z našimi delavnicami bodo oglaševali Društvo Mladih Renče Vogrsko in
občina Renče Vogrsko. Oglaševali bodo preko tiskanih oglasov, zgibank, brošur, TV
oglasov, interneta, preko povabil na facebooku in twitterju,…
11
4.1.5. UDELEŽENCI – P5
Najpomembnejši udeleženci so nosilci dejavnosti na delavnicah na prazniku in tisti, ki
predstavljajo stojnico. Na praktičnih delavnicah bomo imeli strokovnjake, ki se s temi
obrtmi in poklici ukvarjajo že od malih nog. Prosili smo tudi gospoda Mirana Pahorja,
da bi na prazniku pripovedoval zgodbe, ki jih je slišal od njegovega dedka.
4.1.6. IZVAJANJE STORITEV – P6
Delavnice se bodo izvajale na prazniku Mohorjevo v mesecu juliju v Renčah. Na
prazniku Mohorjevo vsako leto želijo ljudi spomniti na stare običaje in tudi stare obrti
in poklici so del tega. Praznik bomo dopolnili s svojimi idejami, ki bodo predstavljene
na stojnici in delavnicami namenjenimi ljudem, da navdušijo nad izdelavo mila, punč
iz cunj, opeke, klesanja kamna,…
4.1.7. FIZIČNI DOKAZI – P7
Za obiskovalce je zelo pomemben videz stojnice in delavnice, ki pritegnejo pogled.
Na delavnicah je pomembna kakovost materiala ter enostavni pripomočki, ki jih znajo
uporabljati prav vsi od mladih do starejših. Na stojnici bodo bili primerki že izdelanih
proizvodov, ki se izdelujejo na delavnicah. tako bi ljudje imeli na vpogled končne
izdelke, s katerimi bi vzbudili njihovo zanimanje za ustvarjanje.
12
5.
ZAKLJUČEK
Z raziskovalno nalogo smo se veliko naučili. Pouk je bil drugačno zastavljen.
Preizkusili smo različne načine skupnega iskanja idej za našo nalogo. Spoznali smo,
kako pomembno je sodelovanje in usklajevanje mnenj ter kako težko je načrtovanje
takih nalog, iskanje različnih virov, vodenje evidenc, izdelave anket,… To novo
znanje bomo s pridom uporabljali tudi kasneje pri nadaljnjem šolanju. Predvsem je pa
za nas pomembno, da smo vse delo opravili skupaj in se prilagajali drug drugemu ter
gradili na zaupanju.
V raziskovalni nalogi smo se osredotočili na obujanje starih poklicev in obrti. Ljudem
bi radi pokazali nove načine zaslužka saj je gospodarska kriza med drugim prinesla
tudi množične izgube služb.
Najbolj smo bili zadovoljni z obiskom občine Renče – Vogrsko, kjer so nam zaposleni
na društvu Mladih Renče – Vogrsko podrobneje predstavili praznik Mohorjevo in nas
seznanili z gospodom Miranom Pahorjem, ki nam je slikovito predstavil zgodovino
starih obrti in poklicev.
13
NAČRT PREDSTAVITVE NA TURISTIČNI TRŽNICI:
1. Okvirna vsebina in struktura predstavitve turističnega proizvoda
Na turistični tržnici bomo predstavili izdelavo posameznih obrtnih izdelkov, v katerih
se bodo preizkusili tudi obiskovalci in se določene spretnosti tudi naučili.
2. Na turistični tržnici bo sodelovalo 6 dijakinj.
14
SEZNAM SODELUJOČIH DIJAKOV
Naziv šole
Ime in priimek Razred/letnik
dijaka/študenta
Srednja
Taraja Vovk
ekonomska in
trgovska šola
Nova Gorica
Srednja
Janja Rusjan
ekonomska in
trgovska šola
Nova Gorica
3. a ET
3. a ET
Kraj stalnega Letnica rojstva
bivališča
Dornberk
1994
Renče
1994
Srednja
Petra Štanta
ekonomska in
trgovska šola
Nova Gorica
3. a ET
Bilja
1993
Srednja
Andreja Sitar
ekonomska in
trgovska šola
Nova Gorica
3. a ET
Senik
1994
Srednja
Erin Arčon
ekonomska in
trgovska šola
Nova Gorica
3. a ET
Volčja Draga
1994
Srednja
Polon Petejan
ekonomska in
trgovska šola
Nova Gorica
3. a ET
Volčja Draga
1994
15