1. No category

I S S N 18 5 5 - 6 6 3 9
zima 2011
TASKI swingo 4000—
Naslednja generacija čistilno-sesalnih
strojev na katerih je mogoče sedeti.
TASKI swingo 4000 postavlja nove mejnike učinkovitosti pri čiščenju talnih površin.
TASKI swingo 4000 je edini stroj na tržišču z veliko delovno širino in velikim
rezervoarjem z bolj kompaktnim zunanjim izgledom.
Zaradi edinstvenega in patentiranega pogona na vsa kolesa je swingo 4000
izredno okreten, zelo vodljiv tudi v prenapolnjenih prostorih. S to in še celo vrsto
dodatnih inovacij je swingo 4000 oblikovan za povečanje celotne učinkovitosti – in
zmanjšanju stroška čiščenja.
Superiorno delovanje, povečana delovna učinkovitost in poudarek na trajnostnem
razvoju - v vseh pogledih TASKI swingo 4000 ustreza opisu.
Prepričajte se sami – pokličite Diversey za testno vožnjo!
Izvedite več na www.diversey.com/TASKI.
VSEBINA
UVODNIK
4
6
Kuhajmo eko? Logično!
7
Pehtranova potica iz eko
moke, eko jajc in eko skute
7
8
Korenčkova torta
leto je spet naokrog in ponovno je pred vami zimska izdaja časopisa Nasmeh. V njem boste
Jabolčna pita iz eko jabolk in
eko polnozrnate pirine moke
srečanj in pogostitev. Podrobneje vas bomo informirali tudi o uspehu naše ekipe na Gostinsko-
8
10
11
12
Kuharske skrivnosti
Slorestova EKO
ponudba in EKO certifikat
Cateringi v obratu Maribor
Nov obrat v Murski Soboti
Skupina Panvita Sledljivost
kot temelj zagotavljanja
varne in zdrave domače hrane
Spoštovani bralci,
našli nasvete s področja kulinarike, recepte, poročila z naših izobraževanj, takšnih in drugačnih
turističnem zboru, ki je letos potekal v Čatežu in kjer so vsi naši udeleženci dobili priznanje, in
sicer dva zlato, dva pa bronasto medaljo.
Povezovalna tema te številke je eko prehrana. Informirali vas bomo o pridobitvi eko certifikata v
Slorestu, predstavili eko sladice, kjer ima naravno sladilo in zdravilo med še posebej pomembno mesto. Seznanili pa se boste tudi, kaj zares pomenijo pojmi eko, bio, organic, biodar …
Zavest o zdravem življenju se dviga, kar priča tudi povečano povpraševanje po ekološko pride-
15 58. gostinsko-turistični
lani hrani pri trgovcih in tudi pri nas v Slorestu. Zadnji teden v septembru je potekala akcija vo-
16 Slorestova naj sodelavka
17 Peta naj sodelavka v letu 2011
18 “Nadloga, so vam botri že
in nakup pridelkov, pač pa predvsem za predstavitev vrednot eko prehrane oziroma življenja
19 Srečanje v teatru Gladiator
20 18. Konferenca vodstvenih in
proizvodnji hrane. Če drži podatek, da je pri eko pridelavi krompirja razmerje med posajenim
21 33. kuharska delavnica
22 Tretja konferenca vodij kuhinj
24 Vabimo vas na solato v
Da bi si ljudje lahko privoščili eko živila v večji meri, bi bilo potrebno spodbujati pridobivanje
zbor v Termah Čatež
podarili zlato uro?”
vodilnih kadrov
solatni bar z nasmehom
25 BSH Hišni aparati
26 Jesen
27 Apiterapija – z Nasmehom
zdravi skozi mrzle zimske dni
30 Med in medene pijače
32 Srečanje zaposlenih
Sloresta na Zbiljah
33 Dan kupcev v Citi teatru
34 Nagradna križanka
Izdaja: Slorest d.o.o.,
Glavna in odgovorna urednica:
Irena Primožič
denih ogledov po slovenskih ekoloških in biodinamičnih kmetijah. Tu ni šlo samo za pokušanje
ter za predstavitev sistema nadzora. Vse to je pomembno pri spodbujanju eko zavesti oziroma
zdravega načina življenja, vendar je tudi res, da je domačih dobaviteljev ekoloških živil premalo.
Pomemben razlog za to je, da eko pridelovalci s ceno ne morejo konkurirati konvencionalni
in pobranim pridelkom med 1:3 do 1:5, pri konvencionalni pridelavi pa med 1:10 pa celo med
1:15 ali celo še nekaj več, je to povsem razumljivo.
in širjenje znanja o čim bolj ekonomični eko pridelavi živil, verjetno tudi narediti korake v smeri
konkretnih spodbud eko pridelavi in na drugi strani razmisliti, po vzoru Danske, ki je z dodatnimi dajatvami obremenila proizvajalce margarine, tudi o večjih dajatvah pri »tipični neeko pridelavi« živil, npr.: prevelika uporaba umetnih gnojil ali v predelavi prevelika uporaba določenih
konzervansov in drugih dodatkov.
Če bi šli v sistem spodbud, bi bilo potrebno vzpostaviti dosleden nadzor in merjenje prisotnosti pesticidov ali umetnih gnojil v živilih. Kromatografske in druge kemijske analize pa so
spet zelo drage.
Skratka, kakšne večje spremembe na področju eko pridelave živil v kratkem času ne moremo
pričakovati. Važno pa je, da rastejo spoznanja in zavest, da na primer zelenjava, pridelana v umetnih tekočih nastavkih in pod umetno svetlobo, sploh ni taka kot v zemlji in na prostem pridelano živilo. Zelo pomembno je, da se taka spoznanja v kombinaciji z eko vrednotami vključujejo
v izobraževalne procese. Imamo namreč samo eno zemljo, ki jo moramo ohraniti za bodoče
rodove. Seveda pa to ni samo problem v Slovenji, ampak pa vsem svetu.
Spoštovani bralci časopisa Nasmeh, gosti in zaposleni v Slorestu, v letu 2012 vam želim predvsem
zdravja in osebnega zadovoljstva, veliko uspehov in da bo Slovenija »nastavila« smernice v pravo
smer ter da v svetu uspemo dvigniti skupno zavest o potrebi po varovanju narave na višjo raven.
Uredniški odbor: Gregor Stipančevič,
Kata Vidović, Marko Ponikvar, Martina Orel
Tisk: ZIP center d.o.o.,
Generalni direktor
Oblikovanje: Sans, Andrej Knez, s. p.
Uredništvo: Dunajska c. 5, 1000 Ljubljana
Januš Petrač
Telefon: 01 300 42 40
Elektronska pošta: [email protected]
www.slorest.si
ISSN 1855-6639
3
EKO
Kuhajmo eko? Logièno!
Valentina Aleksič,
Inštitut KON-CERT Maribor
Povpraševanje porabnikov po ekoloških živilih raste. Trije vodilni trgovci v Sloveniji (Mercator, Tuš in Spar) pravijo,
da je v zadnjih treh letih opazno izrazito povečanje prodaje ekoloških živil, in to kar za četrtino. Večje je predvsem
povpraševanje po svežem eko sadju in eko zelenjavi, ki ju je vedno premalo.
Statistični podatki kažejo, da potrošniki v
Sloveniji vedno pogosteje posegajo po živilih ali izdelkih z oznakami za ekološka živila
(bio, eko) in po tovrstnih blagovnih znamkah.
Tako so tudi domači trgovci prepoznali nastajajočo tržno nišo, zato iščejo proizvajalce živil,
ki ponujajo ekološka živila.
Z ekološkim kmetovanjem se ukvarja 139
tisoč kmetij v Evropi, ki obdelujejo 4,8 milijona
hektarjev zemljišč, kar je približno 4 odstotke
vseh kmetijskih zemljišč v uporabi v EU. Med
vodilnimi v Evropi so Avstrija, Italija, Nemčija,
Francija in Španija. Največji trg je Nemčija z
letnim prometom okrog 3,9 milijarde evrov.
Sledita ji Italija in Francija. Letna rast trga eko
živil se giblje med 10 in 15 odstotki.
Ekološko kmetijstvo
Eko kmetijstvo temelji na ravnovesju v sistemu
tla – rastline – živali – človek in sklenjenem
kroženju hranil v njem. Živali morajo preživeti
najmanj 180 dni na prostem in imeti na voljo
ekološko krmo. Z ekološkim načinom kmetovanja se ohranja rodovitnost tal, ščitijo se naravni viri, okolje je obremenjeno minimalno.
V Sloveniji je že skoraj 2500 ekoloških
kmetij, kar predstavlja okrog 5,5 odstotka vseh
kmetij. Povprečna velikost ekološke kmetije je
približno 15 ha, torej so ekološke kmetije večje
od konvencionalnih. Vsako leto se v ekološko
kmetovanje na novo vključi okrog 100 kmetij.
Lani so ekološki kmetje v Sloveniji obdelovali več kot 29.400 ha površin, to je približno
okoli 6 odstotkov vseh obdelovalnih površin
v Sloveniji. Prevladujejo travne površine (nad
90 odstotkov), sledijo njivske površine, trajni
nasadi in vrtnine. Iz leta v leto se povečuje
delež poljščin, zaznaven pa je tudi velik porast pri trajnih kulturah, kot so vinogradi in
travniški sadovnjaki. Upoštevaje visok delež
travnih površin lahko ugotovimo, da na ekoloških kmetijah prevladuje živinoreja, in sicer na
4
prvem mestu reja drobnice, sledita govedoreja
in perutninarstvo.
Kaj je v ekološkem
kmetijstvu prepovedano?
Prepovedana je uporaba lahko topnih mineralnih gnojil, sintetičnih kemičnih sredstev za
varstvo rastlin, razkuženega semena, sintetičnih dodatkov v krmilih in gensko spremenjenih
organizmov ter preventivno zdravljenje živali
s kemoterapevtiki.
Ekološka živila
Predelano živilo je lahko označeno kot »ekološko«, kadar je zanj izdan certifikat, ki potrjuje
skladnost pridelave in predelave ekološkega živila z določili evropske uredbe in nacionalnega
pravilnika. Ekološko živilo je bilo pridelano brez
uporabe gensko spremenjenih organizmov
in ni bilo izpostavljeno ionizirajočemu sevanju. Vsebuje najmanj 95 odstotkov sestavin
ZIMA 2011
EKO
iz ekoloških kmetijskih pridelkov in največ 5
odstotkov konvencionalnih sestavin, ki so navedene v uredbi. Dovoljenih je tudi približno
10 odstotkov vseh obstoječih aditivov (45).
Predelava ekoloških živil mora biti kontrolirana.
Prehranska
vrednost ekoloških živil
Ekološka živila imajo višjo vsebnost vseh hranilnih snovi in manj ostankov agrokemičnih spojin
(pesticidov, nitratov, težkih kovin), kar pozitivno
vpliva na zdravje. V študijah na krompirju in
čebuli je bila ugotovljena višja vsebnost mineralov in elementov v sledeh. Ekološki pridelki
so vsebovali za 29 odstotkov več magnezija,
21 odstotkov več železa in 14 odstotkov več
fosforja. Ugotovili so tudi višje vsebnosti selena, cinka in kroma.
Rastlina se s sekundarnimi produkti presnove, npr. fenoli, flavonoidi, karotini in likopeni,
brani pred boleznimi in dviguje svojo naravno
odpornost. Uporaba pesticidov zavira njihov
nastanek, zato je v konvencionalnih živilih teh
snovi manj. Analize vsebnosti ß-karotina v jajcih so pokazale, da bio jajca vsebujejo več ß-karotina ali vitamina A. Uporaba herbicidov in
umetnih gnojil negativno vpliva na vsebnost
vitamina C v plodovih in listih. Ekološka pšenica
vsebuje 15 odstotkov več esencialnih aminokislin kot konvencionalna. Te aminokisline telo
nujno potrebuje za tvorbo lastnih beljakovin
(npr. encimov), hormonov, krvnih celic in mišic.
Ker je v ekološki pridelavi dovoljena le uporaba organskih gnojil, uporaba nitratov, hitro
topnih mineralnih gnojil in umetnih gnojil pa
prepovedana, ekološko pridelana zelenjava
vsebuje malo ali nič ostankov nitratov. Ti se
v telesu spremenijo v nitrozamine, ki so med
možnimi povzročitelji raka.
Analize ekološko pridelanega mesa in mleka so pokazale višjo vsebnost linolne kisline, ki
dokazano preventivno deluje proti raku in ima
antioksidativne učinke.
Ekološki izdelek je živilo najvišje kakovosti,
polnega in pristnega, že pozabljenega prvinskega okusa. Ekološki pridelki vsebujejo več
suhe snovi in manj vode, zato je v njih več vitaminov, mineralov in aromatičnih snovi kot v
konvencionalnih pridelkih.
Ekološka, integrirana in
sonaravna pridelava
Ekološki pridelki se ločijo od integriranih po
načinu pridelave, saj veljajo za vsak način pridelave drugačna pravila. Oboji pridelki so seveda certificirani, vendar s to razliko, da se
lahko v integrirano pridelavo vključijo samo
poljedelstvo, sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo, certificirani pa so samo pridelki in ne
živila. V integrirani pridelavi je dovoljena uporaba pesticidov, vendar je izbor le-teh omejen,
predpisano pa je tudi maksimalno letno število
škropljenj. Integrirana pridelava je pravzaprav
dobra kmetijska praksa, ki je nadzorovana. Po
letu 2013 bo ta način pridelave postal standard
dobre kmetijske prakse in ne bo več posebna shema kakovosti. Pomembno je vedeti, da
»ekološko« ni enako »integrirano«, zato je pred
nakupom pridelkov treba preveriti certifikate
na prodajnem mestu. Izdelkov sonaravne pridelave ni. Obstaja samo sonaravna reja živali,
ki pa ni certificirana shema kakovosti, ampak
se za sonaravno rejo živali izplačujejo le dodatne subvencije.
Nadzor
Certificiranje ekološke pridelave in predelave,
uvoza iz tretjih dežel in trgovine lahko izvajajo pooblaščeni certifikacijski organi, akreditirani po standardu SIST EN 45011 in uvrščeni
na seznam certifikacijskih organov v EU, ki ga
pripravljajo v Bruslju. Način in pogostost izvajanja nadzora sta prav tako določena z Uredbo
evropskega sveta (ES) št. 834/2007 in sta odvisna od stranke (pridelovalci imajo drugačen
nadzor kot predelovalci). Vsekakor pa je na
vsaki kmetiji in v predelovalnem obratu potrebno izvesti najmanj eno popolno redno
letno kontrolo. Nadzor nad certifikacijskimi
organi, eko kmetijami, predelovalnimi obrati
in trgovci opravlja Inšpektorat RS za kontrolo
kakovosti kmetijskih pridelkov oz. živil, ki ima
pravico razveljaviti certifikat.
Za vse ponudnike ekoloških živil v obratih javne prehrane (oz. na področju prehrane izven doma v širšem smislu) je prišlo s 1.
januarjem 2011 do velike spremembe. Začel
je veljati nacionalni pravilnik, ki določa, da je
potrebno vso eko ponudbo v obratih javne
prehrane certificirati. Certifikat je torej pogoj
za označevanje bio (ali eko) kotičkov, eko jedi
in eko menijev ter eko hotelov in restavracij.
Razpoznavnost in oznake
Ekološki pridelki in živila morajo biti označeni
v skladu z Uredbo evropskega sveta (ES) št.
834/2007 in s Pravilnikom o ekološki pridelavi
in predelavi kmetijskih pridelkov oz. živil. Od
1. julija 2010 je na deklaracijah obvezna uporaba novega evropskega ekološkega logotipa:
mi. V Sloveniji sta to Biodar (kolektivna blagovna znamka Zveze združenj ekoloških kmetov
Slovenije) in Demeter (Demeter International
je mednarodno združenje biodinamikov).
Poleg vseh zgoraj omenjenih oznak, ki so
obvezne ali prostovoljne (zasebne blagovne
znamke), pa proizvajalci in trgovci običajno
»porišejo« embalažo še s številnimi drugimi
znaki, ki so lahko trgovske znamke, oznake
združenj, informativni in obvestilni znaki in
podobno.
Eko, bio, ekološko?
Za označevanje ekoloških pridelkov in živil se
uporabljajo različni izrazi. Nekateri jih med seboj tudi mešajo oz. menijo, da sta oznaki »eko«
in »bio« različni po pomenu. Marsikdo pa reče
kar »ekobio«. V Sloveniji velja uradna oznaka
»ekološki«, poleg tega pa se lahko uporabljata še oznaki »eko« in »bio«. Eko in bio sta pomensko enaka.
EKOLOŠKI PŠENIČNI POLNOZRNATI KRUH
ali
EKO PŠENIČNI POLNOZRNATI KRUH
ali
BIO PŠENIČNI POLNOZRNATI KRUH
Bogat z vlakninami
Sestavine: polnozrnata pšenična moka*,
pšenična moka*,voda, sončnično olje*,
kvas, sol
* iz ekološke pridelave
Vsebnost netopnih vlaknin 6,4 %, vsebnost
topnih vlaknin 1 %
Proizvaja: Pekarna Rožle, naslov pekarne
Neto masa: 600 gr
Porabiti do: dan, mesec, leto
SI-EKO-001
Poreklo: slovensko ali kmetijstvo EU
Ponudba ekoloških živil v Sloveniji
Kadar je za kmetijski pridelek oz. živilo izdan
certifikat, se lahko pridelek ali živilo označi kot
»ekološko« (npr. ekološki kruh). Dovoljene so
tudi druge oznake, kot sta »biološko« in »bio«.
Poleg tega morajo biti ekološki pridelki
in živila obvezno označeni tudi s šifro certifikacijskega organa, ki je nadziral pridelavo oz.
predelavo ekoloških pridelkov in živil (npr. SIEKO-001 je šifra Inštituta Kon-cert Maribor).
Ekološki pridelki in živila so lahko še dodatno označeni z zasebnimi blagovnimi znamka-
5
Kljub subvencioniranju ekološkega načina
kmetovanja pa je v ponudbi premalo ekoloških
pridelkov in izdelkov s slovenskim poreklom. V
Sloveniji se srečujemo z resnim problemom,
da je povpraševanje po ekoloških pridelkih in
živilih večje od ponudbe. Izrazito premalo je
ekološkega sadja in zelenjave, kljub velikemu
obsegu travinja in živinoreje pa je na slovenskem trgu skromna ponudba domačega ekološkega mleka in mesa, ki sta v večini primerov
odkupljena kot neekološka. Ta problem lahko
rešijo le nova ekološka predelovalna podjetja
ali večji razmah dopolnilnih dejavnosti na eko
kmetijah. 
EKO
Slorestova EKO
ponudbain EKO certifikat
Kata Vidović
Da, eko je boljše. Tega se v Slorestu zavedamo, zato svojim gostom nudimo tudi jedi z eko sestavinami.
Kakovost jedi je odvisna od marsičesa, včasih
tudi od »kuharjevega počutja«. Toda jed nikakor ne more biti kakovostna, če niso kakovostna živila, ki smo jih uporabili za pripravo jedi.
Osnova za pripravo jedi z eko sestavinami so
ekološko pridelana živila, ki imajo višjo prehransko in gastronomsko kakovost. Ekološka
živila dobimo neposredno od proizvajalcev
ali preko dobaviteljev. V celotni verigi dobave
živil in priprave jedi je zagotovljeno, da je živilo
ekološkega izvora.
Da sploh lahko ponujamo jedi z eko sestavinami, smo morali najprej dokazati, da
to znamo. Neko jed ali sestavino v njej lahko
označimo kot »eko« le, če imamo certifikat,
ki potrjuje skladnost pridelave in predelave
ekološkega živila z določili evropske uredbe
in nacionalnega pravilnika. V mesecu oktobru
je kontrolorka iz Inštituta Kon-cert pregledala,
kako ravnamo z eko živili v celotni verigi, od
izbora dobaviteljev, sprejema in shranjevanja
eko živil, priprave jedi pa vse do strežbe in
označevanja jedi z eko sestavinami ter evidence prodaje. Kontrolo smo uspešno prestali, saj
vam danes lahko ponudimo jedi, ki vsebujejo
eno ali več ekoloških sestavin, ali pa vam pripravimo catering z jedmi iz ene ali več ekoloških sestavin. Dokaz, da to znamo, je certifikat,
6
ki ga ob ponudbi jedi z eko sestavinami lahko
dobi vsak gost na vpogled. Eko certifikat hkrati s pravico do prodaje jedi z eko sestavinami
pomeni tudi, da smo pod rednim nadzorom
Inštituta Kon-cert iz Maribora.
Odločitev za ponujanje jedi z eko sestavinami in pridobitev eko certifikata sovpadata
z našo okoljsko politiko in sistemom ravnanja
z okoljem, ki ga imamo certificiranega po ISO
14001:2004. Odločitev za ponudbo jedi z eko
sestavinami je odločitev za varovanje okolja.
V naši ponudbi boste jedi z ekološkimi
sestavinami prepoznali po oznaki »eko« pred
ekološko pridelano sestavino in zvezdico (*)
na koncu naziva ekološke sestavine.
V zadnjem času trg ponuja vse več živil
ekološkega izvora, kljub temu pa povpraševanje presega ponudbo. To in pa dejstvo, da
je pridelava ekoloških živil dražja od pridelave
konvencionalnih, narekuje cene teh živil na
trgu, ki so zelo visoke. Nekatere so »nesramno«
visoke v primerjavi s konvencionalnimi živili.
A kljub temu smo se odločili za to ponudbo,
korak za korakom. Za začetek si redno privoščimo le po eno ali dve živili, le po eno ali dve
sestavini v naši jedi in s časom se bodo razmerja spremenila in tudi ekološka živila bodo vse
bolj dostopna. Bodimo optimistični, mislimo
na svoje zdravje in okolje. 
ZIMA 2011
EKO
Pehtranova potica iz
eko moke, eko jajc in eko skute
slaščičarna Obrata Ljubljana 1
TESTO:
• 50 dag eko moke tip 500
• 4 dag kvasa
• 3 rumenjaki (eko jajca)
• 8 dag sladkorja
• približno 2,5 dl eko mleka
• 10 dag masla
• rum, limonina lupinica, vanilijev sladkor, sol
Priprava:
Moko presejemo, stresemo v posodo in ji dodamo sol. V manjši posodi v malo mleka raztopimo
kvas, v drugi posodi zmešamo rumenjake, sladkor,
rum, vanilijev sladkor in nastrgano limonino lupinico. Preostalo mleko segrejemo, maslo raztopimo.
Moki dodamo vroče mleko, premešamo, primešamo zmes z jajci, sladkorjem, rumom in aromami.
Premešamo ter dodamo raztopljen kvas in maščobo. Testo zmešamo v srednje gosto testo in ga
zgnetemo toliko, da postane elastično v notranjosti
in gladko na površini, posode pa naj se ne prijema. Pazimo, da testo ni pretrdo. Testa ne stepamo
predolgo, saj v tem času že naraste, ko pa testu
dodamo nadev, ne more držati teže nadeva, zato
je lahko potica zbita.
Ugneteno testo pokrijemo in vzhajamo na sobni
temperaturi. Količina testa naj se pri vzhajanju podvoji. Vzhajano testo premesimo in ga razvaljamo v
pravokotnik. Testo naj bo debelo 0,5 cm.
NADEV:
• 30 dag eko skute
• 20 dag sladkorja
• malo ruma
• beljaki, ki so ostali od testa
• 2 šopka pehtrana, narezanega ne
•
•
•
drobno
kruhove drobtine po potrebi
3 žlice masla
žlica medu
Priprava nadeva:
Skuto penasto mešamo, dodamo sladkor, rum, po želji ščepec cimeta, narezan pehtran in počasi vmešamo trd
sneg beljakov.
Testo namastimo s stopljenim maslom, potresemo z drobtinami in premažemo z nadevom. Testo zvijemo in
položimo na dobro pomaščen pekač.
Pečemo 50 minut v srednje vroči pečici
na 180 °C. Ko je potica pečena, malo
počakamo in jo šele nato zvrnemo na
krožnik. Potico režemo šele takrat, ko je
dobro ohlajena. Po želji jo potresemo
s sladkorno moko.
Korenèkova
torta
(za tortni model premera 24 cm)
SESTAVINE:
• 6 eko jajc
• 15 dag kristalnega sladkorja
• 3 žlice ruma
• vanilijev sladkor
• 8 dag eko moke
• pol zavitka pecilnega praška
• 20 dag eko bučnih semen
• 20 dag eko korenja (nastrganega)
• kiselkasta marmelada za premaz in
nastrgano eko korenje za okras
Priprava:
Beljake stepemo v čvrst sneg. Rumenjake penasto vmešamo s sladkorjem, dodamo vanilijev sladkor in rum. Na rumenjakovo maso
presejemo moko, ki smo ji dodali pecilni prašek. Dodamo pražena
in drobno zmleta eko bučna semena ter nastrgano eko korenje.
Vse skupaj dobro zmešamo. Nazadnje rahlo vmešamo sneg.
Maso damo v pomaščen pekač ter pečemo slabo uro v prej
ogreti pečici pri 170 °C.
Ohlajeno torto tanko namažemo z marmelado in okrasimo s
koščki karameliziranega eko korenčka ter nastrganim svežim
eko korenjem.
7
EKO
Jabolèna pita iz eko jabolk in
eko polnozrnate pirine moke
TESTO:
• 0,5 kg eko polnozrnate pirine moke
• 20 dag margarine
• 1,3 dl javorjevega sirupa
• 2 žlici pecilnega praška
• naribana lupina limone
• pol žličke vanilije v prahu
NADEV:
• 1,5 eko jabolk
• 1 pest rozin
• javorjev sirup
• cimet
Priprava:
Iz sestavin zamesimo testo in ga razporedimo na
pekač. Testa ne moremo valjati, saj je preveč drobljivo. Testo v pekaču prebodemo s kuhinjskimi
vilicami.
Za nadev naribamo jabolka in jih ožamemo.
Dodamo javorjev sirup, rozine in cimet. Nadev
razporedimo po testu. Pečemo v prej ogreti pečici
pri 180 °C približno 40 minut. .
Kuharske skrivnosti
Preženite neprijetne vonjave po peki v pečici
• Po peki se neprijetnega vonja lahko znebite tako, da v vročo pečico postavite polovico sveže limone (postavite jo na pekač oziroma v primerno posodo).
Nadomestilo mehčalca pri pranju perila
Namesto mehčalca za pranje perila uporabimo destiliran bel kis ali navaden ocetni
kis. Ta nadomešča tudi odstranjevalec vodnega kamna. Ni bojazni, da bi oprano perilo
dišalo po kisu!
•
Bolj rahli sirovi štruklji, praženec in palačinke
Pri pripravi mase za praženec ali palačinke naredimo iz beljakov trd sneg. Vmešamo
ga v maso ter nadaljujemo postopek priprave. Pri štrukljih sneg vmešamo v skutin
nadev.
•
Prva pomoč pri prehladu, če obisk zdravnika ni nujen
Čebulo narežemo na kolute ter polijemo s 4 žlicami medu. Stoji naj 2 uri, da se izluži.
Nato vsako uro zaužijemo po 1 malo žličko sirupa (otroci na 2 uri 1 žličko). Zdravljenje
traja običajno en do dva dni.
•
Z divjim kostanjem nad prehlad
Pri prehladu si lahko pomagamo tudi z divjim kostanjem. Plodove obelimo, zrežemo
na manjše koščke in posušimo. Ko jih potrebujemo, jih zmeljemo s kavnim mlinčkom.
Uporaba: Dvakrat dnevno damo na jezik za nožno konico kostanjevega prahu in počakamo, da se v ustih počasi topi. Postopek ponavljamo tri dni in prehlad bo minil.
•
8
ZIMA 2011
Naša kmetija stoji na zelo lepe kraju pod vznožjem
Kamniško Savinjskih Alp blizu smuèarskega središèa
Krvavec. Smod družinska kmetija z dolgo tradicijo,
kjer pri delu pomagata starša in brat z družino.
Naša kmetija je srednje velika kmetija in je pretežno
usmerjena v pridelavo zelenjave. Imamo zelo
raznoliko ponudbo. Glavni vir dohodka na kmetiji je
še vedno pridelava krompirja. Sledita mu pridelava
svežega zelja, solate ter ostale zelenjave. Za èim bolj
zgodno pridelavo smo postavili rastlinjake, kjer se
proizvodnja zaène že v zimskem èasu. Spomladi,
kjer se zaène sajenje na prostem, pa v rastlinjake
posadimo plodovke, kot sta paradižnik in paprika.
Temeljimo na lastni proizvodnji in temu primerni
kakovosti, za katero se trudimo, da je èim višja.
Zaradi raznolikosti naših kupcev med katerimi je
tudi Slorest d.o.o. in zaradi zelo široke mreže
dostave, saj ta pokriva celo Slovenijo, smo dnevno
prisotni na tržišèu. Naša dostava je dnevna, oziroma
po dogovoru s kupcem. Vso zelenjavo pa se lahko
kupi tudi pri nas doma. Za potrebe Sloresta smo
razvili proizvodno linijo za olupljen krompir in
oèišèeno solato. Krompir se najprej oèisti, olupi v
posebnem stroju in se potem vakuumsko pakira.
Solata se prav tako oèisti, razreže, osuši v centrifugi
in vakuumsko pakira. Te proizvodi imajo kar nekaj
prednosti za goste Slorestovih restavracij: oba
proizvoda sta pripravljena brez roènega dela, kar
poveèuje varnost živil, èas priprave v restavracijah je
krajši, prav tako je krompir na ta naèin lepše
olupljen. Izdelki imajo rok trajanja nekaj dni pod
ustreznimi temperaturnimi pogoji. Proizvodnja je
tudi ekološka, saj se vsi odpadki, ki pri tem
nastajajo, kot krma za domaèe živali ali
kompostirajo.
Na naši kmetiji se najbolj trudimo pridelati
kakovostno zelenjavo, cene pa prilagajamo
konkurenènim cenam na tržišèu. Seveda naša
raznolikost in kakovost pripomoreta k temu, da smo
na tržišèu zelo dobro prepoznavni in zastopani, saj
je naš cilj dobra kakovost.
9
CATERING
Cateringi v obratu Maribor
Borut Ploch
Vodja obrata Maribor
Tudi v obratu Maribor vse pogosteje pripravljamo pogostitve oziroma cateringe za naše poslovne partnerje
in zunanje naročnike. Imamo kader, usposobljen za pripravo cateringov, ampak tako kot v vsakem poslu se
tudi mi stalno izobražujemo. Čeprav se raven strokovnosti in znanja razlikuje glede na skupine zaposlenih,
se njihovo delo in naloge prepletajo na vseh ravneh, zato morajo vsi poznati naloge posameznih sklopov.
Osebni pristop
pomembna komunikacija: prvo komunikacija z gosti, predvsem
neverbalna: gibi, mimika in telesne kretnje – torej način, kako
osebje sprejema, postreže in usmerja goste; ne nazadnje pa tudi
komunikacija med sodelavci, ki je ključnega pomena za zagotovitev uspešne storitve. Pomembno je, da si sodelavci pravočasno
in učinkovito izmenjujemo informacije.
Zadovoljstvo naših gostov in naročnika je naš uspeh. Pomeni,
da smo dosegli zastavljene cilje. Ponosen sem na svoje sodelavce, da lahko kljub vsakodnevnim opravilom uspešno pripravljamo
tudi cateringe. 
Letos smo pripravili veliko cateringov, poudaril pa bi cateringe na
Fakulteti za elektrotehniko, kjer smo junija teden dni pripravljali
»coffee break«, ki je trajal ves dan, in kosila, kar je bil precejšen zalogaj. Naši gostje so bili iz vse Evrope, zato smo bili še toliko bolj
motivirani, da se izkažemo. Za kakovostno izvedbo cateringa je
kljub napredni tehnologiji in uporabi računalnikov še vedno najpomembnejši osebni pristop. Nota osebnega pristopa na vseh
ravneh pogostitve (od priprave ponudbe, pogostitve do zaključka
izvedbe) je tako za naročnika kot za izvajalca cateringa izjemnega
pomena. Da lahko catering izvedemo najbolje, kar se da, je zelo
10
ZIMA 2011
NOV KLIENT
Nov obrat v Murski Soboti
Dejan Hauko
S 1. julijem 2011 se je Slorest po treh letih premora vrnil v Pomurje, tokrat z novim imenom. Začela se je
nova zgodba obrata Murska Sobota, in sicer v sodelovanju z novima naročnikoma Panvito in Pomgradom.
Delo v naši kuhinji poteka vsak dan, saj ena od družb v holdingu
dela 365 dni, vse praznike in vse vikende. Pomembno je, da jim vsak dan
ponudimo topel obrok z nasmehom. Pa četudi je to prazničen dan –
takrat jim pripravimo bolj praznično malico. V kuhinji nas je zaposlenih
sedem. Vsi smo bili v obratu zaposleni že prej, tako da kuhinjo, teren in
goste dobro poznamo. Odlično se razumemo, predvsem pa poskušamo
biti tim, ki pride v službo dobre volje in z veseljem opravlja svoje delo.
V imenu celotne ekipe se zahvaljujem nadrejenim, sodelavcem v
drugih enotah in na direkciji, da ste nas sprejeli medse in nam pomagate, da prebrodimo porodne krče. Hvala! 
Pravzaprav se je vse začelo takrat, ko se je Panvita odločila zaključiti pogodbo o poslovnem sodelovanju s prejšnjim najemnikom kuhinje in za
novega ponudnika prehrane izbrati Slorest. Tako je 1. julija letos v prostorih družbe Agromerkur v Murski Soboti začela obratovati centralna
kuhinja, kjer pripravljamo malico za zaposlene v Panviti in Pomgradu, ki
jo razdelimo na petih, poleti pa na šestih razdelilnih kuhinjah. Septembra
smo pripravili tudi otvoritveno pogostitev za novega naročnika, podjetje Panvita. Pri tem so nam pomagali naši sodelavci iz MLM Maribor,
ki smo jim za pomoč zelo hvaležni.
11
DOBAVITEL J
Skupina Panvita
Sledljivost kot temelj zagotavljanja
varne in zdrave domaèe hrane
Skupina Panvita je prva in največja veriga podjetij v slovenski živilsko-predelovalni industriji, ki obvladuje
varno in kakovostno pridelavo in predelavo hrane v celotni proizvodni verigi od njive do mize. Združuje
dvanajst podjetij, katerih dejavnost zajema proizvodnjo krme, poljedelstvo, perutninarstvo, rejo prašičev,
veterinarstvo, proizvodnjo mesa in mesnih izdelkov, vinogradništvo, ekologijo in energetiko.
obsega inovativne izdelke za različne priložnosti in okuse, od čevapčičev, pleskavic, žar klobas do sarajevskih čevapčičev, čevapčičev na
palčki, gurmanskih pleskavic in še veliko več.
Ave Chef program je namenjen uporabi v gospodinjstvih in gastronomiji ter vključuje predpripravljene izdelke, kot so mrežna pečenka, piščančja rulada, pečenica, štajerska krvavica … Najprestižnejša
linija blagovne znamke Ave se imenuje Ave Prestige in vključuje
lokalno obarvane tradicionalne specialitete, kot so prleška rolanca,
prleška tünka, mürska šunka … Poleg omenjenega se pod blagovno znamko Ave prodaja še piščančje meso, svinjsko meso, zrezki in
steaki, gastro program, sušene mesnine, barjene klobase, poltrajne
klobase, narezki …
Panvitina najmlajša blagovna znamka je Marof. To je blagovna
znamka vin, ki temelji na večstoletni tradiciji pridelave vin v Prekmurju.
Vina Marof odlikuje potrjena odličnost številnih domačih in tujih vinskih strokovnjakov. Na enem najprestižnejših vinskih ocenjevanj na
svetu Decanter World Wine Awards v Londonu so že dve leti zapored prejeli pomembna priznanja. Lani so dobili regijskega šampiona
in skupno devet medalj, s čimer so postali najuspešnejša slovenska
klet tega ocenjevanja, letos pa so prejeli tri srebrne in dve bronasti
medalji. Vina Marof so precizna, čistih okusov, zmernih alkoholnih
stopenj, predvsem pa elegantna in harmonična. Linija Basic zajema
laški rizling, sauvignon, chardonnay, zeleni silvanec, renski rizling,
beli križ in rose. Linijo Breg pridelujejo iz grozdja s posebnih, najvišjih leg vinogradov in jih vinificirajo v hrastovih in barik sodih od 12
do 18 mesecev. Linija vključuje Breg chardonnay in Breg sauvignon.
Najprestižnejša Marofova linija nosi ime Cru in zajema Cru chardonnay, Cru laški rizling, Cru sauvignon in Cru modra frankinja. To so vina,
pridelana iz najboljših in najstarejših vinogradov.
Vina Marof, ki nastajajo pod strokovno taktirko ambicioznega
enologa Uroša Valcla, je vsekakor vredno spoznati tam, kjer nastajajo.
Vabljeni na posestvo Marof, kjer vas bo navdušil mističen dvorec grofovske družine Szápáry, za prijeten preplet tradicije in sodobnosti pa
bo poskrbela dovršeno oblikovana vinska klet, ki ustvarja pravo vzdušje za pridelovanje, hrambo in pokušino najboljših prekmurskih vin. 
Vertikalno integrirana proizvodnja hrane temelji na sledljivosti, nadzoru ter zagotavljanju stalne kakovosti v celotni proizvodni verigi.
Sonaravno pridelana hrana, certificirani in nadzorovani proizvodni
procesi ter upoštevanje zgodovinskih izkušenj so temeljna značilnost
poslovanja, s katero gradijo zaupanje potrošnikov na domačem trgu
in trgih evropskih držav. Osnovne surovine za proizvodnjo nadzorovane, varne in kakovostne hrane proizvajajo sami oziroma nabavljajo
iz domačega okolja. Sodelujejo z več kot tisoč družinskimi kmetijami,
ki pod enotnimi in strogo kontroliranimi standardi proizvajajo pridelke najvišje kakovosti.
V Skupini Panvita želijo potrošniku ponuditi le najboljšo in zdravo
domačo hrano. Varnost hrane zagotavljajo s številnimi certifikati in
standardi. Tako so prvi v Sloveniji uvedli International Food Standard.
S tem standardom proizvajalec jamči, da izdelek iz tega sistema zagotavlja potrošnikovo varnost. Proizvajalec ga pridobi šele tedaj, ko
je uvedel poslovanje po sistemu standarda ISO, sistem HACCP z nadzorom kritičnih točk in standarde tako imenovanih dobrih proizvodnih in logističnih praks. Poleg omenjenega standarda so v minulih
letih vse svoje proizvodne obrate uskladili s standardi EU, pridobili
ovalna žiga SI 711 ES in SI 82 ES, poslovanje uskladili s standardom
ISO 9001:2000 ter uvedli standard HALAL za piščančje meso in mesne
izdelke na osnovi piščančjega mesa.
Na področju reje prašičev so prejeli certifikat višje kakovosti, ki so
ga letos nadgradili in potrošniku kot prvi v Sloveniji ponudili svinjsko
meso z ugodnim razmerjem med omega 3 in omega 6 maščobnimi
kislinami. Slovenske mesne izdelke Ave Omega 3:6 odlikuje idealno
razmerje med omega 3 in omega 6 maščobnimi kislinami, ki je 1:7
(Svetovna zdravstvena organizacija priporoča razmerje med 1:2 in
1:8). Pri mesu je to razmerje v povprečju 1:14. Ugodno razmerje dosegajo na naraven način z ustrezno prehrano živali, ki ji dodajajo laneno seme, repične tropine in sojino olje. Svinjsko meso z ugodnim
razmerjem omega maščobnih kislin predstavlja pomembno širitev
blagovne znamke Ave na področje funkcionalnih živil.
Blagovna znamka Ave je sicer najbolj prepoznavna po izjemno
uspešnem grill programu. Ta je zasnovan na osnovi tradicionalnih
receptur in je najpomembnejši grill program na slovenskem trgu, ki
12
ZIMA 2011
Izdelki AVE omega 3:6 so izključno
slovenskega porekla in vsebujejo
ugodno razmerje omega maščobnih
kislin. To razmerje dosežemo po
naravni poti, s posebnim naravnim
načinom prehranjevanja. Andreja
Širca Čampa, svetovalka za
prehrano, poudarja, da ugodno
razmerje omega 3:6:
• izboljšuje maščobno kislinsko sestavo
našega organizma,
• zmanjšuje tveganje srčno žilnih obolenj,
• zavira nastanek arterioskleroze,
• uravnava razmerje med LDL in
HDL holesterolom,
• zmanjšuje trigliceride v krvi,
• zmanjšuje vnetne procese v organizmu in
počutje.
• ugodno vpliva na naše po
!
O
NOV
STROKOVNJAKI NA VELIKO IN MALO ZA
SADJE IN ZELENJAVO
KO Z UŽITKOM REČEŠ ŠE...
Družinsko podjetje, katero je že od samega začetka
usmerjeno izrazito veleprodajno, specializirano za trženje ter
distribucijo sadja in zelenjave v vseh oblikah.
Z nenehnim trudom, dolgoletnimi izkušnjami, znanjem in
dobro voljo dnevno skrbimo za zadovoljne proračunske
uporabnike, obrate družbene prehrane in posameznike.
Če tudi vi želite užitkom reči še,
smo pravi naslov za Vas.
E-mail: [email protected] Tel: 02/471-61-23, 471-61-26 Fax: 02/471-62-25 www.pitus.si
PRIZNANJE
58. gostinsko-turistièni zbor v Termah Èatež
Andrej Dereani
Podjetje Slorest je tudi letos sodelovalo na tradicionalnem 58. gostinsko-turističnem zboru Slovenije, ki je potekal od
11. do 13. oktobra v Termah Čatež. Letošnja prireditev je bila po številu razstavljalcev opreme in obsegu kulinarične
razstave in pogrinjkov nekoliko skromnejša kot prejšnja leta, vendar vseeno strokovna. Bilo je tudi nekaj novih
predstavitev, na primer izdelovanje ledenih skulptur na prostem, in večje število tekmovalcev srednjih gostinskoturističnih strokovnih šol.
cijo vina in sira, je opravil brezhibno. Sledil je praktični nastop postrežbe
penine in priporočanje primerne hrane trem gostom, ki so bili obenem
tudi člani strokovne komisije. Komisija pri ocenjevanju našega tekmovalca ni imela težkega dela, saj so mu enoglasno dodelili zlato odličje.
Po podelitvi priznanj smo se zadovoljni in bogatejši z izkušnjami
odpravili proti domu. Odlični rezultati so potrditev vloženega dela in
vzpodbuda za prihodnje leto. 
Igor nam je zaupal recept za zmagovalno jed.
Vsekakor je bilo v nasprotju z
lanskim letom dobro poskrbljeno za atraktivno tekmovanje v
kategoriji priprave jedi v kotličku, saj se je tekmovanje odvijalo na promenadi – terasi hotela
Čatež. Slorest je tekmoval v kategorijah priprave jedi po naročilu in priprave jedi v kotličku ter
v kategoriji vinski svetovalec –
sommelier; in se odlično odrezal! Našo ekipo so sestavljali Igor
Ferdin, vodja obrata Logatec, Jani
Dijak, kuhar obrata LJ 4 Toplarna,
Roman Kerčmar, kuhar obrata LJ
10 Srednje šole za pošto in telekomunikacije, Toni Kodrič, vodja obrata
Koper, in jaz kot vodja ekipe.
Najprej je nastopil Jani Dijak v kategoriji magic box – priprava jedi
po naročilu – in s kreativnostjo prepričal sodnike, da so mu podelili bronasto odličje. Popoldne je nastopil naš drugi tekmovalec Igor Ferdin
v kategoriji priprava jedi v kotličku. Za pripravo odlične zajčje obare s
cvičkom je uporabil svoj večkrat preizkušeni in dodelani recept. V obaro je na koncu zakuhal zdrobove žličnike z drobnjakom. Z izpiljenim in
strokovnim nastopom ter preprosto, a odlično recepturo je navdušil tričlansko komisijo in osvojil zlato odličje. S tem je ponovil lanski rezultat.
Drugi dan tekmovanja se nam je pridružil tretji tekmovalec Roman
Kerčmar, ki je prav tako kot Igor nastopil v kategoriji priprave jedi v kotličku. Svoji recepturi za zajčjo obaro s cvičkom je dodal pečen kostanj,
sveže lisičke in kot zakuho bučne žličnike s svežim pehtranom. S svojim
delom, recepturo in končnim izdelkom je prepričal strogo ocenjevalno
komisijo in osvojil bronasto odličje. Po večerni razglasitvi rezultatov in
podelitvi priznanj nas je Roman zaradi službenih obveznosti žal zapustil
in odbrzel proti Ljubljani.
Tretji, zadnji tekmovalni dan je v kategoriji vinski svetovalec – sommelier nastopil Toni Kodrič. Najprej je odlično opravil teoretični del. Tudi
drugi krog tekmovanja, kjer so morali prepoznati vrsto vina in postreženega sira, ugotoviti skladnost vina in sira ter priporočiti pravo kombina-
KUNÈJA OBARA S CVIÈKOM
Sestavine za 20 oseb, Èas priprave: 120 minut
Sestavine:
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
3,2 kg kunčjega mesa
100 g prekajene slanine
100 g maščobe (svinjske masti)
600 g čebule
500 g rdečega korenja
500 g pora
200 g cvetače
50 g gomolja zelene
2 jajci
220 g pšeničnega zdroba
100 g masla
0,3 l cvička
4 l jušne osnove za zalivanje
sol, poper, majaron, timijan in drobnjak
Priprava:
Na segreti svinjski masti prepražimo na drobne kocke narezano slanino.
Dodamo drobno sesekljano čebulo in pražimo toliko časa, da čebula zarumeni. Nato dodamo na kose narezano kunčje meso. Vse skupaj malo
prepražimo in dodamo na kocke narezano zelenjavo (korenje, por, cvetačo
in zeleno) in začimbe ter zalijemo s polovico jušne osnove. Med kuhanjem
pripravimo zdrobove žličnike iz jajc, pšeničnega zdroba in drobnjaka. Po
40 minutah kuhanja dodamo poljubno oblikovane žličnike, in ko obara zavre, dodamo še dolenjski cviček. Postrežemo in zaželimo Dober tek!
15
NA J SODEL AVEC/SODEL AVK A
Slorestova naj sodelavka
Martina Orel
JASMINKA JOVANOVIÆ – kreativna Slorestova naj sodelavka
Jasminka Jovanović, druga Slorestova naj sodelavka v letu 2011, je zelo kreativna. Po poklicu
ni iz gostinske stroke, a delo v gostinstvu uspešno združuje s svojo izobrazbo. Svojemu delu
in jedem doda ščepec prirojene kreativnosti
in jih s tem naredi še bolj privlačne.
V letu 2011 nadaljujemo izbor Slorestovega
naj sodelavca. S tem želimo predstaviti zaposlene, ki se pri delu še posebej izkažejo ter izstopajo iz povprečja. Njihov prispevek je lahko
izredno pomemben pri določenem projektu
ali dogodku, uvedbi novosti, izredni skrbi za
goste ali drugem delu, Slorestov naj sodelavec
pa je lahko zaposlen na kateremkoli delovnem
mestu. Pomembno je, da spoštuje našo vizijo
in vrednote; to so vzajemno spoštovanje, timsko delo in zavzetost za kakovost. Vse to lahko
najdemo pri Jasminki Jovanović, zaposleni v
obratu Koper.
Ko je vodja obrata Toni Kodrič predlagal
Jasminko za naj sodelavko, je zapisal: Jasminka
Jovanović je izredno prizadevna pri različnih
delih. V letošnjem letu dela v razdelilni kuhinji
Kontejnerski terminal. Nenehno stremi k izboljšanju kvalitete naše storitve. Predlaga novosti
za popestritev ponudbe. S samoiniciativnostjo
idejam doda drugačnost, pri delu izkazuje čut
za estetiko in aranžerstvo. Vse to se kaže v veliki
spremembi v ponudbi in izgledu sendvičev, ki
so glavni prodajni artikel enote.
Streže goste iz vsega sveta
Kot je navedeno v utemeljitvi, Jasminka v svoje
delo uvaja novosti ter dobro sodeluje s sodelavci. Z njo sem se pogovarjala po kuharski
delavnici Priprava solat in solatnega bara, ki se
je je udeležila. S sodelavko sta se strinjali, da bi
določene solate na njihovi lokaciji uvedli čim
prej. Jasminka je prijetna sogovornica, a kot
vsi prejemniki priznanja naj sodelavec, je tudi
ona skromna ter ji samohvala ne gre iz ust. So
pa bile bolj zgovorne njene sodelavke, ki so jo
vse po vrsti pohvalile – tako njeno osebnost,
da je prijetna, kot njen odnos do dela, saj si
pri delu izredno prizadeva, da goste primerno postreže. Predlaga novosti, za katere meni,
da bi jih gosti dobro sprejeli in so primerne za
njih. Ena od njenih idej so bili pripravljeni čevapčiči v lepinji. Sedaj dela v razdelilni kuhinji
Kontejnerski terminal, prej pa je delala na sko-
16
raj vseh lokacijah v obratu, a pravi, da ji delo v
tej razdelilni kuhinji zelo ustreza. Na lokaciji je
osem zaposlenih: poleg Jasminke še Fikreta,
Andraž, Marjetka, Patricija, Darinka, Nazifa in
njihov vodja Franko. Jasminka meni, da je najbolj pomembno, da je ekipa usklajena, tako da
so gosti vedno dobro postreženi. Ker je njihova
kuhinja v Luki Koper, lahko rečemo, da gosti
prihajajo tako rekoč iz vsega sveta. Med njimi
so stalni gosti, ki so zaposleni v pristanišču, in
občasni gosti, kot so vozniki tovornjakov ter
delavci z ladij iz vsega sveta. Z gosti se vedno
dogovori, kaj želijo. Večina delavcev z ladij zna
angleško ali italijansko, v nasprotnem primeru
pa pokažejo, kaj želijo. Gosti cenijo njihovo hitro in prijazno postrežbo in so jih dobro sprejeli. To je razvidno tudi iz pohval, ki jih napišejo
v Knjigo vtisov. Vsakodnevno delo popestrijo
majhne zanimivosti, pogosto pa tudi prijazen
nasmeh zadovoljnih gostov.
Likovni talent
Jasminka uporabi svojo ustvarjalnost tudi pri
sezonski dekoraciji restavracije. Običajno uredi
dekoracijo takrat, ko imajo animacije za goste.
Kot rečeno v uvodu, Jasminka ni gostinka,
ampak je končala grafično šolo. Vedno jo je
zanimalo oblikovanje in to je del nje. Svojo
ustvarjalnost uporabi tako pri pripravi in dekoraciji jedi kot tudi pri tematskih aranžmajih
v restavraciji. Tudi doma rada riše in dekorira
stanovanje. Ideje, ki jih najde v različnih revijah in so ji všeč, hitro preizkusi doma. Tako
je njen dom vedno zanimivo dekoriran ter
stalno drugačen. To opazijo tudi njeni bližnji
in prijatelji, ki jim prav tako pripravi različne dekoracije. Rada riše in z veseljem pove,
da je njen smisel za estetiko in likovni talent
podedoval tudi njen sin. Občasno kaj nariše
tudi z njim.
Njeni sodelavci, še posebej Fikreta, so izredno veseli, da je priznanje dobil zaposleni
na njihovi lokaciji oziroma da je iz njihovega
obrata. Jasminka k temu skromno doda, da je
vesela priznanja, a da si ga zaslužijo tudi sodelavci, ki dobro delajo. Toda Fikreta pravi, da je
priznanje šlo v prave roke, da je Jasminka dobra sodelavka, s katero se odlično razumeta.
Takšna priznanja druge delavce spodbudijo in
motivirajo. Veseli so, da so tudi njihovo ekipo
v podjetju opazili in pohvalili. 
ZIMA 2011
NA J SODEL AVEC/SODEL AVK A
Peta naj sodelavka v letu 2011
Andrejka Bukovšek
Kot peto Slorestovo naj delavko predstavljamo vodjo kuhinje v
Šolskem centru Celje, gospo Marijo Božijak, ki skrbi za prehrano 1500 dijakov in profesorjev.
Marija Božijak je zelo pozitivna oseba, vedno pripravljena na izzive. Samostojno načrtuje delo na obratu in skrbi za zadovoljstvo zaposlenih in strank. Svoje znanje nenehno dopolnjuje in stremi k temu, da se vzdržuje pozitivno delovno okolje.
Od kdaj ste v podjetju in
kaj lahko poveste o podjetju?
V podjetju Slorest sem zaposlena od leta 2005. Začela sem
kot vodja kuhinje na obratu Cetis. Nato sem delala na obratu
mlekarne in BSH Nazarje, od leta 2009 pa sem vodja kuhinje
v Šolskem centru Celje. Že to, da sem šest let neprekinjeno
zaposlena v podjetju Slorest, pove, da se v kolektivu dobro
počutim. Odlično se razumem z nadrejenimi in sodelavci,
zato je z njimi tudi prijetno sodelovati. Svoje sodelavce skušam po najboljših močeh spodbujati h kvalitetnemu delu
in nadzoru kritičnih kontrolnih točk. Komunikacija poteka
zelo dobro, za kar je še dodatno poskrbljeno s sestanki in
raznimi delavnicami, na katerih pridobivamo znanje in izmenjujemo izkušnje na vseh področjih svojega dela. Delo
je zelo zanimivo in razgibano.
Podjetje ima zastavljene jasne cilje, ki se jih poskuša
čim bolj držati. Kar mi je še posebej všeč, je investiranje v
novo in sodobnejšo opremo ter znanje zaposlenih. To je po
mojem mnenju edini ključ do uspeha. Podjetje je prisotno
po skoraj vsej Sloveniji, vendar kljub temu vsak mesec ažurno skrbi za nadzor nad poslovanjem. Narava in zahtevnost
naših gostov je izredno pestra, vendar skuša Slorest kljub
temu ugoditi željam in potrebam vsakega klienta posebej.
Kaj lahko poveste o svojem vodji?
Z vodjo Andrejko Bukovšek sva se odlično ujeli že ob mojem prihodu v Slorest. Odlično sodelujeva, si pomagava, se
nadomeščava in dopolnjujeva. Kot vodja nam je vedno na
voljo z nasveti in nas nikoli ne pusti na cedilu.
Glede na to, da je večina vaših gostov mlada, ne
moreva mimo njihovim prehranjevalnih navad.
Kaj menite o tem?
Res je. Na začetku sem bila precej zaskrbljena, zato sem veliko premišljevala, kaj bi bilo smiselno ponuditi dijakom, da
bi jih sploh pritegnili k organizirani prehrani. Nekako si jih
predstavljamo v gibanju s hitro prehrano v roki … Ampak
bila sem prijetno presenečena. Dijaki so se odzvali v zelo
velikem številu. Množično in z veseljem posegajo po topli
in bolj zdravi prehrani. Mislim, da je sofinanciranje ministrstva odlična poteza, ki je skupaj z našo ponudbo izboljšala
zelo slabe prehranske navade naše mladine.
Kaj vam je najbolj ostalo v spominu?
Najbolj mi je ostal v spominu prvi piknik za klienta. Zadeve
nisem poznala najbolje, zato je bilo potrebno v organizacijo in izvedbo vložiti kar veliko truda. Potekalo je sicer vse
v najlepšem redu, in ko je bilo najhujše že za mano, je sledilo še »popolnoma odvečno« pospravljanje. Bila je še ena
bogata izkušnja v mojem življenju. 
S sodelavci
17
DRUŽENJE
“Nadloga, so vam botri že podarili zlato uro?”
Izlet tim leta 2010
Martina Orel
Izbrali smo tim leta 2010 oziroma smo tokrat izbrali kar dva – tim leta med majhni obrati ter
tim leta med velikimi in srednje velikimi obrati. Oba obrata sta iz Regije 1, in sicer obrata Dol in Medvode.
Izbor tima leta je priložnost za prepoznavanje dobrih praks in nagrajevanje
ekip za skrb za goste. Izbrali smo širok spekter kriterijev z različnih področij
delovanja podjetja. Pomembno je, da lahko vsak zaposlen v ekipi s svojim
delom prispeva k temu, da je njegov tim najboljši. Prispeva lahko tako, da
skrbi za dobro postrežbo gostov in urejenost gostinskega obrata ter razdelilnih kuhinj, da delo poteka v skladu z zahtevami kakovosti ter da skrbi
za dobre medosebne odnose.
Za zaposlene na obratu Dol in obratu Medvode smo junija organizirali
skupen izlet. Na željo obeh timov smo jih povabili na Koroško. In kot pravijo
Korošci: čarov Koroške ne smemo iskati v veličastnih monumentih, temveč v
drobnih dragocenostih, ki sta jih izoblikovala narava in človek. Tako smo se
odpravili na ogled pomembnih del koroške kulturne dediščine, ki so nam
jih pustili flosarji in knapi.
Po celem tednu dežja in negotovosti, ali se bomo lahko odpravili na
izlet, je bilo vreme kot naročeno. Pričakala nas je sončna in prijetno topla
junijska sobota. Pot z avtobusom je bila po začetnih zapletih prijetna. Že na
avtobusu se je čutilo dobro vzdušje, ki povezuje sodelavce v obeh ekipah.
Dodatno je dobro vzdušje vzdrževala še Nataša Borojević, ki je prevzela
vlogo animatorke. Naloga ji je šla odlično od rok. S svojo energijo nas je
pripravila k sodelovanju pri zabavnih igrah ter tako popestrila razmeroma
dolgo pot. Postali smo različne osebe, jedi, pa še marsikaj drugega se je
našlo v Natašini torbi …
Prvi postanek je bil pri koroških splavarjih v Ožbaltu, kjer smo se odpravili na dvourno »flosarsko rajžo«. Splavarstvo je bilo v 19. in 20. stoletju
najmočnejša panoga v Dravski dolini, flosarji so prevažali les do Srbije in
Romunije. Delček takratnega načina življenja nam je prikazal Franjo Šarman
s svojimi flosarji. Rajža se je začela s sprejemom in pozdravnim nagovorom
kormoniša. Dobrodošlico so nam zaželeli s kruhom in soljo ter domačim
žganjem. Flosarji so nas na poti zabavali s šaljivimi pripovedmi o splavarskih
dogodivščinah. Pogostili so nas s tipično flosarsko malico – golažem, koruznimi žganci in rženim kruhom. Nismo se mogli izogniti niti flosarskemu
krstu s sprejemom novega flosarja »nadloge« v flosarski ceh. »Nadlogo« Kati
je zdravnik na splavu najprej temeljito pregledal, nato pa je župnik opravil
še krst. Nadlogi sta ob strani stala botra Robi in Damijan, ki sta ji pomagala odgovarjati na vprašanja o Koroški in splavarstvu. Pot so popestrili tudi
muzikantje. Lahko bi rekli, da Gorenjci nič ne prepustijo naključju, saj so
imeli svojega muzikanta s seboj. Seveda se je Damijan ponovno izkazal
in kar nekoliko zasenčil flosarske muzikante! Ob koncu splavarjenja so nas
pogostili z izredno sladko flosarsko kavo z odprtega ognjišča.
Vtisi s splavarjenja so nas spremljali na poti po slikoviti Dravski in Mežiški
dolini do podzemlja Pece. V osrčju Pece na robu Karavank je labirint podzemnih rovov, ki so ga v stoletjih izkopali rudarji. Ogledali smo si rudnik
svinca in cinka, ki je eden starejših rudnikov v tem delu Evrope – med Peco
in Uršljo goro se je namreč rudarilo preko 330 let. V osrčje Pece smo se rudarsko oblečeni in opremljeni z lučmi odpeljali z rudarskim vlakcem. Tako
smo na lastni koži doživeli temno, utesnjeno in hrupno pot v notranjost
gore. Ob spremstvu vodiča smo si ogledali rudarske poti, kjer je prikazano
delo rudarjev. Spoznali smo, kakšen je bil »knapov šiht« globoko pod zemljo.
Izlet smo zaključili na turistični kmetiji Vojak Jakopič, kjer nam je gospodinja postregla z domačimi koroškimi dobrotami. Na poti nazaj so se udeleženci izleta polni vtisov pogovarjali, kam gredo drugo leto na izlet za tim leta.
Čestitke obema ekipama za priznanje ter uspešno delo še naprej!
Posebej se za pomoč pri organizaciji izleta zahvaljujem Marku Ivartniku in
Tanji Škarja. 
Na avtobusu
Krst »nadloge«
Pred rudnikom
18
ZIMA 2011
DRUŽENJE
Sreèanje v teatru Gladiator
Marko Ivartnik
Namen mojega članka je spodbuditi zaposlene v našem podjetju k druženju med posameznimi obrati, direkcijo in
enotami. Nekatere vrste druženja, na primer pohodništvo, srečanje zaposlenih, že obstajajo, vendar lahko naredimo
še korak več, kar smo dokazali zaposleni na obratu Ravne in direkciji.
V akciji
Tekmovalci
Na Ravnah smo decembra 2010 v sklopu skupnih aktivnosti zaposlenih
organizirali bowling. Čeprav ta šport zaposlenim ni tako blizu, se nas je
na bowling stezi v Slovenj Gradcu, kjer so odprli prvo tovrstno stezo na
Koroškem, zbralo kar precej. Ob spoznavanju tega športa smo se dobro
zabavali. Tedaj še nismo vedeli, da nas bo to druženje pripeljalo v Ljubljano
v pravi bowling center.
Ne, niso bili potrebni skavti ali menedžerji, da bi nas opazili, ko smo
podirali keglje, in nas povabili v Ljubljano. Bila je samo predstavitev rezultatov organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih v letu 2010 na Ravnah,
ki se je je poleg Martine udeležil tudi generalni direktor Januš. Po predstavitvi skupnih aktivnosti, kjer smo med drugimi omenili tudi bowling, je
direktor, znan kot športnik po duši, takoj predlagal srečanje med obratom
Ravne in direkcijo.
Organizacijo (pravila, kraj, termin) srečanja je v svoje roke vzela Sonja
in po potrditvi termina so se začele resne priprave. Na Ravnah smo opravili izbirno tekmo, na kateri smo sestavili ekipo, saj smo imeli sladke skrbi
zaradi prevelikega števila tekmovalcev. Pravila so zahtevala moško-žensko
ekipo, sestavljeno iz petih tekmovalcev. V posamezni ekipi so bile dovoljene tudi menjave.
Napočil je dan obračuna in tako smo se Anka, Andreja, Jure in Marko
s Koroške ter iz mariborskega konca Borut in vodja ekipe Irena 12. maja odpravili v Ljubljano. V bowling centru Gladiator so nas sprejeli naši gostitelji
iz direkcije z organizatorko Sonjo na čelu.
Po prijavi ekip smo se podali na stezo in pričeli s »tekmovalnim« delom
dneva. Naše ekipe ni zmedlo niti ime centra niti številni navijači domače
ekipe. Po prvi igri smo bili v manjši prednosti, po drugi pa smo prednost
še povečali. V tretji igri se je že poznala utrujenost od naporne poti do
Ljubljane, zato smo nekoliko popustili, ekipa direkcije pa si je privoščila
menjave, ki jih mi nismo imeli. Seveda je potrebno priznati nadvse odlične
mete, ki so jih v ekipi direkcije opravili Monika, Branko in Januš, kakor tudi
Tanja, Bojan in Marko, tako da so po tej igri na vsesplošno navdušenje navijačev prešli v vodstvo.
Po treh uradnih serijah je vodila ekipa direkcije s 1789 podrtimi keglji
pred ekipo Raven s 1722 podrtimi keglji. Ker pa tekme ni konec, dokler sodnik ne piska (v našem primeru je bila to ura), je po krajši četrti igri na računalniškem izpisu pod »Game total only« pisalo:
• Ekipa 19-Ravne 2009 podrtih kegljev
• Ekipa 20-Direkcija 1965 podrtih kegljev
Kopijo originalnega izpisa, ki se hrani v vitrini na Ravnah, je možno
dobiti na vpogled!
Čeprav se na stezi trudiš na vso moč in stiskaš figo v žepu za nasprotnika, namen srečanja nikakor ni bil tekmovalne narave, ampak predvsem
druženje, kar se je pokazalo v prijetnem sproščenem vzdušju med tekmo,
polno smeha, zbadanja in navijanja.
Preden se je naša ekipa odpravila proti Koroški, so nas gostitelji presenetili s pogostitvijo, v prijetnem, sproščenem vzdušju smo se dogovorili za povratno srečanje na Koroškem pozno jeseni, ki je hitro potrkala na
vrata. Konec oktobra smo tako v vlogi gostiteljev sprejeli ekipo direkcije na
Bowling stezi v Slovenj Gradcu. V obeh je bilo nekaj sprememb: domači smo
nastopali v sestavi: Anka, Andreja, Alenka, Jure in Marko. Za ekipo direkcije
pa so se potili: Simona, Bojan, Grega, Anže in Brane.
Kot gostitelji smo si dovolili nekoliko sprememb na stezi, tako, da je
imela gostujoča ekipa kar nekaj težav z nastavitvijo, ker je teren nekoliko
visel. Sama igra je bila vseskozi zelo izenačena in napeta. Po treh serijah
smo potegnili črto, pod katero je rezultat pokazal 160 podrtih kegljev več
na strani domače ekipe. Tokrat so bila v ospredju dekleta, ki so keglje podirala kot za stavo in smo se fantje morali kar pošteno potruditi, da nismo
preveč zaostajali.
Čas, ki smo ga preživeli skupaj, smo izkoristili za številne pogovore in
šale in prepričan sem, da smo vsi dobre volje in zadovoljni odšli domov.
Prečudovit popoldan smo zaključili z osvežitvijo in prigrizkom, ter se polni lepih vtisov razšli in ekipi direkcije zaželeli srečno pot nazaj v Ljubljano.
Vsem sodelujočim bi se rad zahvalil za nadvse prijetno popoldne. 
19
IZOBRAŽEVANJE
18. Konferenca vodstvenih in vodilnih kadrov
Barbara Burgar
Mesec maj je ime dobil po Maju, rimskem bogu rasti. Pomladanski mesec je poln posebnih življenjskih sil,
življenjske rasti. Zato tudi ni naključje, da smo se sredi maja zbrali na 18. konferenci vodstvenih in vodilnih
kadrov, cilj katere je rast podjetja.
•
Zbrali smo se na Otočcu, ki s čudovitim grajskim okoljem, skritim v objemu
reke Krke, preseneča s svojo naravno, umirjeno lepoto. Po sprejemu v hotelu Šport in jutranji kavici smo pričeli z načrtovanimi aktivnostmi. Rdeča
nit srečanja je bila stalna skrb za kakovost. Vodstvene službe so predstavile
aktualne teme, izvedli smo delavnici o kakovosti, večji del druženja pa tudi
tokrat namenili predstavitvam dobrih praks.
Udeležence konference je nagovoril direktor Januš Petrač, ki nas je seznanil z uspehi preteklega poslovnega leta in s projekti v letu 2012. Martina
in Ana iz kadrovske službe sta pripravili statistične podatke o plačah, izrabi
letnega dopusta in bolniški odsotnosti, nas seznanili s spremembami in z
novostmi na področju kadrov in izobraževanja ter razglasili najboljša tima
leta 2010. To sta Obrat Medvode med velikimi in srednjimi obrati ter Obrat
Dol med majhnimi obrati. Gregor, vodja službe za gastronomijo, je predstavil novo slikovno gradivo za dekoracijo in označevanje restavracij ter nas
seznanil z novostmi glede objavljanja jedilnikov na internetu. Seveda ne gre
brez računalniške tehnologije. Vodja informacijske službe Dejan Ledinek je
predstavil novosti in aktivnosti pri posodabljanju blagajn in računalniške
opreme z novim operacijskim sistemom.
Tanja in Barbara, asistentki v službi za kakovost, sva predstavili mikrobiološko onesnaženje živil, ki je najpogostejši vzrok okužb s hrano. Predvajali
sva nekaj kratkih filmov o tej temi ter izpeljali tematsko delavnico.
•
•
•
Medtem ko na obratu Koper razveseljujejo svoje goste z zanimivo, pestro ponudbo, jih na Koroškem razvajajo s slastnimi, doma pripravljenimi sladicami.
Da bi čim manj pozabljali, so si na obratu Maribor zamislili tako imenovano »chek listo« ali popisni list, ki jih spomni na nujna opravila.
V regiji LJ 1 so željni znanja, zato izvajajo tematske delavnice, na katerih
se zaposleni regije izpopolnjujejo in spoznavajo.
In kaj storiti, ko ni vode? O tem se na obratu Celje ne sprašujejo, temveč
s skupnimi močmi, ustrezno komunikacijo, organiziranostjo in hitrim
odzivom premagajo krizno situacijo.
Vodni grad
Ker ima Otočec bogato srednjeveško zgodovino, bi bilo škoda, če je ne bi
bili deležni. Zato smo imeli zvečer srednjeveško animacijo.
Zbrali smo se pred hotelom in z vodnikom odšli proti gradu Otočec,
ki je edini slovenski grad na otoku sredi reke, imenovan je tudi vodni grad.
Ko smo stali na grajskem dvorišču, nas je vodnik Volk Turjaški, grajski vitez,
popeljal skozi bogato zgodovino gradu v 13. stoletje, k vitezom Otoškim.
Grajski biser na reki Krki je bil stoletja utrdba pred napadalci in domovanje
številnih plemiških družin, danes pa si v njem in njegovi okolici lahko omislimo oddih ali sanjsko poroko.
Nato smo se po gozdni poti tik ob reki Krki odpravili proti gradu Struga,
ki predstavlja značilno kranjsko grajsko arhitekturo 16. stoletja. Grad Struga
je bil najprej dvor pleterske kartuzije, kasneje pa last številnih plemičev,
vitezov in trgovskih rodbin na Kranjskem. Dolgo časa je bil neopazen in
mimoidoči so se lahko le spraševali, kaj skriva za zidovi. Danes je urejen za
oglede in postal je pravi muzej žive zgodovine. V njem so grajska kuhinja,
kovnica denarja in kovačnica, baročni salon, renesančna deželna pisarna
in orožarna, sprejemnica, baročna spalnica, grajska soba in soba slovenske
mitologije. Na grajskem dvorišču nas je pričakala grajska gospa Eleonora
Sobjeska z Rihenberka in grajska gospoda, ki nam je postregla z dolenjsko
kapljico in domačo suho klobaso. Sledil je ogled gradu in grajska večerja v
baročnem salonu. Ob večerji sta nam Eleonora in njen brat Leonhard zaigrala na liro in zapela nekaj ljudskih skladb. Večer se je že prevesil v noč, ko
smo se z baklami odpravili nazaj v hotel. Sledil je počitek, zjutraj pa smo šli
novim zmagam naproti.
Na koncu ne morem mimo pohvale. Ta je namenjena slaščičarki Meliti
iz obrata Revoz, ki nam je tudi tokrat pripravila odlično pecivo.
Srečno, do naslednjega srečanja! 
Nove dobre prakse
Dopoldne smo namenili večinoma predstavitvam novih praks, ki so bile
prepoznane kot dobre:
• Da ne gre prezreti stroška porabe čistil, so ugotavljali na obratu Ptuj in
predstavili ukrepe, ki jih izvajajo v prid zmanjšanja porabe čistil. Delovno
okolje s tem ostaja enako čisto, pa še narava nam je hvaležna, pravi
Zlatko, vodja obrata Ptuj.
• Kako pomembni so odnosi v ekipi, med sodelavci, na delovnem mestu,
dokazujejo na obratu Medvode, ki je prejel naziv tim leta 2010. Pogovor
ob jutranji kavici, medsebojno zaupanje in spoštovanje so temelj njihovega uspeha. Lepo se imajo tudi ob praznovanju rojstnih dni, na skupnih
izletih in zabavah, z zadovoljstvom pove vodja obrata Damjan.
• Kako omamno dišijo in kako okusni so domači kruhki iz obrata LJ6, so
med odmorom zaznale naše brbončice. Da najbolj teknejo za zajtrk in
tudi čez dan, vodji obrata Gregi, ni bilo potrebno posebej pojasnjevati.
• Da interni premiki blaga med skladišči ne predstavljajo trdega oreha,
dokazujejo na obratu LJ 4, saj jih brez težav obvladujejo.
• Izvedba animacij in tematskih dni je zahtevna, a tudi zabavna, pravijo
na obratih regije 5.
20
ZIMA 2011
IZOBRAŽEVANJE
33. kuharska delavnica
Andrej Dereani
asistent za gastronomijo
EKO IN VITAL
V soboto, 8. oktobra 2011, smo imeli v obratu LJ 1 Slovenijales 33. kuharsko delavnico.
pripravo vital menija. Po teoretičnem delu smo se razdelili v tri skupine in začeli s praktičnim delom v kuhinji. Za pripravo glavne jedi z eko
sestavino smo izbrali visoško pečenko z eko korenjem in grahov pire
z eko krompirjem. Za sladico smo pripravili pečena eko jabolka z medom in eko ovsenimi kosmiči. Za vital meni pa smo pripravili poširane
osličeve zvitke z zelenjavo, pečeno polento s skuto in grško omako.
Zaradi manjšega števila udeležencev in dobrega timskega dela smo
lahko že čez dobri dve uri ob predstavitvi pripravljenih jedi uživali v
kulinaričnih dobrotah.
Zahvaljujem se direktorici regije Radani Gončin in vodji kuhinje
Slovenijales Anđi Babahmetović za dobrodošlico, sprejem in pomoč pri
izvedbi 33. kuharske delavnice. Prav tako bi se za prisotnost na delavnici
zahvalil operativnemu direktorju Branku Korenu, vodji razvoja kadrov
Martini Orel ter vsem udeležencem za njihovo pozitivno, konstruktivno
in aktivno sodelovanje. 
Tema delavnice je bila vezana na aktivnosti našega podjetja glede pridobivanja eko certifikata in vse večjo ozaveščenost naših gostov glede
zdrave in uravnotežene prehrane. Zato smo v naših restavracijah pripravili dodatno ponudbo, ki smo jo poimenovali vital meni.
Delavnica je bila razdeljena na dva dela. Teoretični del, ki je bil vezan
na pripravo jedi z eko sestavinami, je vodila Kata Vidović, vodja kakovosti in obenem vodja projekta pridobitve eko certifikata. S pridobitvijo
eko certifikata smo pridobili pravico prodaje oziroma označevanja jedi
z eko sestavinami. Na delavnici smo se pogovorili o tem, na kaj moramo
biti pozorni pri naročanju, sprejemu in skladiščenju eko živil ter pripravi,
strežbi in označevanju jedi z eko sestavinami.
Informacije o nabavi eko živil nam je s pomočjo sodelavcev, ki so
v sklopu projekta pridobivanja eko certifikata že pripravljali jedi z eko
sestavinami, predstavil vodja nabave Marko Ponikvar. Asistentka operative Sara Goršek Bobek pa nam je predstavila osnovne smernice za
21
IZOBRAŽEVANJE
KO NAS PRIDE POGLEDAT ŠE OLIVER
Tretja konferenca vodij kuhinj
Martina Orel, Sara Goršek Bobek
Eno od utečenih izobraževanj oz. konferenc v podjetju je dvodnevna konferenca vodij kuhinj. Konec maja smo jo
organizirali tretje leto zapored. Izobraževanje, ki je potekalo v Moravskih Toplicah, smo začeli z ogledom proizvodnje
Panvite Mir v Gornji Radgoni. Po kratkem sprehodu po mestu smo se odpravili v prostore tovarne, ogledu pa je sledil
obisk mesnega centra AVE, kjer so nam predstavili izdelke AVE GRILL.
Pustimo kreativnosti svojo pot
Kakovostni jedilniki
Konferenca se je nadaljevala v Moravskih Toplicah. Začeli smo jo z delavnico o kanapejih in obloženih kruhkih. Morda se, tako kot jaz, sprašujete, kakšna je razlika med kanapejem in obloženim kruhkom. Kanape
je zelo majhna, za grižljaj velika dekorativno obložena rezina, obloženi
kruhki pa se od kanapejev razlikujejo v velikosti, običajno so veliki za tri
do pet grižljajev. Delavnico so pripravili Andrej, Gregor in Sara iz službe
za gastronomijo, naslovili pa so jo: »Pustimo kreativnosti prosto pot«.
Vsaka skupina je dobila košarico z izbranimi živili, glede na vsebino košarice pa smo si izbrali ime. Tako so nastale skupine graščaki s košarico,
polno mesnih dobrot, vegiji s košarico brezmesnih izdelkov, optimisti
z izredno majhno izbiro živil in drugi. Zavzeto smo se lotili izdelovanja
kanapejev, pri čemer smo, tako kot nas je vabil že naslov delavnice, pustili domišljiji prosto pot. Nastali so izredno zanimivi in nadvse okusni
kanapeji. Naučili smo se, da velika izbira živil pri izdelavi kanapejev ni
nujno prednost, saj se je bilo kar težko uskladiti in tudi naši okusi so
različni. Nekateri kanapeji, narejeni na delavnici, so bili prave umetnine
in sedaj na slikah poživljajo poslovne prostore našega podjetja.
Prvi dan smo zaključili v Mačkovcih. Večerni piknik smo združili z
ogledom vinske kleti Marof, kjer pri ustvarjanju vin prepletajo tradicijo z moderno tehnologijo in kjer se moderno okolje zlije z naravo.
Dovršeno oblikovana vinska klet nudi izredno doživetje, v sebi pa skriva
pridelavo in hrambo vin višjega kakovostnega razreda. Voden ogled
kleti smo zaključili z degustacijo vin, ki redno prejemajo priznanja na
vinskih ocenjevanjih.
Kljub obisku vinske kleti se je konferenca naslednji dan nemoteno nadaljevala s pestro delavnico sestavljanja jedilnikov. Vsaka skupina se je
pri delu osredotočila na določen vidik, ki je pomemben za kakovostno
sestavo jedilnika. Paziti smo morali na pestrost in usklajenost jedi, načela uravnotežene prehrane, upoštevanje tipičnih jedi glede na letni
čas, raznolikost tehnik priprave jedi ter pestrost in usklajenost barv jedi.
Skupine so imele različne naloge: ena je dopolnjevala jedilnik, druga
se je ukvarjala s slovnico, tretja pa je imela pregled nad vsemi vidiki, ki
vplivajo na sestavljanje jedilnika.
Konferenco smo zaključili z vedno dobro sprejetimi predstavitvami
dobrih praks. Predstavljene so bile naslednje dobre prakse:
• Priprava ribjih polpetov – obrat Ptuj
• Letni koledar dopustov – obrat Ljubljana 10
• Poenostavitev načina planiranja –
obrat Škofja Loka 2
• Priprava ocvrtega krompirčka za srednješolsko prehrano – obrat
Postojna
• Peka ražnjičev v konvektomatu –
obrat Celje
• Cvrtje s combi rama margarino –
obrat Novo mesto
• Priprava odlične omake brez uporabe koncentratov – obrat
Maribor
• Uporaba grelca za vzdrževanje temperature – obrat Koper
22
ZIMA 2011
IZOBRAŽEVANJE
formalno izmenjavo izkušenj in znanj med vodji kuhinj.
Kdo pa je Oliver iz naslova? Dragojević, seveda. Največji ponočnjaki
so lahko z Oliverjem Dragojevićem, ko se je vrnil z bližnjega koncerta,
rekli še besedo ali dve o partiji tenisa na Roland Garrosu. 
Med dobrimi praksami je največ zanimanja zbudila priprava ribjih
polpetov. Predstavitve dobrih praks so bile priložnost za izmenjavo informacij med vodji kuhinj iz različnih obratov. Na ta način so spoznali
dragocene izkušnje drugih. Ob hitrem tempu dela pogosto zmanjka
časa ravno za izmenjavo mnenj med kuhinjami. Poleg formalnega dela
izobraževanja je bila konferenca tudi priložnost za spoznavanje ter ne-
23
IZOBRAŽEVANJE
Vabimo vas na solato v
solatni bar z nasmehom
Sara Goršek Bobek
V vsakdanji prehrani je zelenjava zelo pomembna, saj daje obilo možnosti za pripravo mešane in pestre prehrane.
Ustrezna količina zelenjave in sadja na dan ima pomemben vpliv na zdravje človeka, saj zelenjava in sadje oskrbujeta organizem z vitamini, minerali in vlakninami. S prehransko-fiziološkega vidika so solate, pripravljene s svežimi
začimbami ali sadjem, najdragocenejše, če jih zaužijemo surove.
Preprosta priprava
Priprava večine solat je preprosta, vendar se v podjetju zavedamo, da je
tudi zanje potrebno strokovno znanje, da so okusne, osvežilne, prijetne
na pogled in imajo čim večjo hranilno vrednost.
V želji, da za svoje goste pripravimo pester in privlačen izbor solat v
solatnem baru, smo začeli organizirati strokovna izobraževanja o pripravi
solat in solatnega bara. K projektu smo povabili zunanjo sodelavko, gospo
Dragico Ajdovec, ki je v svetu kulinarike vsem dobro znana strokovnjakinja.
Solate smo pripravljali iz široke palete svežih živil. Solate so primerne
tako za vsakdanji jedilnik kot tudi za posebne priložnosti, kajti razkošje
sestavin nam je ponujalo nešteto možnih kombinacij. Odlične solate smo
pripravili zelo hitro. Iz zelenjavnih solat ter kombinacije zelenjave in mesnih
izdelkov, obogatenih z rižem, rezanci ali stročnicami in prelitih z ustrezno,
harmonično marinado z zelišči, smo pripravili izvrstne polnovredne solate.
Listnate solate smo obogatili s sadjem, kuhano zelenjavo, gobami
ali krompirjem. Ponudimo jih lahko kot prilogo h glavnim jedem ali kot
samostojne jedi v okviru menija. Sveža solata se vedno prileže h kateremukoli zrezku. Prav tako smo pripravljali solate iz rib, perutnine, jajc
in sira, ki so, kombinirane z drugimi sestavinami, lahko samostojne jedi
ali pa jih ponudimo kot prilogo. Solate smo pripravili tako, da so bile že
same po sebi dekorativne in prijetne na pogled, po želji pa smo jih dodatno dekorirali z vejicami peteršilja, sesekljanim drobnjakom ali drobno
naribanim korenjem.
Izobraževanja so se udeležili sodelavci iz Ljubljane in Kopra. Glede
na to, da je bilo izobraževanje sprejeto izredno pozitivno, smo se odločili, da s tovrstnimi delavnicami nadaljujemo tudi v naslednjem letu po
vseh lokacijah. Vas, spoštovani gostje, pa vabimo, da se o dobrih solatah
prepričate sami. 
24
ZIMA 2011
KLIENT
BSH Hišni aparati
Andrejka Bukovšek
V tovarni BSH Hišni aparati v Nazarjah v Zgornji Savinjski dolini so pričeli proizvajati male gospodinjske aparate leta
1970, od leta 1974 pa izdelujejo male gospodinjske aparate na motorni pogon. Danes izdelujejo tudi aparate za pripravo hrane in napitkov. Letno izdelajo več kot 5,5 milijona aparatov.
olajšali pripravo in razdeljevanje hrane, zaposleni pa bi lahko zaužili malico na bolj prijeten način. Pričele so se aktivnosti, povezane s projektom,
opremo in vsem drugim, kar je potrebno, da je lahko priprava in delitev
malic stekla v novih prostorih. Bilo je veliko uskladitvenih sestankov, na
katerih smo odpravljali pomanjkljivosti in napake. Sredi avgusta 2011
so bili prostori pripravljeni za nameščanje opreme in zaključna dela.
Poseben projekt je predstavljala selitev opreme iz stare na novo
lokacijo. Hkrati je seveda bilo treba zagotoviti oskrbo s prehrano za tri
izmene. To smo skrbno načrtovali, tako da naši gostje skoraj niso občutili, da smo jim »kuhinjo odpeljali« na novo lokacijo. Selitev smo pričeli
v petek, 9. septembra, ob 12. uri, po dopoldanski malici. Opremo smo
prestavljali v nov objekt tudi v soboto in nedeljo. Ponudbo malic smo
prilagodili zmogljivostim še delujočega dela kuhinjskih aparatov in si
pomagali z drugimi lokacijami. V ponedeljek smo za zaposlene v BSH
pripravili otvoritveno malico v novi restavraciji. Pripravili in razdelili smo
tisoč obrokov in preizkusili novo kuhinjo, delilnico in jedilnico.
Tisti ponedeljek smo bili po napornem koncu tedna kar pošteno
utrujeni, gostje pa niso skrivali veselja in navdušenja nad novimi prostori in ponudbo. Da je bilo odprtje nove restavracije še bolj pestro in
prijetno, so naši sodelavci malice stregli v narodnih nošah slovenskih
pokrajin. 
Skupina BSH (Bosch and Siemens Home Appliances Group) je mednarodna skupina podjetij, katere razvojno in proizvodno mrežo sestavlja
41 tovarn v 13 državah. Družba izdeluje visokokakovostne gospodinjske
aparate, ki jih trži po vsem svetu. Skupina BSH, v kateri je zaposlenih
okoli 43.000 ljudi, ustvari 9,1 milijarde evrov prihodka. S tem se uvršča
med tri vodilne družbe v svoji panogi, na zahodnoevropskem trgu pa
prepričljivo vodi.
Skupina BSH posluje v Sloveniji od leta 1993, ko je v Nazarjah prevzela proizvodnjo malih gospodinjskih aparatov na motorni pogon.
Uspešno poslovanje je omogočilo, da danes razvojni in proizvodni program podjetja BSH Hišni aparati obsega tudi druge aparate za pripravo
hrane in napitkov. Razvoju in proizvodnji se je leta 2003 pridružil oddelek
prodaje, marketinga in servisa v Ljubljani, ki skrbi za trženje in servisiranje malih in velikih gospodinjskih aparatov blagovnih znamk Bosch,
Siemens, Ufesa in Gaggenau na devetih evropskih trgih: v Sloveniji,
na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji, Črni gori, Makedoniji, na
Kosovu, v Albaniji in Bolgariji.
Leta 2007 je Slorest začel pripravljati malice za zaposlene v podjetju BSH Hišni aparati. Če malo zavrtimo čas nazaj, smo takrat pripravljali
obroke za približno 250 zaposlenih. Zaradi širitve njihove proizvodne in
večanja števila zaposlenih je restavracija kmalu postala premajhna. Zato
so se v začetku februarja 2011 pričeli pogovori o večjih prostorih, ki bi
25
DEKORACIJE
Jesen
Tina Vrečar
Spet prišla je k nam jesen,
Vsa v škrlat odeta,
Listje pada že z dreves,
Zima se obeta …
V jedilnici smo ustvarili prijetno domačnost, ki nam je popestrila
naše delovno okolje. Zlatko in Stanko sta se prav spretno lotila postavitve predmetov in jih okrasila z jesenskimi plodovi. Za dekoracijo sta
uporabila stare kose, sito, stebla koruze, koruzne storže, grozdje, »šefe«,
buče, poljsko cvetje …
Tako smo se tudi mi zahvalili jeseni za bogat pridelek. 
Poletje se je počasi prelivalo v za nekatere najlepši letni čas – jesen, ki
nam s svojimi čudovitimi barvami polepša in poživi še zadnje tople dni.
V skladu z naravo smo tudi na Ptuju odeli svoje prostore v barve jeseni
in jih popestrili s starim inventarjem naših babic in dedkov.
Sodelavke in sodelavci smo na Zlatkovo pobudo pobrskali po
podstrešjih in našli zanimive stvari: od krožnikov in pribora še iz časov
Avstro-Ogrske do lesene mize s predalčnikom, kjer so včasih shranjevali pribor, stolov, petrolejk, posode in drugih starih, zanimivih stvari.
26
ZIMA 2011
KULINARIK A
Apiterapija – z Nasmehom
zdravi skozi mrzle zimske dni
Simona Tome Trček
Apiterapija je veda o tem, kako si s pomočjo čebeljih pridelkov krepimo in ohranjamo zdravje vse od otroštva do
pozne starosti. Začetki apiterapije segajo stoletja nazaj do egipčanske, grške, kitajske, babilonske in drugih civilizacij. Med, cvetni prah, propolis, matični mleček, vosek in čebelji strup niso zdravila, pač pa zelo koristna dopolnila
prehrani in zdravilom. Zagovorniki apiterapije z argumenti prepričujejo, da ni bolezni (od navadnega prehlada
do najtežjih obolenj), pri katerih si ne bi mogli pomagati in vsaj malo omiliti težav z uporabo čebeljih pridelkov. Z
rednim uživanjem medu in cvetnega prahu si povečujemo odpornost organizma. Čebelji pridelki nam lahko močno
koristijo, ne morejo pa nam škodovati, ker nimajo stranskih učinkov, seveda, če nanje nismo alergični.
Med je naravno gosto tekoče ali kristalizirano
živilo, ki ga izdelajo čebele iz nektarja cvetov ali izločkov iz živih delov rastlin oziroma iz
različnih vrst mane, to je izločkov žuželk, ki so
na živih delih rastlin. Osnovni material, medičino, cvetni prah in vodo, čebele prenesejo v
panj, tam ga obdelajo, mu dodajo še izločke
svojih žlez, ga posušijo ter shranijo v pokritih
celicah satja.
Med se uporablja kot sladilo, krepčilo
ali kot dodatek jedem. Učinkuje proti številnim bakterijam in tudi nekaterim glivicam.
Priporočajo ga za celjenje ran, opeklin in vnetij. Zmanjšuje bolečino, predvsem pri opeklinah in čirih. Lahko tudi zmanjša nastajanje
brazgotin. Med nosečnostjo lahko med omili
slabost, bruhanje in izčrpanost. Še posebej
svetujejo njegovo uporabo pri slabokrvnosti,
nezadostni prehranjenosti, v stanjih hude fizične obremenitve, pri zmanjšani odpornosti
imunskega sistema, v starosti in pri okrevanju
po bolezni. Med pomirja, omogoča sprostitev in boljši spanec, pomiri pljuča, zmanjša
kašelj in olajša dihanje. Uporablja se ga proti
hripavosti, lajša težave pri astmi, pomaga proti
mišičnim krčem in pri zgagi ter krepi gibljivost
črevesja. Pomaga tudi jetrom pri presnovi ogljikovih hidratov, izločanju strupov in boleznih
jeter. Med ima pomembno vlogo pri obrambi
organizma proti prostim radikalom, ki nastajajo v našem telesu. Umirja nadraženo kožo,
zato se uporablja pri izdelavi mil, šamponov,
losijonov in krem.
Med vsebuje glukozo, fruktozo in saharozo. Kdaj bo med kristaliziral, je odvisno od
količine fruktoze glede na glukozo. V medu so
še beljakovine, aminokisline, encimi, vitamini,
drugi sladkorji ter rudninske in aromatične snovi. Male razlike v sestavinah, klimatskih pogojih
in geografskem poreklu povzročajo razlike v
barvi, okusu, vonju ter sestavi iste in različnih
vrst medu. V medu je ugotovljenih okoli 200
različnih snovi, ki oblikujejo aromo. Glede na
te snovi bi lahko med uvrstili med začimbe
in dišave, saj lahko z njim močno spremenimo in izboljšamo okus in vonj hrane. Med iz
mane (smrekov, hojev, gozdni, škržatov, macesnov, javorjev, leskov, hrastov …), v katerem
je več rudninskih snovi, je temnejši. Med iz
nektarja je svetlejši (lipov, akacijev, kostanjev,
cvetlični …). Strnjen oz. kristaliziran med je
pogosto drugačne, svetlejše barve kot tekoč.
Kristaliziran med utekočinimo v vodni kopeli,
vendar moramo paziti, da njegova temperatura ne preseže 40 °C.
Vrste medu
Akacijev med je najsvetlejši slovenski med. Je
skoraj brez barve ali nežno rumen, brez vonja
in milega okusa, zato ga imenujejo tudi damski med. Je bolj sladek kot večina drugih vrst
medu. Akacijev med pomirja in blaži utrujenost, ugodno vpliva na jetra.
Cvetlični med je lahko zelo različnih barv:
od svetlo rumene do rjave, odvisno od rastline
in dodatka mane. Ima prijeten okus in aromo
po travnikih in zeliščih, ki sta odvisna od botaničnega izvora. Cvetlični med krepi žile in srce.
Hojev med je v tekočem stanju temno
rjavozelen in precej gost. Ima mil in zelo prijeten okus in vonj po smoli. Hojev med je zelo
cenjen. Dober je za slabokrvne, vsebuje veliko
rudninskih snovi.
Gozdni med je svetlo do temno rjave barve z rdečim ali zelenkastim odtenkom, vonj je
precej intenziven in različen glede na vrsto
mane. Pomaga pri vnetju grla in dviguje odpornost organizma.
Smrekov med je srednje do temno jantarne barve z rdečim odtenkom, sijoč in precej
gost. Okus ima po smoli, vonj pa po mentolu
in sladu. Je sladkega okusa, ki spominja na zelišča. Blagodejno vpliva na dihala.
Žajbljev med je zlato rumene barve z
opalnim sijajem in močnim vonjem, vendar
ne izrazito po žajblju. Je aromatičnega okusa s
sledom grenčine. Blagodejno vpliva na dihala.
Lipov med je svetlo rumene barve z zelenim odsevom in močnim vonjem po lipovem cvetju. Ima srednje intenzivno aromo,
zelo značilno po mentolu, lipovem cvetju, zeliščih ali svežih orehih. Pomaga pri prehladnih
obolenjih.
Vrste medu
27
KULINARIK A
Čebele na satnicah
Kostanjev med je rjave barve z rdečkastim
ali zelenkastim odsevom, močnega in ostrega
vonja po kostanjevem cvetju ter intenzivnega
okusa, ki pusti obstojno grenkobo po zeliščih.
Kostanjev med nas pomirja.
Po svetu so poznani še sivkin, resin med,
med iz citrusov, evkaliptusov med itd.
Med lahko uživamo od prvega leta starosti dalje. Vzamemo ga 1 do 2 žlički dnevno. Pri sladkornih bolnikih količino zaužitega
medu omejimo in ga uživamo v dogovoru z
zdravnikom.
Cvetni prah
Cvetni prah so moške spolne celice rastlin
cvetnic. Nabirajo ga čebele, ko letajo s cveta
na cvet. Za čebele je cvetni prah edini izvor
beljakovin, poleg medu in vode pa njihova
glavna hrana. Nekateri znanstveniki trdijo, da
Cvetni prah
cvetni prah zaradi velike količine beljakovin in
vitaminov uspešno blaži abstinenčne težave
pri odvisnikih od alkoholnih pijač. Zaradi visoke vsebnosti mineralnih snovi in elementov
v sledovih je cvetni prah zelo cenjen, lahko
bi rekli popolna hrana za človeka. Francoski
zdravnik Chauvin je proučeval delovanje cvetnega prahu in ugotovil, da cvetni prah ureja
delovanje črevesja. Pri slabokrvnih otrocih je s
cvetnim prahom dosegel povečanje krvnega
barvila hemoglobina in zaznavno izboljšanje
celotnega počutja. Cvetni prah vzbuja apetit,
izboljšuje razpoloženje, blaži živčnost in razdražljivost. Izboljšuje prekrvavitev možganov
in krepi telesno rast ter izboljšuje vid, dobro
deluje na kožo, učinkuje proti izpadanju las in
pomaga bolnikom z obolelo prostato. Cvetni
prah je odlično dietično sredstvo, ker vsebuje
vse snovi za normalno delovanje organizma
Med z dodatki
28
pri majhnem številu kalorij. Zadržuje ali popolnoma prepreči škodljiv vpliv različnih žarčenj
na človeško telo in krepi imunski sistem.
Uporabljamo lahko posušen ali zamrznjen
cvetni prah. Posušen cvetni prah pred uporabo zmeljemo ali dobro namočimo v vodi,
sadnih sokovih ali jogurtu. Zamrznjen cvetni
prah najprej odtajamo, nato ga zmešamo z
jogurtom ali sokovi. Uživamo ga lahko tudi
tako, da ga stopimo v ustih ter nato popijemo kozarec vode. Priporočljiva količina je 1
do 2 žlički na dan. Cvetni prah lahko povzroči
alergijsko reakcijo, zato ga je potrebno začeti
uživati previdno in postopno.
Matièni mleèek
Matični mleček je najbolj kompleksna snov iz
čebeljega panja. Je izloček mladih čebel dojilj, katerih naloga je skrbeti za zarod (matico,
čebele delavke in trote). Proizvajajo ga mlade
čebele, stare od 6 do 15 dni. Te čebele dojilje
z njim prvih nekaj dni hranijo ves zarod, kasneje pa le čebeljo matico, ki to hrano uživa
vse življenje. Matica za svoje poslanstvo, širjenje čebeljega rodu, potrebuje bogato hrano.
Mlade čebele jo oskrbujejo z veliko količino
matičnega mlečka, ki ji omogoča, da na višku
razvoja čebelje družine zaleže tudi do 2000
jajčec dnevno. Matični mleček je bele do bledo rumene barve in gosto tekoč, značilnega vonja ter kiselkastega, rahlo pekočega in
nekoliko sladkastega okusa. Zaradi vsebnosti
beljakovin je hitro pokvarljiv. Matični mleček
povzroča splošno dobro počutje, omogoča
daljše umsko delo brez utrujenosti, poveča
apetit in normalizira razvoj rasti pri otrocih.
Pri ženskah blaži težave pred meno in po njej,
povečuje odpornost organizma, povečuje razvoj in rast las ter deluje kot pomemben krvotvorni spodbujevalec. Dobro učinkuje pri
pomanjkanju vitaminov, odstranjuje kronič-
ZIMA 2011
KULINARIK A
ne oblike utrujenosti, daje izčrpanim občutek
moči. Matični mleček učinkovito blaži živčno
razvranost, težave, ki so povezane s srcem, jetri
ali želodcem, lajša starostne težave in bolezni,
njegova uporabnost se je pokazala tudi pri naravnih kozmetičnih sredstvih, ki naj bi zavirala
staranje kože.
Uporabljamo svež ali liofiliziran matični
mleček oziroma v kombinaciji z medom in
cvetnim prahom. Priporočljivo uživanje je od
100 do 300 mg za preventivo, v času velike
izčrpanosti pa tudi do 1 g dnevno. Uživamo
ga zjutraj na tešče in ga v ustih s slino dobro
pomešamo.
Propolis
Propolis čebele potrebujejo za lastno zdravje.
Je smolast čebelji proizvod, ki je sestavljen iz
različnih rastlinskih smol, ki jih čebele naberejo na popkih topola, breze in drugih rastlinah.
Nabranim smolam čebele dodajo še izloček iz
žlez slinavk. Propolis vsebuje smole in balzame,
vosek, eterična olja ter cvetni prah. Številna
medicinska poročila o propolisu dokazujejo,
da zavira razvoj bakterij ali jih celo uničuje,
pospešuje celjenje ran in pomaga pri zdravljenju vnetij. Pomembno je njegovo antibiotično
delovanje, saj ne učinkuje samo na bakterije,
ampak tudi na različne viruse in nekatere vrste
glivic. Pogosto ga uporabljajo pri revmatičnih
obolenjih in za krepitev imunosti. Deluje tudi
kot antioksidant, zaradi česar ga uporabljajo
v prehrambni, kozmetični in farmacevtski industriji. Uporablja se ga pri zdravljenju slabokrvnosti, obolenjih dihal in dihalnih poti, pri
vnetju dlesni in ustne votline, pri zobobolu ter
ranah na želodcu. Propolis pomaga pri vnetju
želodčne sluznice, pri vnetju debelega črevesa
in obolenjih kože. Uporablja se tudi kot sestavina specialnih lakov za premaz Stradivarijevih
violin. Zaradi svoje učinkovitosti v domačem
zdravilstvu propolis še vedno ohranja svojo
vlogo, saj pripomore k temu, da se v mnogih
primerih lahko izognemo uporabi antibiotikov.
Uživamo ga v prahu ali manjših granulah, čistega ali pomešanega z medom. Tinkturo propolisa uživamo neposredno ali jo pomešamo
z medom ali vodo.
Èebelji vosek
Čebelji vosek izdelujejo medonosne čebele
v voskovnih žlezah. Da bi čebele proizvajale
vosek, se morajo prve dni svojega življenja
hraniti s cvetnim prahom, da dobijo protein, ki
omogoča razvoj maščobnih celic. Pogoj je tudi
zaloga medu v panju, ki ga čebele zaužijejo
kot surovino za izdelavo voska. Za 1 kg voska
morajo čebele zaužiti 8,4 kg medu. Čebelji vosek je belorumene do rumenorjave barve, kar
je odvisno od količine barvil, ki vanj pridejo iz
cvetnega prahu, in propolisa, še neuporabljen
vosek pa je skoraj bel.
Izdelki iz voska
Vosek so uporabljali za balzamiranje trupel in izdelavo anatomskih preparatov. Že stari
Grki so mu pripisovali številne zdravilne lastnosti. Zelo popularni so bili voščeni obkladki in
povoji. Pomešan z medom se uporablja za
žvečenje, pri vnetjih ustne votline ali obolelega požiralnika in želodca, za čiščenje nosnega dela žrela, pri vnetju dlesni, pri astmi in
senenem nahodu. Čebelji vosek se uporablja
v kozmetiki, farmaciji ter medicini. Uporablja
se tudi za mazanje pekačev pri peki peciva, saj
omogoča lepo peko.
Èebelji strup
Strup uporabljajo čebele v obrambne namene. Je brezbarvna tekočina ostrega, grenkega
okusa z aromatičnim vonjem po zrelih bananah. Čebelji panj je za marsikatero žival velika
skušnjava, saj v njem najdejo med, cvetni prah
in zalego. Čebele ogrožajo miši, ose, sršeni,
pa tudi sosednje čebelje družine. Zato so čebele razvile učinkovit obrambni sistem. Pred
vsiljivci se branijo s strupenimi piki. Želo se
zapiči v vsiljivca in močan vonj privabi vedno
nove čebele, ki pikajo vsiljivca. Čebele potem
umrejo, vendar nekaj sto žrtvovanih čebel v
skupnosti ne pomeni veliko, je pa usodno za
večino manjših vsiljivcev. Čebelji strup deluje
analgetično in protivnetno, uporablja se ga za
zdravljenje kronične bolečine, vnetij, sklepnih
obolenj in pri poškodbah. Znižuje krvni tlak in
zmanjšuje količino holesterola v krvi. Povišuje
splošno napetost mišičnega tkiva in delovno
sposobnost organizma. Uporablja se ga za
desenzibilizacijo pacientov, ki so občutljivi na
čebelji pik in za zdravljenje bakterijskih diarej.
Čebelji strup lahko vnašamo v organizem
na različne načine: s piki čebel, v obliki mazila,
z injekcijami, masiranjem s posebnimi kremami in mazili, elektro-galvanskimi aplikacijami,
inhalacijami, oralnim uživanjem ali uporabo
akupunkture. Zaradi nevarnosti alergije in ana-
29
filaktičnega šoka se lahko s čebeljim strupom
zdravimo le pod strogo zdravniško kontrolo.
Druge oblike apiterapije
Mikroklima čebelnjaka nadvse ugodno vpliva
na človekovo psihofizično počutje. V ta namen
se uporabljajo tako imenovane api komore,
kjer je obiskovalec omejen na manjši prostor,
v katerem je tudi odprt panj. Iz panja prihaja
zrak, ki ga človek počasi vdihava. Čebelnjaki so
v Sloveniji posebnost, saj jih ni nikjer drugje
na svetu. Bivanje v njem ali v api komori vsaj
uro na dan deluje zelo pomirjevalno in blagodejno za dihala. Zrak je prepojen z vonjem
po medu, propolisu in oplemeniten z energijo
čebel. Priporoča se ga za krepitev imunskega
sistema, pri depresijah in stresnih stanjih, nespečnosti …
Velikokrat med in medene izdelke v embalažah različnih oblik uporabimo kot darilo.
Medu lahko dodamo suho sadje, orehe, lešnike
… Obstaja tudi med z rdečo peso, smrekovimi
vršički in cvetnim prahom ter mešanica čebeljih pridelkov. Iz medu in medenih izdelkov
izdelujemo sadni kis, medico, medeni liker,
medeno žganje, medeno penino, medeno
pivo …
Ogromno dobrega za naše zdravje lahko pridobimo iz čebeljega panja. Želim vam
zdrave jesenske in zimske dni. Naj zaključim z
mislijo Paracelsusa, ki je pred mnogimi stoletji
zapisal: »Vaša živila naj bodo vaša zdravila in
vaša zdravila naj bodo vaša živila.« 
Viri:
 http://sl.wikipedia.org/wiki/Apiterapija
 Kapš, P. 1997. Med in zdravje. Novo mesto: Erro.
 Božnar, M. 1999. Spoznavanje medu.
Ljubljana: ČZ Slovenije in BF, Oddelek za živilstvo:
 Božnar, A. in Senegačnik, J. 1998.
Med: Od čebele do medu: Ljubljana: Založba kmečki glas.
 Tone Tome, čebelarski mojster
 Stane Plut, http://www.czs.si
KULINARIK A
Med in medene pijaèe
Simona Tome Trček
Medu ne uporabljamo samo kot namaz na kruhu ali sladilo za čaj v hladnih zimskih dneh,
temveč je v kuhinji vsestransko uporaben. Nešteto je možnosti, da med uporabimo pri kuhanju in peki.
Uporaba medu v
kulinariène namene
Med ni samo sladilo. Odvisno od tega, kateremu živilu ga dodamo, daje pripravljeni jedi
poseben, svojevrsten okus in aromo. Z medom
lahko pripravimo številne jedi, kot so zelenjavne juhe in mesne jedi, dodajamo ga k ribam,
testeninam, rižotam, solatam, sladoledu ter
seveda sladicam. V poletnih dneh si z medom
pripravimo osvežilne napitke, sadne bovle,
frapeje in limonado, pozimi pa se grejemo s
čajem z medom, z mlečnimi in čokoladnimi
napitki z medom in kuhanim vinom z medom.
Ob slovesnih trenutkih naj ne manjka staroslovanska medica ali medena penina.
Za izboljšanje okusa zelenjave (korenja,
graha, repe) po daljšem skladiščenju lahko dodamo malo medu. V francoski kuhinji velja,
da raguja (govejega ali ribjega) ne izboljšajo
samo z vinom, temveč tudi z medom. Razne
omake, solate, kompote in sadne solate dobijo
šele z dodatkom medu pravi, izrazitejši okus.
Pri nežnejših jedeh moramo paziti na aromo
medu. Temne vrste medu (gozdni, smrekov,
hojev) sodijo v medenjake in močnejše jedi,
svetle vrste pa v nežnejše pecivo, k mandljem,
lešnikom, marcipanu ter v zavitke in sadne
solate. Nekatere znanstvene študije dokazujejo, da je med kot vir antioksidantov učinkovit
tudi proti škodljivim oksidacijskim procesom
v hrani ter proti encimskemu porjavenju sadja
in zelenjave.
Da si olajšamo delo pri tehtanju medu,
posodo, v kateri tehtamo, namažemo z oljem.
Med veže in zadrži vlago, zato bo medeno pecivo dolgo časa ostalo sveže. Med tudi zmanjšuje drobljenje peciva. Če uporabimo med,
bo kruh ali pecivo lepše rumeno zapečeno.
Pecivo, ki smo mu dodali med, pečemo pri
nekoliko nižji temperaturi, saj s tem preprečimo čezmerno porjavitev. Ker je med slajši od
belega sladkorja, odmerimo nekoliko manjšo
količino medu, kot je predpisana količina sladkorja, ter uporabimo tudi za petino teže medu
manj tekočine.
MEDICA ali MEDENO VINO je sladka alkoholna pijača. Za izdelavo medice potrebujemo med in vodo. Ustrezno količino izbranega
medu zmešamo z vodo in dodamo kvasovke,
ki sprožijo proces alkoholnega vrenja. Medica
je podobna vinu, tudi stopnja alkohola je od
9–15 %. Medico pijemo ohlajeno na 8–10 stopinj kot aperitiv ali kot desertno pijačo ob
slaščicah.
Mnogi domnevajo, da je medica najstarejša alkoholna pijača. Zgodnja medica je vse-
bovala malo alkohola in je bila bližja današnjemu pivu. O njej je pisal Valvasor v knjigi Slava
Vojvodine Kranjske, iz Platonovih zapisov pa
je razvidno, da so medico izdelovali že pred
5000 leti.
Medice delimo na sladke in suhe glede
na to, kdaj zaključimo alkoholno vrenje. Danes
medicam dodajamo različne začimbe, zelišča
in sokove, da dobimo pijače z zanimivim in
drugačnim okusom. Dodajo se lahko cimet,
nageljnove žbice, poper, ingver, hmelj, mu-
Medene pijaèe
Poznamo veliko medenih pijač, kot so medica,
medeni liker, medena penina, medeno pivo,
osvežilne medene pijače in druge.
30
ZIMA 2011
KULINARIK A
škatni orešček, janež, pelin, meta, melisa, suho
ali sveže sadje … Barva medice je odvisna od
barve medu, iz katerega smo medico naredili,
in od tehnološkega postopka.
MEDENA PENINA je vrhunec med medenimi pijačami in velik izziv za vsakega izdelovalca medenih pijač. Izdelana je po klasični –
šampanjski metodi. Medena penina ima enake
značilnosti kot medica, vendar je oplemenitena s spremembami, ki so posledica sekundarnega alkoholnega vrenja v zaprti steklenici in
dolgotrajnega zorenja. Medena aroma, osvežujoč okus ter igrivo iskrenje drobnih mehurčkov uvrščajo medeno penino med vrhunske
pijače. Vsebuje 10,5–15 % alkohola. V Sloveniji
so jo prvič predstavili leta 2005.
MEDENI LIKER je pijača, narejena iz medenega ali sadnega žganja, ki mu dodamo med.
Vsebuje najmanj 16 % alkohola, najpogosteje
pa približno 25 %. Le z uporabo kakovostnega
žganja in najboljših vrst medu dobimo kakovosten medeni liker z najrazličnejšimi medenimi
aromami, bolj ali manj sladkega okusa, zato
je lahko čudovit aperitiv. Veliko ljudi verjame,
da ob obisku novoletne stojnice pije medico.
Dejstvo pa je, da vam tam postrežejo z medenim likerjem.
MEDENO ŽGANJE je destilat medice.
Medico ali medeno vino destiliramo v kotlu
za žganjekuho. Medeno žganje ima stopnjo
alkohola kot druga žganja, približno 40–50
%, in je prozorne barve. Primerno ohlajenega
pijemo kot aperitiv.
MEDENI KIS pridobimo tako, da medico
izpostavimo bakterijam ocetno-kislinskega
vrenja. Dodajamo ga zelenjavnim jedem in
solatam.
MEDENO PIVO je fermentirana pijača iz
medu, sladu, hmelja in vode. Je blaga alkoholna pijača z izredno polnim okusom po medu
in sladu. Je zlate do bakrene barve, odvisno
od vrste medu. Medeno pivo vsebuje 5–8 %
alkohola.
OSVEŽILNE MEDENE PIJAČE so idealne za
vroče poletne dni. Ena od številnih možnosti
je mešanica medu, cvetnega prahu, limone
in vode. 
31
RECEPT ZA DOMAÈE MEDENJAKE
•
•
•
•
•
•
•
5 dag masla
10 dag rjavega sladkorja
2 jajci
2 veliki žlici medu
malo cimeta
35 dag moke (polovica moke polnozrnate)
1 mala žlička sode bikarbone
Priprava:
Zamesimo testo in ga pustimo počivati vsaj
pol ure. Nato izoblikujemo kroglice, na katere
položimo oreh. Pečemo 15–20 minut pri 180
stopinjah.
Viri:
 Golob, T. s sod. 2008.
Med: Značilnosti slovenskega medu. ČZS.
 Crane, E. 1979. Honey a comprehensive survey.
London: Heinemann.
 Riches, H. R. C. 1997. Mead: Making, Exhibiting & Judging.
Charlestown: Bee books New & Old.
 Morse, R. A. 1980. Making mead (honey wine): History,
Recipes, Methods and Equipment. Chesire Wichwas Press.
 Kapš, P. 1997. Vino in zdravje. Novo mesto: Erro.
 Tome, T. čebelarski mojster
 Amalija Božnar, www.czs.si
KULINARIK A
Sreèanje zaposlenih Sloresta na Zbiljah
Junija je srečanje zaposlenih organizirala Ljubljanska enota pod vodstvom Radane Gončin. Srečanje je
potekalo v veselem in tekmovalnem vzdušju ob Zbiljskem jezeru. Kako veselo je bilo, pa se vidi iz fotografij.
Darilo gostiteljici
Veselo druženje
Igre
Ekipa iz Raven
prevzema organizacijo
Navijači
32
ZIMA 2011
KULINARIK A
Dan kupcev v Citi teatru
Medtem, ko so nas v popolnoma polni dvorani zabavali Branko Đurič – Đuro, Branko Šturbej in Alenka Tetitkovič z uspešnico Čas za spermembo … ,
… je naša ekipa pod vodstvom Radane Gončin pripravljala pogostitev
Naše goste so pričakale bogato obložene mize
Še prav posebej so navdušile dekoracije, pšripravljene iz sadja, zelenjave in masla
33
KANELONI MESNI, ŠUNKA - SIR, SIROVI IN GOBOVI
GESLO:
NAGRADNA KRIŽANKA
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
Geslo:
Ime:
Priimek:
Davčna številka:
Naslov:
Odgovore pošljite do 20. marca 2012 na naslov::
Slorest d.o.o.
Dunajska cesta 5
1000 Ljubljana
Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali 3 nagrajence,
ki bodo prejeli darilni paket podjetja Panvita d.d.
Pravilno geslo iz prejšnje številke je:
NAPREJ K NARAVI
Nagrajenci, ki so pravilno napisali geslo in so prejeli darilni paket podjetja Mlekarne Celeia d.d. so:
1. Melita Gal, Jesenovec 7, 8000 Novo mesto
2. Helena Morandini, Ulica 25 maja 20 a,
6258 Prestranek
3. Jože Drobniè, Sp. Slivnica 125, 1290 Grosuplje
ÈESTITAMO!
NAGRADNA KRIŽANK A
Izberite naravno,
izberite zdravo,
izberite
.
z NEKTAR NATURA sokovi ste dobili:
• enostavno in ekonomično pripravo pijač,
• stalno kvaliteto sokov,
• samopostrežno točenje sokov,
• higiensko neoporečnost itd.
Za dodatne informacije nas pokličite na telefon: 01 7240 300
faks: 01 7240 313, e-mail: [email protected], www.nektar.eu
36
NEKTAR NATURA d.o.o.,
Ekslerjeva ulica 8, 1241 Kamnik
ZIMA 2011