PLESNI KONEC TEDNA ''ULETI U DISCO'' POSTOJNA, JANUAR 2012 Plesni konec tedna Osnovna šola Antona Globočnika Cesta na Kremenco 2 6230 Postojna Tel. Št.: 05 7000 300; fax: 05 7000 314 E-mail: [email protected] NASLOV NALOGE VŠEČ MI JE! PLESNI KONEC TEDNA SEZNAM SODELUJOČIH Janja Bajc, 8. a Jana Deurič, 8. a Vita Klasič, 8. a Saša Rotart, 8. a Sabina Širca, 8. a Metka Benčan, 8. b Leonora Ahmeti, 8. b Leja Poljšak, 8. b Pia Ulaga, 8. B RISBE SO NARISALE Larisa Črnigoj, 9. a Sabina Brus, 9. a Nika Rebec, 9. b Teja Kikovič, 9. b Hana Čuk, 9. b MENTORICE Romana Harmel Erika Koren Plahuta Jasna Kožar Mirela Bubnič 2 KAZALO VSEBINE Plesni konec tedna POVZETEK…………………………………………………………………………………………….3 1 UVOD ................................................................................................. 4 2 RAZISKOVALNI DEL NALOGE ..................................................... 5 2.1 RAKOV ŠKOCJAN ..................................................................... 5 2.2 POREČJE REKE LJUBLJANICE ............................................. 6 2.3 PREDSTAVITEV PLESOV....................................................... 7 2.3.1 HIP-HOP ............................................................................. 8 2.3.2 JAZZ BALET .................................................................... 10 2.3.3 BREAK DANCE ............................................................... 11 2.3.4 SHUFFLE .......................................................................... 12 2.3.5 DRUŽABNI PLESI ............................................................ 13 3 OBLIKOVANJE TURISTIČNEGA PROIZVODA ........................ 15 3.1 PREDSTAVITEV IDEJE ......................................................... 15 3.2 RAZČLENITEV PREDSTAVLJENE IDEJE IN OBLIKOVANJE TURISTIČNEGA PROIZVODA ............................. 17 3.2.1 NAČRT DELA ................................................................... 17 3.2.2 KJE SE NAHAJA DOM RAK? ........................................ 18 3.2.3 FINANČNI NAČRT........................................................... 18 3.2.4 POTEK IN ČASOVNA RAZPOREDITEV ...................... 19 3.2.5 OPIS DELAVNIC.............................................................. 20 3.3 TRŽENJE ................................................................................. 22 3.3.1 TRŽENJE TURISTIČNEGA PROIZVODA .................... 22 3.3. 2 POMOČ PRI IZVEDBI PROGRAMA ............................. 22 3.3.3 REALIZACIJA IDEJE TRŽENJA ..................................... 22 3.3.4 PRIMER OGLAŠEVANJA................................................ 23 4. ZAKLJUČEK...........................................................................................24 VIRI IN LITERATURA ....................................................................... 25 PRILOGA - ZGIBANKA 3 Plesni konec tedna POVZEZEK Pri pisanju naše naloge nas je vodila ideja, da se mladi radi druţimo, zabavamo in tudi plešemo. Naša občina ima zelo bogato turistično ponudbo, saj nas obdajajo svetovno znane naravne in kulturne znamenitosti. Pri našem kroţku smo ţe opisali te lepote, zato smo se letos odločili za bolj sproščeno, nam bolj všeč nalogo. Mlade turiste bi povabili ob koncu šolskega leta na Plesni konec tedna. Poiskali smo primeren prostor in se odločili za Dom Rak v Rakovem Škocjanu. Naš turistični produkt smo poimenovali »Uleti v disco«, ker mlade osnovnošolce vabimo na plesne delavnice. V naši ponudbi pa ne bi manjkale tudi druge zabavne delavnice. Nakazali smo poti trţenja in promocijo našega turističnega produkta. Našo idejo bi ponudili predvsem na spletni strani naše šole. 4 Plesni konec tedna 1 UVOD Letošnja turistična naloga z naslovom Plesni konec tedna, ki smo jo pripravili na OŠ Antona Globočnika, govori o organizaciji zabavnega konca tedna za osnovnošolce. V Rakovem Škocjanu, ki je od Postojne oddaljen 10 kilometrov, je center šolskih in obšolskih dejavnosti, doma Rak, kjer je možna nastanitev za različne skupine. Odločili smo se, da bomo v tem centru preživeli konec tedna ob zaključku šolskega leta. To je namreč čas, ko se za dva meseca prekine učenje in se začne čas druženja in zabave. Konec tedna v domu Rak bi tako poleg druženja in zabave popestrili z naravoslovnimi, kulinaričnimi, športnimi in plesnimi dejavnostmi. Rdeča nit v turistični nalogi in na predstavitvi na turistični stojnici bi bil ples. Organizacijo in prijave za plesni konec tedna bi sprejemal naš turistični krožek. Turistični produkt smo poimenovali ''Uleti u disco''. V prvem delu naloge smo opisali Rakov škocjan, porečje reke Ljubljanice in nekaj sodobnih plesov. V drugem delu pa smo podrobneje predstavili, kako bi potekal konec tedna, kdo bi nam pri izvedbi progrema pomagal. Izračunali smo stroške ter povprašali, kdo bi nam finančno lahko pomagal. Seveda nismo pozabili tudi na promocijo našega konca tedna. Plesni konec tedna bi zaključili s prireditvijo, kjer bi vse kar smo se naučili, predstavili staršem in naključnim obiskovalcem. 5 Plesni konec tedna 2 RAZISKOVALNI DEL NALOGE 2.1 RAKOV ŠKOCJAN Rakov Škocjan se nahaja med Planinskim in Cerkniškim poljem. O Škocjanu prvi pisni viri izvirajo iz 15. stoletja. Ime je dobil po cerkvici sv. Kancijana. V Slavi vojvodine Kranjske (1689) zasledimo prvi znani opis Rakove doline. Po prvi svetovni vojni, ko je ozemlje spadalo še pod Italijo, so zgradili kasarno in kroţno cesto ter naredili jamske načrte. Po Rakovem Škocjanu teče reka ponikalnica Rak, ki je predhodnica reke Ljubljanice. Je kraška dolina, ki je nastala tako, da se je porušil strop podzemeljskega rova. Od nekdanjega oboka sta ostala le še Veliki in Mali naravni most. Rakov Škocjan je dolg 6 km in je naravni biser Notranjske regije. Od leta 1949 je Slika 1 - Veliki naravni most zavarovan tudi kot krajinski park. Po dolini vodi označena kroţna naravoslovna pot, kjer se vidijo vse najpomembnejše naravne in kulturne znamenitosti. Dolina ima svoj logični začetek na pritočni, vzhodni strani z Malim naravnim mostom, kjer izvira potok Rak iz Zelških jam. Tam se tudi prične naravoslovna učna pot. Po ogledu udornic vodi ob desnem bregu potoka, nasproti hotela pa ga prečka po brvi in nadaljuje po levi strani struge do Velikega naravnega mostu in ponornega dela Tkalca jame. Nato se pot povzpne še na Veliki naravni most in k ruševinam cerkvice sv. Kancijana, kjer se 3 km dolga pot konča. Slika 2 - Ruševine cerkvice sv. Kancijana Slika 3 - Gozdarska koča Rakov Škocjan Slika 4 - Star hrast – dob 6 Plesni konec tedna 2.2 POREČJE REKE LJUBLJANICE Ljubljanica je slovenska reka, ki teče po juţnem delu Ljubljanske kotline. Izvira v bliţini Vrhnike, prečka Ljubljansko barje, teče skozi mesto Ljubljana in se pri naselju Podgrad kot desni pritok izliva v reko Savo. Ljubljanica se napaja iz številnih kraških ponikalnih voda v zaledju. Njen počasni površinski tok od izvirov v bliţini Vrhnike do izliva v Savo je dolg 41 km, njeno celotno porečje (do izliva v Savo) pa obsega kar 1779 km², od tega je kar 1100 km² porečja kraškega. Kraško zaledje izvirov Ljubljanice zajema vode višje leţečih podolij in planot, ki so povezane s ponikalnicami. Nekatere izmed njih so vidne tudi v vodnih jamah Golobina, Kriţna jama, Karlovica, Zelške jame, Tkalca jama, Planinska jama, Postojnska jama, Predjama, Logarček, Gradišnica in Najdena jama. Ker vodna pot obsega večje število poimensko različnih si rek, je Ljubljanica pogosto poetično poimenovana kot reka sedmih imen. Ta so: 1. Trbuhovica, ki izvira na Prezidskem polju, ob visokem vodostaju pa ponikne na Babnem polju; 2. Obrh, teče po Loški dolini, kjer ponikne in se ponovno pojavi na Cerkniškem polju ; 3. Strţen, ponikne na Cerkniškem polju, kamor se s severne strani steka še Cerkniščica, podzemno pa vode z Bloške planote ; 4. Rak, ki teče po Rakovem Škocjanu, v Planinski jami se zdruţi z reko Pivko; 5. Pivka, teče po Pivški kotlini, skozi Postojnsko jamo, v Planinski jami se zdruţi z reko Rak; 6. Unica, ki v Planinski jami nastane z zdruţitvijo reke Pivke in Raka; teče po Planinskem polju; 7. Ljubljanica (izvira v okolici Vrhnike, v reko Savo se izliva pri kraju Podgrad). Osmo ime bi lahko predstavljal potok Logaščica, ki deloma vključuje ponikalne sisteme območja Rovt, Hotenjskega podolja in Logaškega polja. Te ponikalnice se juţno od Vrhnike podzemno zdruţujejo s preostalimi zgoraj omenjenimi vodami. 7 Plesni konec tedna 2.3 PREDSTAVITEV PLESOV Ples je vrsta izraţanja, umetnosti in zabave. Ples je govorica telesa, ki se izraţa skozi ritem glasbe in lahko predstavlja stil človekovega ţivljenja, kajti z vsakim gibom se v človekovi duši ustvarja zadovoljstvo. Ples je del kulturne izobrazbe vsakega posameznika in je kultura posameznega naroda. Ples je tudi umetnost in hkrati šport, v katerem se prepleta usklajenost dveh ali več teles. Nekoč je bil ples vezan na religijo in njene običaje. Z razvojem kultur pa je postal tudi oblika zabave. Osnovnošolci v kupu svojih obveznosti in dodatnih dejavnosti nemalokrat zanemarjamo potrebo po gibanju. Ples je ena izmed popoldanskih aktivnosti, ki predstavlja odlično osnovo tako v smislu rekreacije, kot tudi socializacije in druţenja. Otroci oziroma najstniki se skozi prijetne plese urice spoznavamo z osnovnimi telesnimi vajami ter osnovnimi plesnimi koraki in skrbimo za psihično in fizično sprostitev. Risba 1 - ples 8 Plesni konec tedna 2.3.1 HIP-HOP Hip-hop je kulturno gibanje, ki se je pričelo v getih med mladimi Afro-Američani in Latino-Američani v New Yorku in se nato razširilo po vsem svetu. Štirje glavni elementi hip-hopa so: rap (Ritmično poudarjena poezija) DJ-stvo (DJ-oseba, ki izbira in predvaja glasbo) grafiti (slika, risba ali napis na javni površini) breakdance (zvrst plesa) Nekateri štejejo beatboxing kot peti element hip-hopa, drugi dodajajo politični aktivizem, hip-hop modo, hip-hop sleng in druge elemente kot pomembne značilnosti hip-hopa. V zadnjih 26. letih se je hip-hop razširil iz ameriških getov v še rastoči, multikulturni fenomen. Kot večina ostalih subkultur, hip-hop ni ušel temu, da se trţi kot proizvod. Ta popularnost je hip-hop ponesla v mnoţične medije, kjer je lahko začel vplivati na ljudi po vsem svetu. Ampak popularnost je za seboj potegnila tudi veliko komercializacijo hip-hopa na vseh področjih. Medtem ko v preteklosti rap videospoti niso niti bili vključeni v program MTV-ja, so sedaj močno vključeni v promoviranje mogočnih zaloţb, kot je Sony, ki ima pod okriljem večino rap zvezd. Podobno se je zgodilo z hip-hop oblačili, ki so dandanes med najbolje prodajanimi produkti v svetu oblačil. Pomemben poloţaj komercialnih raperjev kot so Puff Daddy, Eminem , Lil Wayne in še nekateri, je imel velik vpliv na dojemanje hip-hopa. Komercializacija je očitno vidna v nekaterih videospotih, ki so posneti tako, da oglašujejo njihove »proizvode« in producirajo sprejemljive stereotipe, da bi tako povečali prodajo. Komercializacijo hip-hopa poznavalci v zadnjih letih označujejo z besedo hip-pop oziroma komercializacijo rapa z besedo pop-rap. V začetkih hip-hop glasbe so raparji rapali o tem, kako so revni, da si morajo sluţiti kruh s kriminalom, in kako je ţivljenje v getih teţko. Medtem ko je pri pop-rapu, katerega glavni predstavniki so Eminem, Lil Wayne, Puff Daddy, Jay Z, Snoop Dog drugače. Glavne teme njihovih besedil so: pitje pregrešno dragega šampanjca; kako se vozijo v svojih najboljše opremljenih SUV-jih; govorijo, kako imajo na svojih avtomobilih najboljša lita platišča; v pesem so vključeni refreni, v katerih glavna zvezda in vsi njegovi »frendi« opevajo njihovo zaloţbo; govorijo, kako je bilo njihovo ţivljenje v predmestjih teţko, ker naj bi se morali pridruţiti »tolpam« (Te tolpe pa v večini primerov sploh niso tolpe v pravem pomenu besede.). Večina tako imenovanega »rapa«, ki se vrti na MTV-ju in podobnih kanalih, je hippop oziroma pop-rap. 9 Plesni konec tedna Slika 6 – hip-hop (element iz breakdance) Slika 5 – hip-hop 10 Plesni konec tedna 2.3.2 JAZZ BALET Jazz balet se je razvil iz baleta, ki je bil sprva samo ples za zabavo in so ga plesali le moški, nato pa je razvil določena pravila. Jazz balet je njegovo popolno nasprotje, saj je njegov namen zdruţiti osnovne elemente jazza s plesom. Jazz balet je osnova baleta, podkrepljena z malo tršimi ritmi, kot so elementi show dance-a, hip hopa in street dance-a. Zapovedi jazz baleta: Vedno zadrţite zgornji del telesa dvignjen stran od spodnjega. Uporabljajte trebušne mišice, da ne zvijate hrbta. Vedno imejte kolena obrnjena v smeri stopal. Vodite svoje roke iz hrbta in raztegnite hrbtne mišice navzven. Fokusirajte naprej. Vedno glejte v smer, kamor se gibate. Nikoli ne prisilite telesa v pozicijo. Delajte popravke. Vedno delajte popravke, da najdete kontrolo in občutek. Nikoli ne prenehajte z gibanjem! Slika 7 – jazz balet Slika 8 – jazz balet 11 Plesni konec tedna 2.3.3 BREAK DANCE Kaj je break dance? Pod besedo break dance si večina ljudi predstavlja plesalce, ki izvajajo akrobatske trike in se vrtijo po glavi. A je veliko več kot to! Break dance sestavljajo štiri prvine: plesni top rock, tehnični footwork, zadrţanje poze v freezih ter na koncu še omejeni powermovi. Break dance je povezava vseh teh elementov na glasbeno podlago,od plesalca pa je odvisno, kako bo glasbo interpretiral s svojimi gibi, kakšne povezave med njimi bo izbral, koliko občutka ima za ritem in kreativnost za ustvarjanje lastnega stila. Zgodovina: Izvirno ime za breakdance je bboying, v medijih pa se je zanj ustalil izraz breakdancing. Razvil se je v začetku sedemdesetih let 20. stoletja v Bronxu skupaj s hip hop kulturo in je tudi njen element, podobno kot grafiti, DJanje in rapanje. Nekateri viri navajajo, da se je breakdance razvil iz brazilske borilne veščine capoeire, kar pa ni dokazano. Breakdance je bil na začetku samo TopRock, šele kasneje se je razvil »footwork«. Eden najbolj znanih in prvih breakdancerjev, ki je iznašel večino osnovnih footwork »gibov«, je bil Bboy Spy iz Crazy Commandos Crew. Pomembni deli breakdancea so tudi battli (bitke), cyphri (krogi) in pa spoštovanje do drugih bboyjev. »Crew« (dobesedno posadka) je skupina prijateljev, ki skupaj trenirajo in tekmujejo na prireditvah. Število članov ni omejeno, lahko se med seboj tudi zdruţujejo in s tem postajajo večji ter močnejši. Breakdance se večinoma pleše na breakbeate. Slika 9 – breakdance Slika 10 – breakdance 12 Plesni konec tedna 2.3.4 SHUFFLE Shuffle je plesna senzacija, ki izhaja iz Avstralije in je prevzela svetovno rave in klubsko sceno. Opazite ga lahko vsepovsod po slovenskih in tujih diskotekah, tako kot v videospotih na televiziji. Slika 11 – del video posnetka, ko plesalci plešejo shuffle 13 Plesni konec tedna 2.3.5 DRUŽABNI PLESI Druţabni ples se je razvijal vzporedno z razvojem glasbe in kulturnim ţivljenjem druţbe. Ples se je razvijal ţe zelo zgodaj, poznala so ga ţe antična ljudstva, danes pa je v modernih oblikah prisoten po vsem svetu. Najpogostejše oblike: angleški valček, bachata, balboa, disco hustle, boogie woogie, dunajski valček, gorenjski valček, gorenjska polka, dunajska polka, cha-cha-cha, pop polka, paso doble, bosanova, foxtrot, jive, quikstep, lambada, lindy hop, mambo, merengue, moderen jive, r&r, ameriška koračnica, nemška koračnica, rumba, salsa, samba, slowfox, swing, tango … Prvi začetki druţabnega plesa izvirajo iz Evrope. Na prehodu iz 19. v 20. Stoletje so novi plesi prodirali iz Severne Amerike , kmalu za tem pa še plesi iz Latinske Amerike. Nekateri so utonili v pozabo, drugi pa so se obdrţali. V skupini druţabnih plesov so najbolj zastopani standardni: dunajski valček, angleški valček, foxtrot, slowfox…, latinskoameriški :cha-cha-cha, samba, rumba … in swing plesi. Druţabne plese lahko plešemo zgolj rekreativno, lahko pa z njimi tudi tekmujemo. Plesno predznanje ni potrebno, prav tako ni starostne omejitve, saj je to ples, v katerem se prepletajo ţivljenjske izkušnje in ustvarjalne sposobnosti vsakega posameznika. Slika 12 – plesalca družabnih plesov 14 Plesni konec tedna 3 OBLIKOVANJE TURISTIČNEGA PROIZVODA 3.1 PREDSTAVITEV IDEJE Zakaj smo se odločili za ta turistični proizvod? Program je primeren za osnovnošolce od 7. razreda dalje, saj je hkrati poučen in zelo zabaven. Učenci se bodo lahko udeleţili različnih delavnic, ki zdruţujejo znanje in zabavo. Naš turistični proizvod se imenuje »ULETI U DISCO« Risba 2 - disko S turističnim proizvodom skušamo na zanimiv način prikazati in predstaviti nekatere od modernih plesov v različnih delavnicah. Ţelimo, da se učenci naučijo enega od izbranih plesov. Na voljo so trije modernejši plesi in druţabni plesi (standardni plesi). Učenci bodo spoznali tudi okolico Rakovega Škocjana in se posladkali s čokolado, ki jo bodo izdelali sami. Program: Učenci se razdelijo v 4 skupine glede na ples, ki so ga izbrali (HIP-HOP, JAZZ BALET, BREAK DANCE in DRUŢABNI PLESI). Učitelji jim te plese predstavijo (zgodovina, plesi …) vse skupine pa se naučijo isti ples. Čez dan se učijo ples, ki ga bodo zadnji dan predstavili. Popoldne so bodo posladkali s čokolado, ki jo bodo pripravili sami. Ogledali si bodo tudi okolico Rakovega Škocjana. V večernih urah bodo imeli moţnost nastopa na karaokah. 15 Plesni konec tedna Naš tabor se bo začel v petek. V Rakov Škocjan bi prispeli ob 16.00, nato bo sledila razdelitev po sobah. Učence bomo razdelili v skupine po interesih in razloţili, kaj bodo v naslednjih dneh počeli. Ob 18.00 bo večerja, ki ji bo sledil počitek, nato pa druţabni večer, kjer se bodo bolje spoznali in se igrali različne druţabne igre. Ob 21.30 se bodo poslovili in odšli v svoje sobe, ker jih naslednji dan ţe zelo zgodaj čakajo zanimive dogodivščine. V soboto zjutraj bo bujenje ob 7.00. Zajtrk bo ob 7.30, kjer si bomo nabrali nove moči za naporen dan. Takoj ob 8.00 se bomo razdelili v skupine in začeli z delavnicami, ki bodo poučne in izjemno zabavne. Delavnice bodo trajale do 12.00, ko bo čas za kosilo. Po kosilu bomo imeli kratek predah, nato pa bomo nadaljevali z delavnicami. Ob 16.00 bomo vsi skupaj odšli na pohod okoli Rakovega Škocjana. Po pohodu se bomo vrnili v dom in se odpravili na večerjo. Sledile bodo kratke priprave na zaključni »party«. Zaključna prireditev oziroma »party« se bo začela ob 19.00, trajala pa bo vse do 22.00 ure zvečer. Do takrat bodo vsi imeli priloţnost, da pokaţejo, kaj so se naučili. Po zabavi bomo verjetno ţe zelo utrujeni, zato se bomo odpravili v sobe. V nedeljo bo ob 8.00 uri zajtrk, od 9.00 do 12.00 pa bomo imeli še zadnje delavnice. Po kosilu, ki bo ob 12.30, bomo imeli še odmor, nato pa priprave na generalko oziroma zaključno prireditev za obiskovalce in starše. Polni novih vtisov bomo plesni vikend zaključili okrog 18.00 ure. Risba 3 – ples 16 Plesni konec tedna 3.2 RAZČLENITEV PREDSTAVLJENE IDEJE IN OBLIKOVANJE TURISTIČNEGA PROIZVODA 3.2.1 NAČRT DELA Turistični produkt »Uleti u disko« Ciljna skupina Kaj bomo ponudili Osnovnošolci Zabavno – poučne – plesne delavnice Učitelji, inštruktorji plesa (zunanji sodelavci) Dom Rak, Rakov Škocjan Program se izvaja tri dni od petka do nedelje, zadnji vikend v šolskem letu, lahko pa tudi med šolskim letom, glede na interese učencev. 50 oseb Kdo bo izvajal program Kje in kdaj bo dogodek potekal Nastanitvene zmogljivosti Risba 4 – Rakov Škocjan 17 Plesni konec tedna 3.2.2 KJE SE NAHAJA DOM RAK? CŠOD Rakov Škocjan Naslov: Dom Rak Rakov Škocjan 2 1380 Cerknica (01) 709 34 61 mob: 031 607 579 e-pošta:[email protected] Zborno mesto je pri domu Rak, V Centru šolskih in obšolskih dejavnosti. Če prihajate iz Ljubljane po avtocesti, izstopite na izvozu Unec in na koncu vasi Unec zavijete desno na lokalno cesto proti Postojni. Po nekaj kilometrih vas tabla usmeri v Rakov Škocjan. Dom je na desni strani ob robu večje jase. Če prihajate iz cerkniške smeri v Podskrajniku zavijete levo proti Zelšam, peljete skozi vas Zelše, po enem kilometru zavijete levo, čez 300 metrov zavijete desno in peljete mimo hotela do doma Rak. 3.2.3 FINANČNI NAČRT Vikend Inštruktor Surovine Pisarniški Skupaj petplesa * za papir in ned čokolado pripomočki Osnovnošolske 32,5 € 30€ na 3€ skupine skupino na šolsko uro 1€ 36,5 €* *naše učenke so pripravljene same voditi plesne delavnice Ker je cena za plesni konec tedna precej visoka, smo se odločili, da bomo poiskali sponzorje: trgovine: Mercator, Spar, Tuš, papirnica DZS in Kocka; Občina Postojna; Turistično društvo. 18 Plesni konec tedna 3.2.4 POTEK IN ČASOVNA RAZPOREDITEV URNIK Petek 16.00 - prihod in nastanitev po sobah 17.00–18.00 - razdelitev skupin glede na interes 18.00 - večerja 19.00–21.30 - druţabni večer (igre in spoznavni večer) Sobota 7.00 - vstajanje 7.30 - zajtrk 8.00 – delavnice -plesne delavnice -čokoladnica -pohodno-naravoslovna delavnica -karaoke 12.00 - kosilo 13.30 - delavnice- skupine se zamenjajo 16.00–18.00 - pohod 18.00 - večerja 18.00 - priprave na party 19.00–22.00 - party- predstavitev delavnic Nedelja 8.00 - zajtrk 9.00–12.00 - delavnice 12.30 - kosilo 14.00 - priprave na zaključno prireditev za starše in obiskovalce 17. 00-zaključna prireditev 18.30-povratek domov 19 Plesni konec tedna 3.2.5 OPIS DELAVNIC  PLESNE DELAVNICE  Cilji: spodbujanje motorike, kreativnosti, sprostitev  Pripomočki: primerna obleka in obutev, ustrezna glasba  Potek dela: učenci se razdelijo v skupine po 8 učencev Risba 5 – ples  POHODNO NARAVOSLOVNA DELAVNICA  Cilji: sprostitev, prepoznavanje drevesnih vrst, orientacija, gibanje v naravi.  Pripomočki: pohodna obutev, delovni listi.  Potek dela: prva skupina sama sestavi lov na zaklad, izdela načrt poti in navodila ter skrije zaklad za naslednje skupine. 20 Plesni konec tedna  ČOKOLADNICA  Cilj: spodbujanje kulinarične ustvarjalnosti.  Pripomočki: sladkor, mleko, kakav v prahu, mleko v prahu.  Potek dela: 8 učencev si bo razdelilo delo za izdelavo čokolade. RECEPT ZA ČOKOLADO Sestavine za pripravo čokolade so : 2 jogurtova lončka sladkorja, 2 jogurtova lončka mleka, 1 jogurtov lonček vode, 1 vrečka kakava v prahu (10 dag), 1 kg mleka v prahu. Dodatne sestavine: lešniki, orehi, rozine, mandeljni. Lešnikov ali orehov potrebujemo toliko, da z njimi prekrijemo dno v posodi, kamor bomo vlili vročo čokolado. V večji pekač poloţimo papir za peko, tako da prekrijemo tudi robove posode, saj bo vroča čokolada, ki jo bomo vlili vanjo tekoča in ne sme odteči v posodo, da se ne prilepi na dno. Najprej v posodi premešamo sladkor in kakav v prahu; nato med mešanjem vlivamo vodo in mleko. Vse skupaj dobro premešamo z metlico in damo na štedilnik. Kuhamo pri nizki temperaturi in stalno mešamo. Če se nam čokolada prime dna posode, ne bo dobra, paziti pa moramo tudi, da vse grudice razmešamo. V veliko pomoč nam bo električni mešalnik z metlicami za pripravo smetane. Ko zmes zavre, jo med stalnim mešanjem kuhamo vsaj še minut, seveda pri nizki temperaturi. Nato počasi vmešamo še mleko v prahu. Dodajamo ga po ţlicah. Med stalnim 21 Plesni konec tedna mešanjem kuhamo zmes še vedno pri nizki temperaturi 2 do 3 minute. Pripravimo še lešnike, orehe in rozine, da z njimi prekrijemo dno posode. Tako pripravljeno čokolado vlijemo v pekač vendar ne na debelo, sicer se ne bo strdila. Čokolada mora stati vsaj 25 ur, da se bodo razvili vsi dobri okusi. Nareţemo jo z vročim noţem.  KARAOKE  V večernem času se učenci preizkusijo v petju, naši učenci pa izberejo glasbo. Risba 6 - karaoke 22 Plesni konec tedna 3.3 TRŢENJE 3.3.1 TRŢENJE TURISTIČNEGA PROIZVODA:  z reklamnim oglasom na spletni strani šole;  s kratkim filmom na internetni strani Youtube;  s plakati;  z nastopi in sodelovanji na različnih prireditvah;  z reklamnimi izdelki iz delavnic;  z zloţenkami;  z reklamnim spotom na radiu 94;  z reklamnim oglasom v časopisu.  3.3. 2 POMOČ PRI IZVEDBI PROGRAMA:  Občina Postojna;  OŠ Antona Globočnika;  Zavod Zeleni kras;  društva (predvsem Turistična društva);  domači podjetniki;  Radio 94;  lokalni časopisi. 3.3.3 REALIZACIJA IDEJE TRŢENJA Na šoli smo izvedli natečaj z naslovom »ULETI U DISKO«. Tako smo: • likovno in literarno ustvarjali na temo PLES; • napisali scenarij za dramsko uprizoritev Konjiške legende; • se predstavili z nastopom na ŠOLSKI PRIREDITVI; • pripravili tematsko razstavo izdelkov KRAŠKI POJAVI, POREČJE LJUBLJANICE S POVDARKOM NA REKI PIVKI IN RAK; • izdelali reklamne izdelke; • narisali reklamni plakat, ZLOŢENKO; • oblikovali vabilo za šolsko spletno stran; • sestavili reklamni oglas za časopis. 23 Plesni konec tedna 3.3.4 PRIMER OGLAŠEVANJA REKLAMA NA RADIU 94: Dva prijatelja se pogovarjata: Prijatelj 1: Ţivijo. Prijatelj 2: Ţivijo! A veš, da sem slišal, da bojo imeli Postojnčani (…) predstavitev? Prijatelj 1: A res!? Kakšno predstavitev pa? Prijatelj 2: Šestega marca bojo v Merkatorju predstavili veliko slovenskih naravnih znamenitosti in čokolado! Prijatelj 1: Wiii! Oboţujem čokolado!! Prijatelj 2: Pa tudi karaoke bodo meli! Prijatelj 1: Wiii oboţujem karaoke!! Prijatelj 2: In to še ni vse!! Junija bodo v Rakovem Škocjanu imeli tri dnevni tabor. Prijatelj 1: Ress?! kakšna pa bo tematika? Kaj pa bodo delali tri dni? Prijatelj 2: Predstavili bodo različne plese, imeli bodo naravoslovni pohod v naravo in razne igre! Na koncu bodo imeli tudi super party , spat pa bodo hodili pozno! Ali ni to super!? Prijatelj 1: Ja fantastično!! Se dobiva tam? Prijatelj 2: Jasno! Risba 7 - ples 24 Plesni konec tedna ZAKLJUČEK Izdelava turistične naloge nam je vzela kar precej časa. Veliko novega smo se naučili, ko smo pisali o različnih plesih. Ugotovili smo: da je ples vrsta izraţanja, umetnosti in zabave; ples je del kulturne izobrazbe posameznika in naroda; ples je tudi umetnost in šport v preteklosti je bil ples vezan na religijo in običaje, danes je način preţivljanja prostega časa. Naše ţelje realizirati Plesni konec tedna so res velike, zato ne dvomimo, da nam bo to tudi uspelo. Veliko dela lahko opravimo sami, če pa nam bo zmanjkalo moči, bomo prosili, da nam pomagajo odrasli, učitelji, starši in drugi zaposleni v turizmu. 25 Plesni konec tedna VIRI IN LITERATURA: http://www.bast.si/jazz-balet.html (27.11.2011) http://www.urska.si/ (27.11.2011) http://www.osziri.si/ucenci/sportna/PLES/DRU%C5%BDABNI%20PLESI.pdf (27.11.2011) http://www.klub-terpsihora.si/druzabni.html (25.1.2012) France Šušteršič: Reka Sedmerih imen, Naklo, Logatec, junij 1994 26