19. MEDNARODNA
LIKOVNA KOLONIJA
LIPOVCI 2011
19. MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA IZAK LIPOVCI 2011
19. MEDNARODNA
LIKOVNA KOLONIJA
LIPOVCI 2011
RAZSTAVA
GALERIJA GRAD BELTINCI
OD 4. NOVEMBRA
DO 3. DECEMBRA 2011
GALERIJA MEDIJA
ZAGORJE OB SAVI
APRIL, MAJ 2012
RAZSTAVLJAJO:
MAREK ANDALA
ANTON BUZETI
VESNA ^ADE@
IRENA GAJSER
MILENA GREGOR^I^
JANJA JOZELJ
ZMAGO KOVA^
ROBERTO MICOL
TONE SEIFERT
NEJ^ SLAPAR
STANISLAW STACH
ALENKA VICELJO
^e je lansko leto Likovna kolonija Izak Lipovci postala
polnoletna in nas prihodnje leto ~aka jubilejna dvajseta, se je
morala zgoditi tudi leto{nja, devetnajsta po vrsti.
In beseda »zgoditi« verjetno ni prava. In verjetno se tega z
eno samo besedo ne da povedati. Likovne kolonije v Lipovcih
se ne dogajajo, se ne odvijajo ena za drugo, lipovske
kolonije se ena z drugo, {e ve~, se od prve do zadnje,
prepletajo in ustvarjajo ~udovito ljubiteljsko in umetni{ko
sinergijo. Ena kolonija se ne kon~a po tednu dni dru`enja tiste
prve julijske sobote ali nedelje, ko umetniki fizi~no zapustijo
Lipovce in si organizatorji za~asno malce oddahnejo. In nova
kolonija se ne pri~ne zadnjo junijsko nedeljo naslednjega
leta, ko se v Lipovcih pojavi kak nov umetnik, mogo~e malce
prostorsko zgubljen in skepti~en vpra{a kakega doma~ina za
doma~ijo Hoheger.
Vmes se mora in se lahko zgodi veliko! Vmes so dogovarjanja,
sestanki in je ob~ni zbor. Vmes je priprava kataloga,
opremljanje slik in priprava kolonijske razstave, {tevilni prevozi
ter selitev razstave v Zagorje in {e kam drugam. Vmes je
priprava razstave izla{ke kolonije in priprava drugih razstav v
Beltincih. Vmes so formalna in neformalna dru`enja ~lanov, so
razgovori o potencialnih udele`encih. Vmes je te`ko iskanje
sponzorjev in donatorjev. Vmes so prijave na javne razpise.
Vmes je nabava opreme in ostalega potrebnega.
In kako je potekal letos teden lipovske kolonije?
Po nekaj dneh priprave prizori{~a, nabave in logistike,
dogovorov in idej, so nas v nedeljo popoldan prvi
umetniki po~astili s svojim prihodom. Kasneje smo skupaj,
organizatorji in umetniki, obiskali grob ustanovitelja kolonije
Izidorja Horvat Izaka, polo`ili cvetli~ni aran`ma i pri`gali
sve~o. V nadaljevanju smo v beltinskem gradu, zdaj `e
tradicionalno, odprli razstavo del iz lanske slikarske kolonije
Izlake – Zagorje. Gre za izmenjalne razstave dveh priznanih
slovenskih kolonij; umetni{ka dela iz lanske lipovske kolonije
so bila isto~asno razstavljena v Galeriji Medija Zagorje.
Razstavo je odprl umetnostni zgodovinar mag. Franc Obal,
za glasbeni vlo`ek pa je poskrbel na{ rojak, zdaj doma~in
v Zagorju, Vlado Poredo{, ki je z avtorsko skladbo Pesem
za Izaka, obudil spomine na ustanovitelja lipovske kolonije.
Sledila je skupna ve~erja in spoznavni ve~er na doma~iji
Hoheger, ki je `e dolga leta center dogajanja, za kar gre
doma~inoma Pepci in Toma`u, res velika zahvala.
Po ponedeljkovem spoznavanju in nekaj skupnih obrokih, nam
je zve~er umetni{ki fotograf in mednarodni mojster fotografije,
sicer `e tudi udele`enec lipovske kolonije, Branimir Ritonja
iz Maribora skozi s ~udovitimi fotografijami obogateno
predavanje razkril neke skrivnosti in predvsem temeljne osnove
fotografije.
V torek dopoldan je stalni strokovni sodelavec na{e kolonije
mag. Franc Obal, na svojo pobudo, za omizjem skozi prijeten
razgovor prisotnim umetnikom in ~lanom dru{tva predstavil
delo in pomen dveh lipovskih slikarjev: Karla Jakoba in Izidorja
Horvat Izaka. V nadaljevanju pa so si na njegovo pobudo vsi
na lipovskem pokopali{~u ogledali {e kip matere Karla Jakoba
in kerami~ni mozaik z motivom »matere z Jezusom«, tudi
prisotne avtorice kiparke Alenke Viceljo, ki krasi novo lipovsko
mrli{ko ve`ico. Sledil pa je {e obisk doma~ije Jakob – Smodi{,
kjer ohranjajo dolgoletno tradicijo pletenja izdelkov iz slame.
Ob res nazorni demonstraciji so nekateri tudi sami poskusili
izdelati najpreprostej{e, osnovne slamnate elemente. V bli`ini
kapele Sv. Petra in Pavla so si ogledali tudi spominski park s
postavljenimi kipi Izaku in Jakobu.
V sredo dopoldan so si prizori{~e kolonije ogledali tudi mal~ki
iz vrtca Slamica Lipovci. Pozneje so v prijetnem ambientu
gozdi~ka za doma~ijo Luk ob strokovnih nasvetih slikarja Zmaga
Kova~a in njihovih vzgojiteljic tudi sami likovno ustvarjali.
Verjetno so pre`iveli lep dopoldan, malce druga~en od drugih.
Pozneje se je skupina umetnikov mimo programa na lastno
pobudo, ob spremstvu organizatorjev, odpravila v Lendavo, v
tamkaj{njo Galerijo Muzej. Tam sta jih sprejela direktor Franc
Geri~ in kustos Dubravko Baumgartner, tudi `e nekajkratni
udele`enec lipovske kolonije. Razkazali so jim nekaj ~udovitih
stalnih zbirk, glavni namen obiska pa je bil seveda ogled
odmevne razstave »Shunga – Erotika v japonski umetnosti«, o
kateri je bilo pozneje med njimi podanih veliko mnenj, razprav
in polemik. Zve~er se je, prav tako mimo programa, kar je
za lipovsko kolonijo zna~ilno, spontano zgodil {e eden od
glasbenih ve~erov. Alen s harmoniko in Luka s kitaro sta najprej
vsak solo ogrela prisotne, kasneje {e skupaj »od{pilala« kar
nekaj komadov razli~nih zvrsti. Pozneje, ko je udele`enec Anton
Buzeti od nekod potegnil {e svojo kitaro, je sve`e ustanovljen
trio »Prvi~ skupaj« odigral {tevilne zabavne, zabavlja{ke, ljudske
in narodne klasike vseh `anrov od tu in tam. S kitarskimi in
vokalnimi vlo`ki sta se poizkusila tudi doma~in Lujz in Marek,
udele`enec iz Poljske, katerega nekaj komadov v njegovem
jeziku je bilo dosti ve~, kot le popestritev ve~era.
Tradicionalni pohod po Izakovi poti je vedno nekaj posebnega.
^eprav je cilj oz. bolje povedano vmesni cilj, to je lovska
hi{a v Jelen{~eku, vedno enak, sta na~rt poti in izvedba vedno
druga~na; odvisna od vremenski razmer, njivskega kolobarja,
sestave pohodnikov in trenutnega razpolo`enja prilo`nostno
izbranega vodi~a. A v Jelen{~ek se pride vedno. Z nekaj
te`avami, je to uspelo tudi kolesarki, ki se je tja odpravila s
kolesom iz Murske Sobote. Na poti do Jelen{~eka nam je Dario
Cortese, poznani publicist, avtor knjig, ~lan in prijatelj dru{tva
razkril nekaj skrivnosti o u`itnih divjih rastlinah. Na poljih, jasah
in v gozdi~kih so pohodniki spoznali in nabrali {tevilne divje
rastline in plevele, za katere so vsi mislili, da so samo nadloga
kmetom, so pa lahko prav u`iten dodatek klasi~ni prehrani,
po njegovem mnenju celo njen nadomestek. So pa pohodniki
spoznali tudi »langa{« in »pajani krüj«. Ura povratka ni bila
vnaprej planirana, so pa imeli pohodniki precej{njo sre~o,
saj so se takoj po vrnitvi v bazo pri Pepci, oblaki kar mo~no
razbremenili mokre te`nosti. Za nov, neplaniran, a nekako
pri~akovan glasbeni ve~er je tokrat poskrbel udele`enec Nej~
Slapar. Na harmoniki je izvedel nekaj improviziranih priredb
kancon, {ansonov in klasik ter vmes {e kako svojo skladbo in
navdu{il prisotne. Za tiste najbolj vztrajne pa je ob bolj pozni
uri sledil {e nepri~akovan dodatek. In to zopet na harmoniki.
Zanj je poskrbel profesor harmonike Matej, prijatelj in kolega
nekaterih ~lanov dru{tva. Na posebno `eljo le-teh pa tokrat ni
izvajal klasike, ampak se je gibal v bolj zabavnih in narodno
zabavnih vodah, kar je bilo pozno ve~ernemu vzdu{ju bolj
primerno.
V petek je doma~ijo Hoheger obiskalo kar nekaj novinarskih ekip,
kar dokazuje, da je dogodek opazila tudi {ir{a javnost. In to si
organizatorji tudi zaslu`ijo. Zve~er so bile v Galeriji na gümli
na ogled postavljene fotografije, prispele na fotografski nate~aj.
Doma~ini in ostali so si z zanimanjem ogledali stare fotografije iz
lipovskih arhivov ter nekaj sve`ih posnetkov Lipovec in Lipov~arjev.
Dogodek so s svojim nastopom obogatili mladi folkloristi Kulturnega
dru{tva Marko iz Beltinec, ki so poleg plesa prikazali tudi nove
folklorne no{e, narejene skozi strokovne raziskave in predstavljajo
obla~ilno dedi{~ino Prekmurja iz za~etka 20. stoletja.
V soboto dopoldan so si nekateri gostje za`eleli videti {e
murske mrtvice. Le-te so tam nekje v bli`ini Kota ob pomo~i
organizatorjev tudi na{li, si jih ogledali in fotografirali. Dele`ni
so bili tudi lagodne in za njih zelo zanimive vo`nje z brodom
~ez reko Muro. Popoldan pa so umetniki, ki so med drugim
seveda tudi ustvarjali, prinesli svoja sve`a dela in jih izobesili
po stenah `e omenjene Galerije na gümli, kjer so si jih lahko
{tevilni obiskovalci ogledali in pokomentirali. Za prilo`nostni
glasbeni program sta poskrbela Luka in Tina iz Art Music
Orchesta. Predstavila se je tudi mlada violinistka Nicol. Za vse
pa je mojster Roman v kotlu skuhal tradicionalni bogra~.
V nedeljo se je s pro{~enjskim kosilom in z odhodom {e
zadnjih gostov kolonija kon~ala in organizatorji so si lahko
oddahnili.
Skozi celotno kolonijo je v bazi pri Pepci skorajda nonstop
delovala doma~a kuhinja, ki ji je poveljevala kar predsednica
dru{tva Jo`ica ob pomo~i brata Toma`a. Sta pa imela ves
~as tudi pomo~ marljivih drugih ~lanov dru{tva in sosedov.
Za stre`bo na nivoju je, tako kot vedno, poskrbel Jo`e, ~lovek
z dolgoletnimi, bogatimi izku{njami iz gostinstva. Kuhinja in
stre`ba je bila s strani udele`encev in drugih obiskovalcev
dele`na samih pohval in tudi to je eden od segmentov, po
katerem si bodo kolonijo zagotovo zapomnili.
In kdo so bili leto{nji udele`enci, zaradi katerih se kolonija tudi
odvija.
Kiparka Alenka Viceljo iz Portoro`a, je bila udele`enka `e
lansko leto, pa tudi vmes jo pot kdaj zanese v na{e kraje,
zato je v Lipovcih `e kar doma~a. Letos je stanovala pri
dru`ini Luk. Prav tako znanka iz ene od prej{njih kolonij je
tudi ljubljan~anka Milena Gregor~i~, ki je stanovala pri Mariji
Sraka. Tam je prespala tudi druga ljubljan~anka Vesna ^ade`,
ki se je sicer v koloniji zadr`ala le dva dni. Zmago Kova~ iz
Kamnice je ~lovek, ki `ivi z naravo, zato si je svoj za~asen
apartma v obliki {otora in atelje postavil v bli`njem gozdi~ku
^reta. Tudi on se rad vra~a v Lipovce. [tudentka Janja Jozelj je
stanovala doma v Sebeborcih, je pa v ~asu kolonije imela {e
neke obveznosti na fakulteti in jih tudi uspe{no opravila. Tipi~en
Italijan Roberto Micol je bival pri dru`ini Sraka, si je pa v tednu
dni v lastni re`iji ogledal dobr{en del Prekmurja. Maribor~anka
Irena Gajser, novoizvoljena predsednica dru{tva tamkaj{njih
likovnih umetnikov, je stanovala pri dru`ini Jona. Kranj~an
Nej~ Slapar novi kandidat za podpredsednika zdru`enja
slovenskih likovnih umetnikov, je stanoval pri sosedu Kohek
Bojanu. Ljubljan~an Tone Seifert, je po lastni `elji, stanoval in
ustvarjal nekje pri znancih v dobrovni{kih goricah. Karikaturist
Anton Buzeti iz Bakovec se je koloniji priklju~il z nekajdnevno
zamudo, sicer pa poln sve`ih vtisov na Mostar, kjer se je
udele`il festivala karikature in satire. Iz daljnih krajev osrednje
Poljske pa sta v Lipovce prispela Stanislav Stach in Marek
Andala. Stanovala sta pri dru`ini Pivar in v njihovi gara`i imela
tudi za~asen atelje. Izredno vedra, komunikativna in vedno
dobre volje, sta z lahkoto premagala jezikovne bariere in zelo
popestrila leto{njo kolonijo. Strokovne zadeve v zvezi s kolonijo
je tudi tokrat, letos sicer z malo manj fizi~ne prisotnosti in ne kot
aktivni udele`enec kolonije, opravljal umetni{ki vodja kolonije
Peter Vernik, umetnik z najdalj{im sta`em v lipovski koloniji.
V dru{tvu `e razmi{ljajo o naslednji, dvajseti koloniji.
JoP –
3
Mednarodna likovna kolonija Izak Lipovci 2011 nas je tokrat
`e devetnajsti~ po vrsti obogatila z likovnimi umetninami,
ki so nastale v prijetnem in ustvarjalnem dru`enju slikarjev
in kiparjev v kraju Lipovci v Ob~ini Beltinci. Umetni{kemu
vodji kolonije akademskemu slikarju Petru Verniku je uspelo
v sodelovanju s prizadevnimi organizatorji zbrati ustvarjalce
iz Slovenije, Poljske in Italije, ki so s svojimi deli ne samo
pove~ali fundus stalne zbirke temve~ vnesli v njo tudi slogovno
razli~en, osebno ob~uten likovni izraz.
Slikar Marek Andala, ki prihaja iz Poljske je v leto{nji
koloniji ustvaril deli z naslovom Lipovci 1 in Beltinski grad,
obe v tehniki oljni pastel. V prvem delu predstavlja podobo
ute, drvarnice, gospodarskega poslopja, v ~rni tema~ni
atmosferi in belini svetle~ega okna v ospredju. Na levi
strani se prostor odpira s pogledom na bli`nje drevo in belo
hi{o v ozadju. Kombinacije odprtih in zaprtih prostorov in
pogledov v globino slike se raztezajo od temnega, ~rnomodrega prvega plana, do s svetlobo obsijanega ozadja.
Ne`en zelen,bel in rde~ pastelni kolorit zrcali slikarjev intimno
ob~uten makro svet.
V drugem delu z motivom pogleda na stopni{~e gradu je
vidna struktura beline zidu. Stopni{~e, naslikano v poltemi, se
kon~a v temini vhoda zgoraj na stopni{~u. Slikar se poslu`uje
tehnike chiaroscuro, na~ina medsebojnega u~inkovanja
osvetljenih in temnih povr{in, ki poudarjajo dramati~no
nasprotje med svetlobo in temino, podobno kot v slikarstvu
Caravaggia. Blizu mu je tudi tehnika sfumato, renesan~no
ob~utje prehodov polsenc in senc ter iz svetlega v temno
ozra~je.
Anton Buzeti predstavlja prepoznavno ime slikarja
karikaturista, ki je s svojimi mednarodnimi nagradami vidno
zaznamoval ugled sodobne slovenske karikature izven
na{ih meja. V koloniji ustvarjena dela so v svoji odkriti
sporo~ilnosti in likovni formulaciji polnovredna umetni{ka
dela. Tako lahko vidimo podobo kmeta, ki moli Boga,
da pride to~a in uni~i pridelek tako da bo dobil visoko
izpla~ilo zavarovalnine. Bogovi in vera so za{~iteni tudi z
de`nikom. Proletarec gleda skozi okno kako se v restavraciji
gostijo bogata{i. Alojz Sraka z zelenim kladivom v desni
roki postane svetnik Ob~ine Beltinci kot predstavnik zelenih.
Buzetijeva dela odlikuje odli~na risba, osredoto~ena v
sredino beline papirja, ki naslikano tragikomi~nost predstavlja
kot pripoved, pravljico, znotraj zavetja nedol`ne beline.
Likovne prese`ke in poanto njegove izraznosti predstavljajo
detajli, na primer oblak s to~o, proletarec, ki sedi na
zaboju, de`nik nad lesenim kri`em s korpusom in zeleno
kladivo v roki svetnika, spojeni v nedeljivo in izrazno enovito
celoto.
Mesto in Narava 1 in 2 so naslovi del Vesne ^ade`,
v katerih prepoznamo novo oblikovanje krajine in urbane
arhitekture v nenavadnih prostorskih planih horizontale.
Perspektiva je po vsej povr{ini enakomerno poglobljena
v prostor. Prostor se razteza od jasno vidnih stiliziranih
podob dreves, gredic in polj do geometriziranih kvadratnih
in pravokotnih teles hi{. Slike odra`ajo spoj organskosti in
geometrije. ^rtni zarisi in ~ista barvna polja se prepletajo
v strukturirano podobo krajine v celotnem pogledu, a hkrati
4
v {tevilnih samostojnih `ivljenjskih prostorih,v novo odkritih
ekosistemih.
Poenostavljanje oblike naslikanih cvetov ro` na steblih v
prvem planu in figur v ro`nem vrtu ter geometriziranih hi{ v
ozadju, potencirajo ekspresijo notranje do`ivetega sveta.
Deli Irene Gajser Maki 1 in 2, me{ana tehnika,
kola`,barva, {paga, pesek, predstavljajo abstrahirano
podobo makovih glavic, ki so od vekomaj zna~ilnost
panonskega, dolinskega sveta . Ustvarjena so v ob~utljivi,
reliefno u~inkujo~i strukturi barvno poenotenega epiderma.
Kolorit je reduciran v bordo- rde~o barvo, zna~ilno za zrelo
olesenelo makovo glavico. Stilizirana stebla z majhnimi
listi~i so prepleteni v dinami~no ob~uteno strukturo, ki raste v
vertikali in kri`ni diagonali. Monokromnost umirjene atmosfere
lokalne bordo- rde~e in rjave barve po`ivljajo ne`ni, komaj
opazni zeleno obarvani akcenti.
Za slikarstvo Milene Gregor~i~ je v zadnjem ~asu zna~ilen
likovni motiv valovanja. Tokrat jo je pritegnila atmosfera reke
Mure, ki s svojo ~arobnostjo in iz`arevajo~o melanholijo
vabi v svoje skrite tolmune. Horizontalno koncipiran diptih
pri~ara podobo svetlikanja nad reko Muro, nad vodo in na
nebu nad reko v sredini slikovnega polja. Zgoraj in spodaj je
tema, vidni so horizontalni nanosi barv s ~opi~em. Sredinska
modra ~rta je sredi{~e kompozicije in simbolno znamenje
svetlobnega `ar~enja in valovanja vodne in zra~ne atmosfere.
[tudentka likovne pedagogike Janja Jozelj je ustvarila
pisano podobo metulja v rde~i, modri, rumeni in ~rni barvi.
Delo opredeljujejo diagonalno zastavljeno telo metulja s
{irokimi ~rnimi obrobami telesnosti in barvita barvna polja.
Abstraktne polikromne povr{ine ozadja, vidna svetlobna
jedra, mehurje, membrane, celice `ivljenja, povezuje valovita
secesijska linija.
Abstraktna podoba sveta narave, ki jo je ustvaril Zmago
Kova~ zrcali osebno do`ivetje narave usklajene s slikarjevim
na~inom `ivljenja, `ivljenja samotarja. Njegova izraznost
temelji na poistovetenju notranjega du{evnega stanja s
~arobnostjo sveta narave, svetlobe, ki prodira skozi drevje.
Na simbolni ravni lahko razumemo izmenjavo svetlih in
temnih barvnih polj kot prispodobo trenutkov `ivljenja,
polnega nemira in vrtincev. Kri`ni prepleti barvnih nanosov,
v katerih prepoznavamo zaraslo gozdno podrast,se v svoji
kromati~nosti odpirajo navzven in zapirajo navznoter.
Izrazite tople barve, ki jih obrobljajo temno modri pasovi
okrog svetle~ega jedra `ivljenja, pomenijo kon~no zmago
organskosti narave in pozitivnega smisla `ivljenja.
Deli Roberta Micola iz Trsta z naslovi Essential Watters
in Essenctial Life pomenita v prostem prevodu izvle~ek, bistvo
`ivljenja in vode. Prvo delo z motivom koz, ki po~ivajo
v skupini, odlikuje odli~na risba z mehkimi obrobami,
ki prehajajo v belino papirja. Center, jedro predstavlja
nekak{en hlev, zato~i{~e `ivali, ki je narisano v poudarjeni
~rnini. Temno ozna~en prostor odra`a spokojno tiho`itnost,
umirjeno `ivljenje sitih `ivali. V njem ob~utimo nesli{no
komuniciranje, dialog med `ivalmi in preprostimi lesenimi deli
za~asnega zakloni{~a. Bele plasti nanesene barve plastijo
slikovno povr{ino v ob~uteno prostorsko valovanje.
V drugem delu je naslikan abstrakten videz narave, trave
po de`ju, po nevihti ko de`ne kapljice padajo na travo, na
zemljo. Podoba raste iz premi{ljeno zastavljenega koncepta
vertikalno potekajo~ih ~rtkanih dolgih in kratkih enakomerno
zgo{~enih linij po slikovni povr{ini. Njen umetni{ki prese`ek
ob~utimo v strukturirani abstrakciji esence spokojnosti v sliko
ujetih vodnih kapljic, curkov vode.
Tone Seifert je ustvaril deli z naslovi I`a in hortenzije
ter Vu~ja jama. Obe sliki odra`ata barvno perfekcijo in
dinami~no, vendar kontrolirano zlitje impresionisti~no
ob~utenih kratkih slikarskih potez v vidno predmetnost narave.
Motiviko drevja ob vodi bajerja in nad njim neba z oblaki
je slikar izrazil v izraziti vertikali dreves , ki segajo v nebo.
Prevladujejo odtenki modre in zelene barve.
Abstrahirana barvna struktura sveta hortenzij je ob~utena kot
avtonomna barvna povr{ina vezana na predmetnost treh oken
in dela strehe ter okraste fasade. S svojo horizontalnostjo
ponazarja strukturo sveta raztegnjene panonske vasi katere
barvitost je sintetizirana v vidni predmetnosti in abstrakciji.
vsemi nevarnostmi. Nadloge in nevarnosti prestavljajo ostre
nazob~ene koni~aste forme, ki visijo z neba z bledikavo
luno ali pa rastejo iz zemlje. Iz njih namre~ veje ob~utje
agresivnosti in nevarnosti. Stachov slikarski izraz, ki izhaja
iz sveta mitologije, vere, religije pa tudi iz sedanjega
tehniziranega ~asa, opredeljuje strukturalizem, dekorativizem
in geometrizacija predmetnega sveta.
Alenka Viceljo je v ~asu kolonije ustvarila dve figurici
z golim poprsjem v spro{~eni dr`i v obliki bozzeta –
kiparskega osnutka iz gnetljive snovi, in visoki relief z
motivom Kristusovega rojstva. Kompozicija povzema
ikonografijo stiliziranega dvokapnega hleva s skupino `ivalmi
na levi strani in podobami treh kraljev na desni strani ter
sre~no dru`ino Marije in Jo`efa z otrokom v njunem naro~ju
v sredini. Kiparka se je odlo~ila za uporabo rudimentarnih
arhetipskih form telesnosti s katerimi je dosegla ekspresijo
veli~astnega dogodka, ki je hkrati najve~ji poklon `ivljenju in
harmoniji svete dru`ine.
mag. Franc Obal, umet. zgodovinar
OMV Lipovci, Prostor 4, Lipovci OMV 2, Pokrajina in
OMV so naslovi del Nej~a Slaparja. Tematika na{tetih
del predstavlja vizualizacijo arhitekture in prostora bli`nje
bencinske ~rpalke in bifeja kamor je slikar prihajal na kavo.
Temeljno likovno izhodi{~e Slaparjevih del predstavlja
odnos med geometrijo in organskimi barvnimi strukturami,
koncipiranimi v konstruktivnem so`itju nasprotij. Vidne slikarske
poteze in nanosi prosojnih obarvanih struktur u~inkujejo
lahkotno v dialogu z ostrimi sto`~astimi geometrijskimi
telesi postavljenimi v prostor, na robove okenskih polic, na
premi~ne regale, na robove betonskih zidov in podobno.
Slika - objekt z naslovom Prostor 4 odra`a iz~i{~eno
kompozicijo strogih barvnih ploskev s trdnimi robovi in
kvadratnimi ter pravokotnimi polji. Mnogokotno, polimorfno
organsko strukturo porisano s slikarskim ~opi~em ob~utimo v
njenem navideznem gibanju,v premikanju naprej, v trenutku,
ko se telo prekucne. Slaparjeva umetni{ka izraznost korenini
torej na dialogu med ob~utenem gibanju organskih form in
stati~nosti voluminoznih geometrijskih teles.
Stanislaw Stach iz Poljske je svoji deli naslovil z Lipovci
1 in 2, ki pomenita likovno podobo pogleda na kapelo v
Lipovcih in sosednje hi{e, med katerimi je v eni izmed njih tudi
bival in ustvarjal. Panoramski pogled na Lipovce je sestavljen
iz prostorsko u~inkujo~ih pasov, ki se zvr{~ajo v vertikali v
vi{ino. V prvem planu spodaj je naslikano stilizirano cvetje
v dekorativno urejenem strukturalnem nizu. Osrednji plan
pokriva dana{nja arhitektura z drevjem naslikana v obliki
stiliziranih geometrijskih ploskev. Nad njimi so son~ni `arki, ki
v diagonalnih svetlobnih pramenih `arijo nad hi{ami. [e vi{je
nad njimi so v daljavi vidne podobe silosov in stolpnicam
podobne zgradbe ter drevesa. Globoko v ozadju zaklju~uje
horizont jasno nebo, ki zaustavi vi{insko rast kompozicije.
V sliki navdihnjeni z bajeslovno mitologijo opazimo krilati,
fantasti~ni `ivali podobni {torkljam, ki bdita nad nizom v
obliko sarkofaga strnjenih hi{. V ozadju je viden lesen kri` z
razpelom. Morda je v tak{ni kompoziciji izra`ena metafora
duhovne podobe kraja, ki ga ~uvata krilati {torklji pred
5
MAREK ANDALA
LIPOVCI I., oljni pastel, 30 x 50 cm
6
ANTON BUZETI
VARUJMO SVOJE BOGOVE, akvarel, 35 x 25 cm
7
VESNA ^ADE@
MESTO IN NARAVA I., akril, 60 x 80 cm
8
IRENA GAJSER
MAKI I., me{ana tehnika, 80 x 60 cm
9
MILENA GREGOR^I^
VALOVANJA OB MURI II., akril, 70 x 50 cm
10
JANJA JOZEL
METULJ, akril, 60 x 75 cm
11
ZMAGO KOVA^
BREZ NASLOVA, olje, 50 x 70 cm
12
ROBERTO MICOL
ESSENTIAL LIFE, me{ana tehnika/papir, 45 x 60 cm
13
TONE SEIFERT
VU~JA JAMA, olje, 100 x 60 cm
14
NEJ^ SLAPAR
PROSTOR 4, akril, 100 x 90 cm
15
STANISLAW STACH
LIPOVCI I., akril, 80 x 60 cm
16
ALENKA VICELJO
FIGURA, modelirna masa
17
18
Likovna kolonija Izak Lipovci 2011
Udele`enci:
Marek Andala (Zyrzyn, Poljska),
Anton Buzeti (Bakovci),
Vesna ^ade` (Ljubljana),
Irena Gajser (Maribor),
Milena Gregor~I~ (Ljubljana),
Janja Jozelj (Sebeborci),
Zmago Kova~ (Kamnica),
Roberto Micol (Trst, Italija),
Tone Seifert (Ljubljana),
Nej~ Slapar (Kranj),
Stanislaw Stach (Olkusz, Poljska),
Alenka Viceljo (Portoro`)
Razstava:
Galerija grad v Beltincih
4. november – 3. december 2011
Katalog izdalo in zalo`ilo
Dru{tvo za napredek umetnosti
»AQUILA« Lipovci, 2011
Zanj odgovarja
Jo`ica Jakob
Avtor spremnega besedila
Franc Obal, Jo`e Pivar
Fotografija likovnih del Peter Vernik
Fotografija Jo`e Pivar
Oblikovanje kataloga
Karmen [nut, Peter Vernik
Ra~unalni{ka priprava
Grafi~na forma Hutter
Tisk M. A. M., Puconci
November, 2011
[tevilo izvodov: 300
Likovno kolonijo IZAK Lipovci 2011,
odprtje razstave in izdajo kataloga so
omogo~ili:
Krajevna skupnost Lipovci
CIP - Kataložni zapis o publikaciji
Univerzitetna knjižnica Maribor
ZAVAROVALNICA TRIGLAV
OE Murska Sobota
TGP Ozmec Beltinci, d.o.o
Posebna zahvala:
* ~lanom dru{tva za pomo~ v ~asu
kolonije in skozi vse leto
* dru`inam in posameznikom, ki so
udele`encem nudili preno~i{~a
* krajanom Lipovec in drugim, ki dru{tvu
kakorkoli pomagajo
73/76(4)”20”(083.824)
MEDNARODNA likovna kolonija Izak (2011 ; Lipovci)
19. mednarodna likovna kolonija Izak, Lipovci
2011 : [razstava Galerija Grad Beltinci, od 4.
novembra do 3. decembra 2011, Galerija Medija,
Zagorje ob Savi, april, maj 2012] / razstavljajo
Marek Andala ... [et al.] ; [avtor spremnega
besedila Franc Obal, Jože Pivar ; fotografija
Peter Vernik]. - Lipovci : Društvo za napredek
umetnosti Aquila, 2011
1. Gl. stv. nasl.
COBISS.SI-ID 67899905