1. No category

Univerza v Ljubljani
Naravoslovnotehniška fakulteta
Oddelek za geologijo
ŠTUDIJSKO GRADIVO
za vaje s predmeta
PETROLOGIJA MAGMATSKIH IN
METAMORFNIH KAMNIN
STRUKTURE IN TEKSTURE MAGMATSKIH KAMNIN
Avtorja: doc. dr. Matej Dolenec
red. prof. dr. Tadej Dolenec
Ljubljana, 2010
Zlog magmatskih kamnin
Vsaka magmatska kamnina je produkt kristaljenja magme določene kemične sestave. Taline različne
kemične sestave dobijo različno strukturo celo ob enakih fizikalnih pogojih. Sprememba fizikalnih
pogojev pri kristaljenju lahko razliko še močno poveča. V zlogu kamnine se zrcali njena kemična sestava
in fizikalni pogoji oblikovanja. Zlog kamnine določajo razne posebnosti: medsebojni odnosi mineralov,
njihov način zraščanja, odnosi velikosti posameznih zrn, razpored sestavnih delov in njihova zapolnitev v
prostoru. Zlog delimo na strukturo in teksturo.
Struktura obsega vse znake, ki jih določajo velikost, oblika in obojestransko razmerje sestavnih delov
kamnine (mineralov, pa tudi stekla). Teksturo določamo z razporeditvijo delov kamnine v prostoru in s
stopnjo zapolnjenja tega prostora. Naj pojasnim oba pojma s primerom. Osnova mnogih predornin ima v
sebi steklo, ki je polno iglic mikrolitov plagioklaza – to je hialofitska struktura. Ti mikroliti so razporejeni
ali popolnoma brezredno, ali pa bolj ali manj vzporedni med seboj, podobno kot so usmerjeni tramovi, ko
plavajo po reki. V tem primeru govorimo o fluidalni teksturi. Američani uporabljajo ta dva pojma v
obratnem smislu: "structure" je naša tekstura, "texture" pa naša struktura.
Tipi struktur glede na stopnjo kristalizacije sestavnih delcev
Tipe struktur klasificiramo po sledečih znakih:
1. Stopnja kristalizacije sestavnih delcev
1. popolno kristalna ali holokristalna struktura, ko je vsa kamnina sestavljena iz kristalnih
sestavnih delcev in nima stekla,
2. steklasta ali holohialinska, ko je vsa kamnina iz stekla in
3. hipokristalna, vitrofirska ali hipohialinska, ko v kamnini nastopajo hkrati kristali in steklo.
Steklo predstavlja skrajno žilavo preohlajeno raztopino, v kateri so atomi in njihove skupine razporejene
brezredno kot v tekočini in ne tvorijo zakonitih prostorskih mrež, značilnih za kristale. Tako steklasto
stanje pa je labilno in kamnina počasi in samodejno kristalizira v agregat izredno majhnih kristalnih
elementov. Prav zato poznamo sorazmerno malo paleozojskih kamnin, ki so ostale steklaste. Temperatura
ta proces še pospeši. V starih lavah, ki so bile podvržene termalni in dinamični metamorfozi, ne najdemo
stekla.
2. Absolutna velikost kristalnih zrn
4. jasno kristalna ali fanero kristalna in afanitska ali skrito kristalna struktura. V prvi vidimo
posamezna zrna s prostim očesom, v drugi pa izgleda kamnina s prostim očesom masivna,
5. jasno kristalne strukture delimo po velikosti zrn na grobokristalne (premer zrn nad 5 mm),
srednjekristalne (premer zrn 1 do 5 mm) in drobno kristalne (premer zrn pod 1 mm),
6. afanitska struktura lahko pod mikroskopom kaže, da je kamnina sestavljena iz
mikroskopskih kristalnih zrnc. To je mikrokristalna struktura. Lahko se zgodi, da so
posamezni kristalčki nerazločni celo pod mikroskopom, čeprav njih agregat deluje na
polarizirano svetlobo - to je mikroafanitska ali skritokristalna (kriptokristalna) struktura.
3. Razmerje med velikostjo zrn
7. enakomerno zrnato struktura,
8. neenakomerno zrnata struktura,
9. porfirska ali porfirju podobna (porfiroidna) struktura.
Porfirska ali porfirju podobna struktura je značilna po posameznih večjih kristalih, vtrošnikih ali
fenokristalih, ki ležijo v osnovi precej manjših kristalov, mikrolitov ali včasih stekla. Včasih je teh
vtrošnikov veliko, tako da se dotikajo med seboj in so medprostori zapolnjeni z osnovo (steklo) - to je
intersertalna struktura, če je pri tem tip strukture holokristalen, pravimo, da je to kriptska struktura.
Polifirska struktura je tista, kjer nastopa mnogo vtrošnikov, oligofirska, če jih je malo. Afirska struktura
nastopa, kadar sploh ni vtrošnikov.
Z genetske točke ločimo dve vrsti porfirskih struktur: Prvi tip je vezan na nenaden padec temperature ali
povečano hitrost ohlajanja, drugi tip pa ni vezan na tak hiter padec temperature. Drugi tip strukture
razlikujemo od prvega z izrazom porfirju podobne ali porfiroidne strukture. V tem primeru je osnova
navadno jasnokristalna, drobnozrnata. Ta način je lahko nastal pri kristalizaciji taline, ki je imela ene
komponente precej nad sestavom evtektične točke. Najprej so se torej izločali eni kristali in ko je talina
dobila sestav evtektične točke, so minerali, ki so preostali, kristalizirali hkrati in stvorili drobnozrnato
zmes. Včasih je pri tem nastalo pravilno zraščanje, ki kaže na istočasno kristaljenje. Te vrste strukture
imenujemo evtektofirske. Sem spada granofirska struktura, v kateri nastopajo lepi kristali glinencev v
osnovi iz mikropegmatitskih zrastkov glinencev in kremena, ki tvorijo evtektikum.
4. Oblika mineralov (zraščenje in preraščenje mineralnih komponent).
A. Značaj zraščanja:
1. Zrna so omejena z lastnimi kristalnimi ploskvami - idiomorfni (euhedralni) ali automorfni
kristal.
2. Včasih so kristali slabo oblikovani in korodirani. Včasih ne kažejo svojih lastnih kontur, temveč
zapolnjujejo prostor, ki ga omejujejo drugi kristali - to so ksenomorfna (anhedralna) ali
alotriomorfna zrna.
3. Isti mineral je lahko idiomorfen z ozirom na ene in ksenomorfen z ozirom na druge minerale.
Tedaj mu pravimo, da je hipidiomorfen (subhedralen).
4. Če ni nobene razlike med minerali z ozirom na idiomorfnost zrn, pravimo, da je struktura
panalotriomorfna ali anidiomorfna.
B. Značaj preraščanja
1. Pri istočasni kristalizaciji se pogosto zgodi, da nastopajo minerali v drobnem pegmatitskem
preraščanju (npr. glinenci in kremen v mikropegmatitu ali granofirju). Važna značilnost
pegmatitskega preraščanja je:
a) Vrastki kremena v kalijevem ali K - Na - glinencu so orientirani enako, t.j. vsi vrastki v
enem zrnu potemnijo istočasno. Izjema je le takrat, ko nastopajo v raznih delih preraščenja
po različnih zakonih. Tedaj potemnijo istočasno skupine vrastkov, ki ustrezajo istemu
zakonu.
b) Obrisi vrastkov se približujejo poligonalnim konturam v prečnih presekih in premim
podolgovatim oblikam v podolžnih presekih. Prečni preseki dajejo sliko tako imenovanega
pismenkastega preraščenja.
c) Orientacija kremena in glinenca je zakonita (ploskve, v katerih se stikata, so
kristalonemične).
Granofirski zrastki prehajajo pogosto v sferulit. Pegmatitska struktura je značilna po istočasni
kristalizaciji, najbolj pogosto kremena in alkalnega glinenca.
2. Preraščenje v mirmekitski strukturi se razlikuje od pravilnih preraščanj mikropegmatitov in
granofirov. Zrna kremena imajo nepravilno, črvom podobno obliko in se preraščajo s plagioklazi.
Kremenovi vrastki hkrati potemnjujejo. V tem primeru nimamo preraščenja ortoklaza ali kalijevo
natrijevih glinencev s kremenom, kot je to primer v pegmatitu.
Pegmatitu podobna zraščenja nastopajo seveda tudi med nekaterimi drugimi minerali: plagioklaz nefelin, plagioklaz - rombični piroksen, avgit - rogovača, piroksen - špinel, špinel - magnetit itd.
3. Pertitska struktura. Deloma vzporedno, deloma ne, popolnoma pravilno preraščanje kalijevih
glinencev in alkalnih plagioklazov imenujemo pertitsko strukturo. Pri visokih temperaturah so bili
glinenci med seboj topni, pri nižjih temperaturah pa so razpadli v pertit. Albit se izloča v žilicah,
ki sekajo kalijev glinenec (ortoklaz ali mikroklin). Ortoklaz navadno prevladuje. Antipertit je tako
zraščenje albita in ortoklaza, ko albit prevladuje in je ortoklaz prisoten v pegastih vrastkih v
albitu.
4. Poikilitska zraščanja. Nastopajo lepo razviti kristali enega minerala, ki se imenuje v takih
pogojih oikokristal. V tem mineralu so vključena kristalna zrna drugega minerala ali nekoliko
mineralov, hadakristalov, ki so različno orientirani. To strukturo lahko tolmačimo kot zbirno
kristaljenje, ki spremeni posamezna manjša zrna, ki so ležala prej med hadakristali, v en velik
oikokristal. Ta oikokristal nato vsebuje kot vključke v sebi hadakristale. Lahko si predstavljamo
npr. kristal kremen, ki vključuje z zbirno kristalizacijo glinence, lahko amfibol, ki je nastal z
zbirno kristalizacijo piroksena, ki vsebuje bazične plagioklaze. Lahko pa so hadakistali tudi
preprosto vključeni pri začetku rasti v oikokristalu.
5. Spremembe izločenih kristalov za časa kristalizacije
Resorpcija lahko nastane iz dveh razlogov:
1. če nastopi dvig temperature in pritiska in
2. v slučaju inkongruentne točke taljenja kemične spojine.
Forsterit se začne topiti npr. pri 1557 °C in se spreminja v klinoenstatit.
Pri procesih spreminjanja že izločenih kristalov nastopajo včasih reakcijski obročki. Na meji dveh
mineralov nastane zaradi njihovega medsebojnega vpliva sloj tretjega minerala, ki ju loči. Med olivinom
in plagioklazom nastopa večkrat amfibol, med magnetitom in plagioklazom biotit itd. Če nastopa amfibol
okrog granata ali olivina, pravimo strukturi kelifitska. Včasih nastopa reakcijski obroč zaradi vpliva
taline na mineral. To je zelo verjetno v primeru rombičnega piroksena in olivina. Rombični piroksen tvori
venec okrog olivina. Ta lastnost je značilna za druzitsko ali venčasto strukturo. Primer je amfibol
okrog piroksena, sljude okrog olivina.
Tipi tekstur
Razlikujemo endogene in eksogene teksture. Prve kažejo razpored sestavnih delov pod vplivom
notranjih vzrokov, v zvezi z načinom kristalizacije magme. Eksogene teksture pa so nastale pod vplivom
zunanjih vzrokov.
A. Endogene teksture
1. Homogena ali normalna tekstura je najbolj razširjena. Mineralni deli so razporejeni po vsej
masi enakomerno in posamezni delci kamnine so enaki po sestavi in strukturi. To teksturo imajo
lahko zrnate magmatske kamnine in porfirske kamnine.
2. Šlirska ali taksitska tekstura je značilna po koncentriranju mineralov kamnine v plasti. Če se
razlikujejo plasti po mineralih, ki jih sestavljajo, imenujemo teksturo konstitucijska šlirska, če pa
se plasti razlikujejo po velikosti zrn pa govorimo o strukturno šlirski teksturi. Z ozirom na lego
plasti razlikujemo:
a) evtaksitsko teksturo: plasti so vzporedne,
b) ataksitsko teksturo: lega plasti je nepravilna in
c) plastnato teksturo: značilne so ostro izražene pravilno vzporedne plasti.
3. Glomerokristalna tekstura karakterizira zrnate kamnine in se izraža v neenakomernem
koncentriranju mineralov v posamezne izolirane skupine v nasprotju z njihovo razdelitvijo v
homogeni teksturi.
4. Glomeroporfirska tekstura je značilna za porfirske kamnine in sicer so vtrošniki v kamnini
razporejeni in koncentrirani neenakomerno v osamljene skupine.
5. Sferična tekstura se izraža z razvrstitvijo mineralov kamnine v sferične ali ovalne sloje. Včasih
jo spremlja tudi sferična struktura t. j. sferična oblika mineralov, ki nastopajo kot središča sferične
razpredelitve.
B. Eksogene teksture
1. Fluidalna tekstura: Vtrošniki porfirske ali vitrofirske kamnine so razprostrti v smeri, v kateri je
snov tekla. Vzporedna ali skoraj vzporedna razvrstitev dolgih mikrolitov je značilna za trahitsko
strukturo osnove porfirskih kamnin.
2. Tekstura zrnastih kamnin, ki obstojijo skoraj izključno iz glinencev in je značilna po podobnem
subparalelnem razporedu letvastih kristalov, je trahitoidna.
3. Breči podobna tekstura je značilna z močno zlomljenostjo različnih delov kamnine, z njihovo
oglato obliko in z razliko med sestavo cementa in posmeznih delov breče.
4. Gnajsova ali skrilava tekstura. Intenzivno plastnata zaradi enosmernega pritiska.
5. Tufska ali grohova tekstura (v porfirskih ali vitrofirskih strukturah) se izraža s prisotnostjo
številnih zlomljenih vtrošnikov in deloma s tem, da imajo različni deli kamnin nekoliko različno
strukturo in sestavo.
Z ozirom na način in stopnjo zapolnitve prostora razlikujemo sledeče teksture:
6. Kompaktna tekstura
7. Porozna tekstura: ta je lahko nastala ali pri pogojih strjevanja globočnin, ki so a) kristalne zrnate
ali pa b) v površinskih potokih lave.
a). V prvem primeru imamo druzovo ali miarolitsko teksturo. V masi kamnine ostajajo
praznine, ki so bile že prvotno nezasedene z mineralnimi snovmi in omejene z bolj ali manj lepo
izoblikovanimi ploskvami kristalov.
b). V predorninah imajo pore, ki so nastale zaradi nastopanja mehurjev plina, okroglo obliko kroglasto ali elipsoidno. Te pore so včasih raztegnjene v smeri pretakanja in postanejo cevaste. V
odvisnosti od števila mehurčkov ločimo porozno, mehurčasto, žlindrasto in votličasto teksturo.
8. Končno nastopa v predorninah bazičnih kamnin, ki se izlivajo v morja, poseben način
zapolnjevanja prostora. Ta način se z ene strani genetsko približuje tvorbi poroznih tekstur, z druge
strani pa po zunanji obliki veže te singenetske lastnosti s pojavi krojenja. Vsa masa kamnine razpada
v tem primeru na posamezne sferoide in dobi obliko zelo grobega agregata. Kroglaste lave (pillow
lava) so razširjene v kamninah skupine spilitov. Nastopajo skupaj z morskimi sedimenti, kar kaže na
njihov podvodni nastanek.
Afirska st.
Kadar v kamnini ni vtrošnikov
Antipertitska st.
Zraščanje albita in ortoklaza, ko albit prevladuje in je ortoklaz prisoten v
pegastih vrastkih v albitu (Slika 20)
Druzitska st.
Rombični piroksen tvori venec okrog olivina
Fluidalna tek.
Vtrošniki porfirske ali vitrofirske kamnine so razporejeni v smeri, v kateri je
snov tekla (Slika 21)
Globuliti
Zelo majhna kroglasta jedrca
Glomerokristalna tek.
Glomeroporfiska tek.
Granofirska st.
Hialofitska st.
Intersertalna st.
Kelifitska st.
Mikrofelzit
Mirmekitska st.
Ofitska st.
Oligofirska st.
Perlitska tek.
Pertitska st.
Značilna za zrnate kamnine in se izraža v neenakomernem koncentriranju
mineralov v posamezne izolirane skupine
Značilna za porfirsko kamnino. Vtrošniki v kamnini so razporejeni in
koncentrirani neenakomerno v osamljene skupine (gnezda).
Nastane pri istočasnem kristaljenju glinencev in kremena. Vključki kremena v
glinencu so orientirani enako - vsa zrna kremena v enem zrnu glinenca
potemnijo istočasno (Slika 2)
Posebna vrste intersertalne strukture z velikimi mikroliti plagioklaza, med
katerimi nastopa steklo
Vtrošniki mineralov se med seboj dotikajo, prazne prostore med njimi pa
zapolnjuje drobnozrnata osnova
Če nastopa amfibol okrog granata ali olivina
Skritokristalni agregat sestavljen iz alkalnega glinenca in krimena (temnosiva
barva)
Zrna kremena imajo nepravilne črvom podobne oblike in se preraščajo s
plagioklazi. Kremenovi vključki potemnijo istočasno. (Slika 3)
Plagioklaz je idiomorfen glede na piroksen, ki zapolnjuje vmesna prostore med
idiomorfnimi prizmami in letvicami plagioklazov (Slika 13, 17, 18, 19)
Kadar nastopa v kamnini malo vtrošnikov
Nastopa v žilavih steklih, predvsem kislih kamnin. Sestavljena je iz mreže
tankih mikroskopskih razpok, ki razbijajo steklasto maso v skupnost okroglih
teles (biserov), ki je vsak od njih sestavljen iz koncentričnih skorjic.
Deloma vzporedno, deloma nepravilno preraščanje kalijevih glinencev in
alkalnih plagioklazev - pertit (Slika 5)
Politaksitska st.
Podobna je trahitski strukturi, le da zrna niso orientirana (Slika 15)
Poikilitska st.
Nastopajo lepo razviti kristali enega minerala (ojkokristali), v tem mineralu pa
so zrna drugega minerala ali večih mineralov (hadakristalov), ki so različno
orientirani (Slika 1)
Polifirska st.
Sferična st.
Sferuliti
Šlirska tek.
Trahitska st.
Tufska tek.
Vitrofirska str.
Vtrošniki
Kadar nastopa v kamnini veliko vtrošnikov (Slika 16)
Izraža se z razvrstitvijo mineralov kamnine v sferične ali ovalne sloje.
Iz amorfne steklaste mase izločena anizotropna steklasta snov minerala, vendar
ne v obliki kristalov, ampak v obliki tankih vlaken, ki rastejo iz sredine in se
grupirajo v bolj ali manj popolno kroglasto žarkovito obliko
Koncentriranje mineralov v plasti. Evtaksitska - plasti so vzporedne, ataksitska
- nepravilna lega plasti in plastasta - ostro izražene pravilno vzporedne plasti.
Skoraj ali popolnoma brez stekla. Mikroliti (vtrošniki) alkalnih glinencev, Naplagioklazov ali glinenčevih nadomestkov podolgovatih oblik, so razporejeni
navadno subparalelno eden ob drugem (Slika 14)
V porfirskih ali vitrofirskih strukturah se izraža s prisotnostjo številnih
zlomljenih vtrošnikov, in deloma tudi s tem, da imajo različni deli kamnin
nekoliko različno strukturo in sestavo
Steklasta osnova s posameznimi vtrošniki drugih mineralov (Slika 4)
Veliki kristali v osnovi, ki jo sestavljajo manjši kristali, mikroliti ali steklo
Slika 1
Poikilitska struktura Euhedralna do
subhedralna zrna biotita
in plagioklaza
(hadakristali) obdaja siv
ortoklaz (ojkokristal)
Slika 2
Granofirska struktura nepravilno preraščanje
kremena (svetli
minerali) in ortoklaza
(Siv mineral)
Slika 4
Slika 3
Mirmekitska struktura
Vitrofirska struktura Dvojčična zrna
plagioklazov v steklasti
osnovi (črno polje)
Slika 5
Slika 6
Pertit
Fanerokristalna - granit
Slika 7
Steklasta - obsidijan
Slika 9
Anhedralna zrna
monoklinskega
piroksena
Slika 8
Euhedralna zrna
rombičnega piroksena
Slika 10
Enakomerno zrnata
struktura
Slika 11
Slika 12
Alotriomorfna struktura
- skoraj vsa zrna so
ksenomorfna
Glomeroporfiritna razpokana zrna
fenokristalov
Slika 13
Slika 14
Ofitska struktura
Trahitska struktura
Slika 15
Porfirska struktura bazalt (Če je vtrošnikov
veliko ji rečemo tudi
polifirska)
Slika 16
Politaksitska struktura
Slika 17
Slika 18
Ofitska struktura svetlo moder piroksen
poikilitsko vključuje
letvičasta zrna
plagioklazov
Subofitska struktura velikost piroksenovih
zrn (rumeno) in
plagioklazovih zrn je
enaka
Slika 19
Intergranularna - zelo
majhna euhedralna zrna
piroksenov med
paličastimi plagioklazi
Slika 21
Fluidalna tekstura tekstura tečenja
Slika 20
Antipertit
Slika 22
Skrilava tekstura
- gnajs
Predornine - vulkanske kamnine (lave)
1 - 3 : Več kot 90% amorfne snovi ali rekristaliziranega stekla
2
X, T ali L oblikovani
steklaste tvorbe zaradi
sferulitskega materijala
(plovec). Prazni
prostorčki kažejo
koncentrično
(mehurčasto) strukturo.
1
Steklasta struktura - bolj
ali manj pseudoperlitska
ali perlitska
4 - 8 : Manj kot 90% amorfne snovi ali rekristaliziranega stekla
3
4
X, T ali L oblikovani
steklaste tvorbe zaradi
sferulitskega materijala
(plovec). Prazni
prostorčki kažejo
radialne strukture.
Mikrolitska struktura
(porfirska) - fenokristali
(vključki), fenoklasti in
mikroliti plavajo v
amorfni (steklasti)
osnovi
6
5
Mikrolitska
(drobnozrnata) tekstura
tečenja (trahitska)
7
Felsitska struktura drobnozrnata kamnina
sestavljena pretežno iz
ortoklaza in
posameznimi zrni
kremena.
Trahitska struktura manj kot 10% stekla v
katerem so mikroliti ali
fenokristali alkalnih
glinencev razporejeni
subparalelno eden ob
drugem.
8
Sferulitska struktura drobnozrnata kamnina z
radialno razporejenimi
vlakni (sferuliti) zaradi
rekristalizacije stekla.
Žilnine - dajki, sili
9
Granofirska struktura kremen - ortoklaz
(simplektiti) okrog
euhedalnega zrna
ortoklaza
10
Mikrogranulitska
(porfiroidna) struktura fenokristali (veliki
vključki) v enakomerno
zrnati mikrogranulitski
osnovi.
Globočnine
11
Kristaljena struktura
(faneritska)
13
Porfiroidna struktura
15
Poikilitska struktura ksenomorfni ojkokristal
obdaja ostala manjša
zrna - hadakristale.
12
Agpaitska struktura značilna za alkalne
kamnine z glinenčevimi
nadomestki
14
"Frame" struktura
ZLOG MAGMATSKIH KAMNIN
A) STRUKTURA (TEXTURE)
1) Stopnja kristalizacije
4) Oblika zrn
značaj zraščanja
idiomorfna (euhedralna - slika 8)
ksenomorfna (anhedralna - slika 9)
(alotriomorfna - slika 11)
hipidiomorfna (subhedralna)
značaj preraščanja
pegmatitska (slika 2)
HOLOKRISTALNA (popolnoma kristaljena - nima stekla)
HOLOHIALINSKA (popolnoma steklasta - Slika 7)
HIPOHIALINSKA (delno kristaljena - steklo + kristalna zrna)
2) Absolutna velikost zrn
fanerokristalna (jasno kristalna Slika 6)
debelo zrnata (> 5 mm)
srednje zrnata (1 - 5 mm)
drobno zrnata (< 1 mm)
afanitska (skrito kristalna)
mikrokristalna
kriptokristalna
kremen - ortoklaz
plagioklaz-nefelin
plagioklaz - romb. pirokseni
avgit - rogovača
pirokseni - špinel
mirmekitska (slika 3)
pertitska (slika 5)
antipertitska (slika 20)
poikilitska (slika 1)
3) Razmerje med zrni
izpremembe kristalov
kelifitska
enakomerno zrnata (Slika 10)
neenakomerno zrnata
porfirska (kristalna zrna v steklasti osnovi - Slika 16)
porfiroidna (velika kristalna zrna v kristaljeni
drobnozrnati osnovi)
olivin - plagioklazi - amfibol
magnetit - plagioklazi - biotit
druzitska
Ol
B) TEKSTURA (STRUCTURE)
ENDOGENE TEKSTURE
homogena
šlirska (taksitska)
sferična
glomerokristalna
glomeroporfirska
px amf
olivin - piroksen - amfibol
olivin - amfibol
EKSOGENE TEKSTURE
fluidalna (Slika 21)
skrilava
brečasta
tufska
kompaktna
porozna (votličasta)