1. No category

1$5$91,6320(1,.
'9­$19$67(6.$
*(2/2*,-$,13295 -(
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
morski pes Helicoprion
raža
riba Petalodus
pahljačasti mahovnjak
mahovnjak Fenestella
vejnati mahovnjak
spužvi
spužva
spužva z mahovnjaki
rugozna korala
morska vetrnica
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
amonit Agathiceras
ramenonožca Productus
ramenonožec Karavankina
ramenonožec Spirifer
ramenonožec Meekella
polž Euomphalus
polž Bellerophon
trilobit Pseudophillipsia
fuzulinidna foraminifera Sphaeroschwagerina
morska lilija Palermocrinus
pecelj in členki morske lilije
V Dovžanovi soteski so bili najdeni fosilni ostanki vseh upodobljenih živali z izjemo
morskega psa in raže.
Avtorja besedila in strokovnih osnov:
Matevž Novak, Geološki zavod Slovenije;
Irena Mrak, Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta,
Univerza v Ljubljani
Ilustracije: Vladimir Leben, Matija Križnar
Risbe: Tanja Koželj, Staša Čertalič
Fotografije: avtorja, Matija Križnar, Marijan Grm, Luka Gale,
Bogdan Jurkovšek, USGS, ©arts-wallpapers.com
Paleogeografske karte: ©Ron Blakey, Colorado Plateau
Geosystems, Inc.
Izdajatelj in založnik: Občina Tržič
Oblikovalska zasnova: Matevž Novak
Tisk: Tiskarna Uzar d.o.o.
Naklada: 10.000 izvodov
Datum izdaje: oktober, 2013
Lokalna akcijska skupina
za razvoj podeželja
Evropski kmetijski sklad
za razvoj podeželja
»GORENJSKA KOŠARICA«
Evropa investira v podeželje
OBMOČJE NARAVNEGA SPOMENIKA
Dovžanova soteska je zaradi ohranjanja edinstvenega
nahajališča paleozojskih okamnin že vse od leta 1988
zavarovana kot naravni spomenik (Odlok o razglasitvi
Dovžanove soteske za naravni spomenik, Uradni vestnik
Gorenjske, št. 12/88). Režim na zavarovanem območju prepoveduje odkopavanje, razbijanje in odnašanje kamnin.
Izjema velja za znanstvene raziskave. Vsak poseg in iznos
kamnin je treba prijaviti pooblaščeni naravovarstveni organizaciji in pridobiti naravovarstveno soglasje pristojnega
ministrstva.
Nahajališče številnih fosilnih živalskih skupin in vrst, posebej ramenonožcev, je izjemno tudi v svetovnem merilu.
Poleg okamnin so v soteski zanimivi tudi drugi geološki
pojavi, zato je Dovžanova soteska prava geološka učilnica v
naravi, izjemno pomembna za proučevanje geološke zgodovine paleozoika in nastanka današnjih Karavank.
Z uničevanjem nahajališča ter odnašanjem kamninskega in
fosilnega gradiva izgubljamo pomembne in neponovljive
podatke o geološki preteklosti in delamo nepopravljivo
škodo naravi. Zato sotesko le ogledujte, občudujte, se v njej
spočijte ter doživite njeno pestro geološko preteklost.
Tadeja Šubic, Zavod RS za varstvo narave, OE Kranj
PSSST!
INFORMACIJE IN ORGANIZACIJA VODENIH OGLEDOV:
Turistično promocijski in informacijski center Tržič (TPIC)
Občina Tržič
Trg svobode 18
4290 TRŽIČ
Tel.: (04) 597 15 36; (051) 627 057
E-pošta: [email protected]
Splet: www.trzic.si
3
DOVŽANOVA SOTESKA — SKOZI BORNOV PREDOR
V BARVITA MORJA IN NA OBALE IZ PRODA IN PESKA
Dovžanova soteska je geološko eno najzanimivejših
območij v Sloveniji. To slikovito dolino, ki leži 3,2 km
severovzhodno od Tržiča, je tok Tržiške Bistrice vrezal globoko v osrčje Karavank in odkril najpopolnejše zaporedje
kamnin iz obdobja mlajšega paleozoika, starih med 300 in
260 milijonov let. Kamninske plasti tega zaporedja si lahko
predstavljamo kot liste debele knjige, v kateri je zapisana
čudovita zgodba o nenavadnih živih bitjih in spreminjanju
okolij v daljni geološki preteklosti.
Dovžanovo sotesko odlikuje izjemna pestrost sedimentnih
kamnin ter številnost in raznovrstnost fosilnih ostankov.
Prav fosilno bogastvo soteske je njeno ime poneslo tudi
v svetovno strokovno literaturo. Z dolgega seznama tukaj
najdenih živalskih in rastlinskih vrst izstopata ramenonožec
Karavankina schellwieni in luknjičarka Sphaeroschwagerina
carniolica, oba prvič najdena in opisana v Dovžanovi soteski in upodobljena na znamkah Pošte Slovenije. Kranjska
švagerina je postala simbol geološkega bogastva soteske,
zato nas tu spremlja na vsakem koraku.
Poseben pečat v soteski puščajo tektonske sile in erozijski
dejavniki, ki so izklesali visoke skalne piramide ali turne in v
strugo Tržiške Bistrice nasuli ogromne bloke kremenovega
konglomerata, preko katerih si reka utira pot v živahnem
slapišču. V Dovžanovi soteski je zelo jasno izražen vpliv
geološke zgradbe (kamninske sestave in tektonskih elementov) na oblikovanost površja, rastlinstvo in tudi na
človekovo življenje.
Vsaka kamnina v Dovžanovi soteski pripoveduje svoj del
zgodbe o nekdanjih morjih, morskih grebenih, obalah
in pisanih puščavah. Pričujoča knjižica je pripomoček za
»branje« te zgodbe. V prvem delu je predstavljena geološka
zgodovina Karavank in Dovžanove soteske ter oblikovanje
površja, drugi del pa je vodič po geoloških zanimivostih, ki
jih lahko vidimo ob razgledni učni poti, ter beremo o njih na
informacijskih tablah.
Luknjičarka Sphaeroschwagerina
carniolica in ramenonožec
Karavankina schellwieni iz
Dovžanove soteske na poštnih
znamkah.
4
*(2/2 .$=*2'29,1$'29­$129(627(6.(
PRAZGODOVINA KARAVANK
Najstarejši deli Karavank izvirajo z daljnega juga, kjer so na severnem robu velike celine, imenovane Gondwana, nastala stara kamninska jedra današnjih Južnih Alp. V ordoviciju se je od
Gondwane odcepila majhna celina in na njej so jedra Alp začela
dolgo potovanje proti severu. V karbonu je priplula že skoraj do
ekvatorja in se tam prilepila na južni rob velike severne celine,
imenovane Lavrusija. Gondwana ji je vztrajno sledila.
starejši karbon
devon
ordovicij
kambrij
5
VARISTIČNA OROGENEZA
Pred približno 300 milijoni let je s trkom velike južne celine
Gondwane v severno celino Lavrusijo nastala velecelina
Pangea. Trk je povzročil dviganje Varističnega gorstva.
Kamnine stare paleozojske podlage so se pri visokih temperaturah in pritiskih med orogenezo nagubale in močno
spremenile. Iz sedimentnih in magmatskih so nastale metamorfne kamnine.
mlajši karbo
karbon
PLITVO MORJE
V MLAJŠEM
PALEOZOIKU
Južno od Varističnega gorovja se je oblikoval »Karavanški
bazen«, v katerem so v plitvem morskem zalivu oceana
Paleotetide in na njegovi obali nastajale raznovrstne, s fosilnimi ostanki bogate zgornjekarbonske in spodnjepermske kamnine, ki jih danes opazujemo v Dovžanovi
soteski.
6
Za tolikšno pestrost kamnin in množičnost fosilnih ostankov
so ključni trije razlogi:
{ Plitvo toplo morje v ekvatorialnem pasu, kot na današnjih
Sejšelih, z odličnimi razmerami za bujen razcvet morskih
živih bitij. Njihovi ostanki so se
ohranili kot okamnine ali fosili.
| Ogromne
količine sedimenta (proda, peska, melja in
gline) so vodotoki iz predgorja mladega Varističnega gorstva naplavili na obalo plitvega morja. Gradivo se je sprijelo
v klastične kamnine (konglomerat, peščenjak, meljevec in
glinavec), v morju pa je nastal apnenec.
} Izmenično (ciklično) odlaganje klastičnih in karbonatnih kamnin (apnenca) zaradi močnih globalnih nihanj
višine morske gladine, povezanih z neprestanim širjenjem
in krčenjem ledenega pokrova na Gondwani.
GEOLOŠKI STOLPEC KAMNINA
OKOLJE
MORSKA GLADINA
debelozrnat peščenjak
drobnozrnat peščenjak
vršajna
obrežje delta in
obala
nizka
konglomerat
meljevec
plastnat apnenec
drobnozrnat peščenjak
debelozrnat peščenjak
konglomerat
7
obrežje
meljevec
vršajna delta
in obala
1 CIKEL
masiven apnenec
kopastih grebenov
plitvo morje
plastnat apnenec
visoka
IZ KARBONA V PERM
Obalo »Karavanškega morja« je pokrivala obsežna vršajna
delta. Delte so pahljačasti nasipi na izlivih rek v morje.
Vršajna delta je posebna oblika, v kateri gradivo rečnega
vršaja s pobočij gora na zelo kratki razdalji doseže morsko
obalo. Ker ima reka iz gorskih dolin zelo veliko energijo,
na svoji poti proti morju na ravninah odlaga samo velike
prodnike in debelozrnati pesek, drobnejši sediment pa nosi
naprej proti morju. Iz proda je nastal konglomerat, iz peska
pa debelozrnati peščenjak.
vršajna delta
nesprijet prod
debelozrnat drobnozrnat pesek
pesek
v obrežnem pasu
Rečni (aluvialni) vršaj
(Dolina smrti, ZDA).
Vršajna delta (Baja
California, Mehika).
8
Obala, na kateri so nastale kamnine Dovžanove soteske, se v
permu ni veliko razlikovala od karbonske, morje priobalnega pasu pa se je popolnoma spremenilo.
V mlajšem karbonu je imelo dno priobalnega pasu obliko
zelo položne obalne ravnice brez zaščite proti odprtemu
morju. Razburkano morje in nevihtni valovi so imeli velik
vpliv na živa bitja v morju in na usedanje sedimenta. Tako
imenovane »nevihtne plasti« drobnozrnatega peščenjaka
in meljevca imajo prav posebne oblike, v njih so tudi pogosta nakopičenja polomljenih členkov morskih lilij in lupin
ramenonožcev.
V globlji vodi so nastajale plasti črnega apnenca, bogate s
fosilnimi ostanki, tam, kjer vpliv nevihtnih valov ni dosegel
morskega dna, pa so apnenčeve alge gradile nizke kopaste
grebenčke.
položna obalna ravnica
drobnozrnat
pesek
polži in zdrobljeni
členki morskih lilij
zdrobljeni členki
morskih lilij in
lupine
ramenonožcev
karbonatni
mulj
alge
melj
nastajanje
nevihtnih
plasti
kopasti
algni
greben
morske lilije,
ramenonožci,
belerofonski polži,
školjke in sledovi lazenja na morskem dnu
mahovnjaki, spužve,
ramenonožci, alge in foraminifere
Nevihtni valovi.
9
starejši perm
V starejšem permu je na robu obalne ravnice iz zdrobljenih živalskih lupin, rahlo zlepljenih z algami, mahovnjaki, mikroorganizmi in karbonatnim cementom zrasel
greben in zavaroval obalo pred nevihtnimi valovi. Greben
in mirno laguno za njim so množično poselila raznovrstna
pisana živa bitja.
pregradni greben
mirna laguna
morske lilije, polži, ramenonožci
in foraminifere
mahovnjaki, spužve, korale
melj
nasip
drobnozrnatega
peska
karbonatni
mulj
majhen
krpasti
greben
korale
karbonatni grušč
Pregradni greben
ščiti obalo pred
valovi in je od nje
ločen z laguno
(Belize ob
Karibskem morju
v Srednji Ameriki).
10
ramenonožci
PISANA PUŠČAVA
Ozemlje današnje Dovžanove soteske se je vseskozi počasi
pomikalo proti severu. V srednjem permu, pred 270 milijoni let, je prispelo v puščavski podnebni pas. Tektonske
sile ob koncu starejšega perma pa so dale povsem novo
podobo pokrajini. Del ozemlja se je ob prelomih pogrezal
in spodnjepermski apnenci so pogledali iz morja. Na slane
plimske ravnice (sabke) ob vznožju apnenčastih gora se je
v vršajnih deltah in aluvialnih pahljačah kopičil oglati grušč
in se sčasoma sprijel v trbiško brečo. Morje se je umikalo
in v suhem, vročem puščavskem podnebju so reke le tu in
tam napolnile svoje struge. Kadar je bilo vode dovolj, so se
odlagali prod, pesek,
melj in glina, iz katerih so nastale pisane
kamnine, imenovane
grödenski klastiti.
Aluvialni vršaji in suha,
prepletena rečna korita
(Pakistan).
prelomna stopnja
aluvialni vršaj
erozijska
nezveznost
spodnjepermski
apnenec
slana obalna
ravnica - sabka
pogreznitev
vršajna delta ob prelomu
Aluvialni vršaj na slanem
jezeru v Dolini smrti (ZDA).
11
»DOVŽANOVA SOTESKA« POD DEBELO ODEJO
Že v mlajšem permu je območje spet zalilo plitvo morje.
Kamnine mlajšekarbonske do srednjepermske starosti
je počasi pod seboj pokopala debela skladovnica plasti
mlajšepermske, mezozojske (srednji zemeljski vek) in
starejše kenozojske (novi zemeljski vek) starosti. Ozemlje je potovalo iz ekvatorialnega pasu do današnje lege.
Večinoma je bilo pod morsko gladino, nekaj časa potopljeno zelo globoko, vmes so v bližini bruhali vulkani. Kamnine
iz tistih časov gradijo širšo okolico Dovžanove soteske. V
njih pa bi zaman iskali fosilne ostanke, kakršni so v soteski. Pred 251 milijoni let, na meji med permom in triasom,
je med najhujšim množičnim izumiranjem izginilo kar
95 odstotkov vrst živih bitij: vse fuzulinidne foraminifere,
trilobiti in paleozojske korale, skoraj vse morske lilije in
glavonožci, večina mahovnjakov, ramenonožcev, dvoživk
in plazilcev.
Ozemlje današnjih Karavank je bilo na začetku neogena,
pred okrog 20 milijoni let, še skoraj ravno. V srednjem neogenu se je kontinentalna skorja Jadranske litosferske plošče
začela podrivati pod Evrazijsko. Začelo se je močno stiskanje ozemlja v smeri sever-jug, oživeli so stari in nastali novi
dolgi in globoki prelomi.
12
NASTANEK KARAVANŠKE »PAHLJAČE« — DVIG IZ GLOBIN
V pliocenu, pred 5 milijoni let, se je podrivajoča Jadranska tektonska plošča začela počasi vrteti v smeri, nasprotni
urnim kazalcem. Kamninske plasti so se gubale in ob prelomih premikale tako v navpični kot v vodoravni smeri. Ob
najmočnejših strmih prelomih je prišlo do izrivanja ogromnih tektonskih blokov v obliki velike pahljače. Tako so se
dvignile Karavanke. Paleozojske kamnine, davno odložene
na vodoravnem morskem dnu, so v skoraj navpičnih plasteh spet pogledale na površje.
Podobne tektonske razmere vladajo še danes in tako premikanje kot dviganje se nadaljujeta.
Plasti apnenca, odloženega
na vodoravnem morskem
dnu, so danes v Dovžanovi
soteski navpične,
nagubane in prelomljene.
13
OBLIKOVANJE POVRŠJA
Površje naravnega spomenika Dovžanova soteska zaznamuje dolina Tržiške Bistrice, reke, ki izvira na območju planine
Brsnina. V zgornjem toku Tržiška Bistrica teče proti zahodu,
nato pa za sotočjem s potokom Kališnik zavije proti jugu skozi Dovžanovo sotesko, kjer se na razdalji približno 150 m zoži
v ozko sotesko. Povprečna nadmorska višina na območju
naravnega spomenika je 750 m, prevladujoča nagnjenost
pobočij pa znaša 33˚ in več.
£
Trije prečni profili
doline Tržiške Bistrice:
čez najožji del (2),
južno (1) in severno
(3) od najožjega dela.
Najožji del soteske je
nastal z vrezovanjem
Tržiške Bistrice v plasti
apnenca.
Raznolika kamninska in tektonska zgradba območja
Dovžanove soteske se odražata v razgibanem površju, ki ga
preoblikujejo močni erozijski procesi. Na strmih pobočjih so
v konglomeratu, peščenjaku in meljevcu, ki hitreje preperevajo, nastale grape. Večji del leta so suhe, napolnijo pa se
ob močnejšem deževju. Pod strmimi skalnimi piramidami,
ki jih domačini imenujejo Kušpegarjevi turni, so nastala
melišča, v njihovih skoraj navpičnih apnenčastih stenah
pa so vhodi v podzemne jame. Prav lega podzemnih jam
dokazuje, da je reka nekdaj tekla višje kot danes in svojo
strugo še vedno vrezuje.
14
15
prelom
menjavanje plasti klastitov
masivni apnenec
masivni konglomerat
(konglomerata, peščenjaka,
meljevca) in apnenca
SKALNI GREBEN
pobočni grušč
16
GRAPA
Kušpegarjevi turni zaznamujejo vzhodna pobočja nad
strugo Tržiške Bistrice. Gradi jih debeloplastnati in masivni
apnenec, nastali pa so s selektivno erozijo, pri čemer so bile
manj odporne kamnine (tankoplastnati apnenci, konglomerati, peščenjaki in meljevci) sčasoma odnešene/erodirane,
odpornejši apnenec pa je ostal. Pri nastanku in oblikovanju
turnov so pomagali še tektonski prelomi, ob katerih so se
kamnine drobile.
£
Prikaz odvisnosti oblikovanosti površja od kamninske in tektonske zgradbe ter tridimenzionalni model površja območja naravnega spomenika,
prekrit s topografsko karto.
Površje preoblikuje tudi človek.
17
18
Geološki prerez vzdolž vzhodnega pobočja Dovžanove soteske (levega brega Tržiške Bistrice).
*(2/2 .(=$1,0,9267,'29­$129(627(6.(
9RGQLNSRUD]JOHGQLX·QLSRWL
Zanimivosti Dovžanove soteske nam pomaga odkrivati
razgledna učna pot, ki vodi iz Čadovelj po desnem bregu
Tržiške Bistrice do najožjega dela soteske in naprej do vasi
Dolina. Na njej spoznavamo različne kamnine in okamnine,
od najmlajših v Čadovljah do najstarejših v Dolini. Njihov
nastanek je razložen tako na informativnih tablah ob poti
kot tudi v pričujočem vodničku. Pri najožjem delu soteske
se pot razcepi. Lažja vodi preko mostu čez Tržiško Bistrico
skozi Bornov predor in naprej po cesti do geološkega stebra. Zahtevnejša pot (poimenovana »Bencetova pot« po
domačinu, alpinistu Filipu Bencetu) pa vodi še naprej
po desnem bregu Tržiške Bistrice in se v nekaj zavojih
povzpne na sedlo nad najožjim delom soteske. Od tod je
eden najlepših pogledov v sotesko in naprej proti severu.
S sedla do struge Tržiške Bistrice je pot zahtevnejša in je
v zadnjem delu opremljena z jeklenicami in klini. Ta del
poti ni primeren za obiskovalce, ki jih je strah višine ali pa
imajo težave z vrtoglavico. Pot proti geološkemu stebru
je od tod spet lahka. Od geološkega stebra do Razstavnoizobraževalnega središča v Dolini je pot mogoče nadaljevati po cesti, kjer nas vodi mimo točk Slovenske geološke
poti; na točki 13 je bilo najdenih največ okamnelih ostankov rastlin in živali. Druga možnost je pot skozi zaselek Na
Jamah (spet po desnem bregu Tržiške Bistrice). Sestop je
mogoč po isti poti, lahko pa se pri najožjem delu soteske
povzpnemo na gozdno učno pot, ki po levem bregu vodi
do parkirišča v Čadovljah.
Za celotno pot bomo porabili 1 – 2 uri, glede na čas, ki ga
imamo na voljo, pa se lahko odločimo tudi za krajši ogled.
Pot je razdeljena na več odsekov, kar omogoča, da tudi
sami načrtujemo ogled Dovžanove soteske (glej zadnjo
stran knjižice).
19
|–}
RDEČE GRÖDENSKE KAMNINE
Rdeči kremenovi konglomerati, peščenjaki, meljevci in glinavci so najmlajše kamnine v Dovžanovi soteski. Po kraju
Gröden (Val Gardena) v severni Italiji se imenujejo grödenske kamnine. Nastale so v srednjem permu, pred okrog 265
milijoni let, v suhem in vročem puščavskem podnebju.
Konglomerat je debelozrnata klastična sedimentna kamnina, sestavljena iz zaobljenih klastov ali odlomkov, na katere
so pri preperevanju in eroziji razpadle starejše kamnine, voda
pa jih je zaoblila v prodnike. Iz manjših, vendar s prostim očesom
razpoznavnih zrn, nastane peščenjak, iz še
manjših pa meljevec in
glinavec.
Grödenski peščenjak
Značilno rdečo
barvo tem
kamninam in prsti,
ki na njih nastaja,
dajejo železovi
oksidi, predvsem v
obliki drobnih zrnc
minerala hematita.
Prod, pesek , melj in
glino so reke odložile v
širokih rečnih dolinah,
v katerih so struge
napolnile le ob močnih
deževjih.
20
} TRBIŠKA BREČA
Pisana trbiška breča je ena najbolj značilnih kamnin v Karavankah. Ime ima po kraju Trbiž (Tarvisio) v Italiji. Nastala je
v srednjem permu, pred okrog 267 milijoni let, ko je vladalo
suho puščavsko podnebje.
Breča je debelozrnata klastična sedimentna kamnina,
sestavljena iz ostrorobih odlomkov ali klastov, na katere
so pri preperevanju in eroziji razpadle starejše kamnine.
Trbiška breča je iz apnenčevega drobirja, ki so ga
hudourniški potoki odložili v aluvialnih pahljačah in vršajnih
deltah na vznožju gorskega hrbta. Od tam so ga reke, ki
so svoje prepletene struge napolnile samo ob močnih
deževjih, odnašale na
slane obalne ravnice
– sabke. Tam je nastal
vijolični meljevec med
plastmi breče.
Vijolični meljevec
slana obalna
ravnica - sabka
spodnjepermski
apnenec
vršajna delta
pogreznitev
ob prelomu
21
 PREDOR
Bornov predor je zvrtan skozi plasti črnega apnenca. Ta je
nastal v starejšem permu, v mirnem lagunskem morskem
okolju, kjer so poleg številnih vrst alg, majhnih foraminifer,
morskih lilij, polžev in ramenonožcev živele tudi kroglaste
fuzulinidne foraminifere.
Foraminifere ali
luknjičarke so
enocelične praživali z
zelo različno oblikovanimi hišicami. Večina
je mikroskopsko majhnih in nekatere živijo
kot morski plankton.
Velike fuzulinidne
foraminifere so živele
samo v mlajšem paleozoiku na morskem
dnu. Imele so spiralasto zavite apnenčaste
hišice, pregrajene v
majhne kamrice.
Fuzulinidno foraminifero
vrste Sphaeroschwagerina carniolica sta leta
1938 prvič našla avstrijska geologa Franz in
Gustava Kahler prav v teh
apnencih na zgornjem
ovinku serpentine. Danes
je »kranjska švagerina« Vzdolžni presek pod mikroskopom, samostojsimbol Dovžanove ni hišici in prečni presek na površini apnenca.
soteske. Velikost vseh je 9 mm.
22
Karbonatni mulj z nepoškodovanimi ostanki odmrlih živali
in alg, iz katerega je nastal črn tankoplastnati apnenec, se
je odlagal počasi na dno mirne lagune v zatišju pregradnega grebena. Z dna lagune so štrleli redki majhni krpasti
grebenčki. Na njih so se tik pod morsko gladino, v območju
z več kisika in višjo energijo, odlagala večja karbonatna zrna
in polomljeni ostanki organizmov. Tako nastali svetlosivi,
masivni (neplastnati) apnenec gradi večino skalnih piramid
na pobočju nad predorom.
morske lilije, polži, ramenonožci
in foraminifere
mirna laguna
majhen krpasti
greben
pregradni
greben
nastajanje
črnega, tankoplastnatega apnenca
nastajanje svetlosivega,
masivnega apnenca
korale
Na zunaj so si plasti črnega apnenca
zelo podobne, pogled pod mikroskopom pa razkrije velike razlike.
V nekaterih so nakopičene fuzulinidne
foraminifere, druge so iz listastih alg
in majhnih foraminifer.
Plastnati
apnenec se pod
tektonskimi
pritiski zvija v
lepe gube, ki
jih lahko
opazujemo ob
cesti pri izhodu iz
predora. Masivni
apnenec se ne
more zvijati, zato
poka in se lomi.
23
€ GEOLOŠKI STEBER
V geološkem stebru so predstavljene paleozojske kamnine
Dovžanove soteske in mlajše, mezozojske kamnine njene
širše okolice po časovnem zaporedju nastanka. Ob njem je
povzet razvoj življenja in okolij v času njihovega nastajanja.
Geološki steber, ki je bil tu na pobudo prof. Stanka Buserja
postavljen leta 1992, je prvi tovrstni steber v Sloveniji.
Prof. Stanko Buser pozdravlja udeležence otvoritve Slovenske geološke
poti leta 1983 v Dovžanovi soteski.
24
 SLAPIŠČE
podorni bloki ob hišah
zaobljeni podorni skalni bloki v strugi
Posebnost Dovžanove soteske je območje zaselka Na
Jamah, ki leži pod Borovo pečjo. Površje prekrivajo številni
veliki skalni bloki kremenovega konglomerata, ki so se
odlomili s strmih pobočij Borove peči. Odlomi se dogajajo
že tisočletja in tudi v današnjem času. Med podornimi bloki
so nastali jamam podobni prazni prostori, od koder izvira
ime zaselka Na Jamah, ki je del naselja Dolina. Skalne bloke,
ki so obstali v strugi Tržiške Bistrice, je reka lepo zaoblila,
preko njih pa ustvarila slapišče, ki je še posebej mogočno
po dolgotrajnejšem deževju in po močnejših nalivih.
Slapišče ob običajnem vodostaju in po
dolgotrajnejšem jesenskem deževju.
25
‚ BELI KREMENOV KONGLOMERAT
Beli konglomerat, ki gradi Borovo in Rjavo peč nad zaselkom
Na Jamah in strmo pobočje na nasprotnem bregu doline,
je sestavljen skoraj izključno iz lepo zaobljenih kremenovih
prodnikov, ki so se v mlajšem karbonu nakopičili v vršajni
delti in na obali morja. Izvirajo iz metamorfnih kamnin
(kvarcitov) stare paleozojske
podlage, ki je bila dvignjena
v Varistično gorstvo. Pod
težo mlajših sedimentov je
potekal proces strjevanja v
kamnino. Prod se je zgostil
in praznega prostora med
prodniki je bilo vse manj.
Hkrati so se začeli z vezivom
med seboj sprijemati. Tako Vezivo je iz kremenovega
je iz proda nastala kamnina cementa, ki se je izločil iz vodne
raztopine in drobnozrnate
konglomerat.
peščene osnove.
vršajna delta
nesprijet prod
Vršajna delta iz debelozrnatega proda
proda.
26
debelozrnat
pesek
drobnozrnat pesek
v obrežnem pasu
Z natančnim opazovanjem plasti, velikosti in oblike prodnikov, njihove razporeditve, zaobljenosti, usmerjenosti in
sprijetosti, lahko ugotovimo, v kakšnem okolju se je prod
odložil. Prepoznamo lahko stare rečne vršaje, poplavne
ravnice, rečna korita, prepletajoče in meandrirajoče struge
in morske obale.
Zelo debeli,
neenakomerno veliki
in oblikovani ter slabo
zaobljeni prodniki z
veliko veziva so bili
odloženi v vršajni delti.
Ravno nasprotne
lastnosti ima prod v
rečnih koritih.
“Srečanje mladega in starega”.
V strugi Tržiške Bistrice so se
srečali pisani prodniki in velik blok
kremenovega konglomerata iz belih
prodnikov iz starega zemeljskega
veka (paleozoika). Kremenov
konglomerat je najtrša kamnina v
Karavankah. Le kako ga lahko voda
tako obrusi?
Tudi tektonske sile lahko površino
konglomerata popolnoma zgladijo.
27
ƒ RAZSTAVNO - IZOBRAŽEVALNO SREDIŠČE
DOLINA IN KARBONSKE KAMNINE
V razstavno-izobraževalnem središču (RISu) v nekdanji osnovni šoli so razstavljeni fosili in kamnine iz Dovžanove
soteske ter objavljena znanstvena in poljudna dela o
geoloških bogastvih soteske. Na ogled so tudi fosili iz drugih
delov Slovenije. V majhnem laboratoriju so povečevalne
lupe, s katerimi lahko raziskujemo svet drobnih fosilov v
pripravljenih vzorcih kamnin.
V neposredni bližini RISa je polno geoloških zanimivosti. Med
njimi izstopajo fuzulinski in algni apnenci ter t.i. nevihtne plasti.
V nekaterih plasteh črnega zgornjekarbonskega apnenca so
hišice fuzulinidnih foraminifer tako številne, da so kamnotvorne.
Fuzulinski apnenec je
zgrajen iz samih podolgovatih, nekaj milimetrov velikih
hišic. Najbolj značilna je
vrsta Quasifusulina longissima s temnimi zapolnitvami v osi hišice. V tem
apnencu karbonske starosti bi zaman iskali kroglaste švagerine, saj so se
te pojavile pozneje, na začetku perma. Fuzulinidne foraminifere so zaradi
hitre evolucije (spreminjanja oblik) in zaradi velike razširjenosti najboljši
pripomoček za določanje starosti zgornjepaleozojskih kamnin.
28
Algni apnenec je druga značilna vrsta zgornjekarbonskih
apnencev. Gradijo ga steljke apnenčevih zelenih alg, med
katerimi močno prevladuje vrsta Anthracoporella spectabilis.
Antrakoporelne alge so morske zelene alge iz rodu
dazikladacej, ki so bile zelo razširjene v toplih tropskih in
subtropskih morjih v mlajšem karbonu in starejšem permu.
Njihove do 15 cm dolge, rahlo razvejane pokončne steljke je
obdajal trden apnenčast (kalcitni) ovoj. V njem so bile majhne
odprtinice, skozi katere so izraščali mehki deli rastline. Z njimi
je alga s fotosintezo pridobivala hrano.
Nepoškodovani obročasti
preseki krhkih algnih
steljk (na površini apnenca in pod mikroskopom)
so se v jedru algne kope
ohranili v življenjskem
položaju. To priča o
mirnem okolju usedanja
karbonatnega mulja, iz
katerega je nastal masivni
algni apnenec.
Antrakoporelne alge nam veliko povedo o okolju nastanka
algnega apnenca. Ker so se prehranjevale s fotosintezo, so
potrebovale svetlobo, zaradi krhkih kalcitnih steljk pa niso
mogle živeti v razburkani vodi. To jih umešča v globino med
20 in 40 metri, kjer nevihtni valovi in močni tokovi nimajo
več učinka. Tam so pri zelo hitri rasti v kratkem času poselile morsko dno in gradile do nekaj decimetrov visoke algne
kope. V svojem okolju so močno dominirale in omejevale
uspevanje drugih plitvomorskih organizmov. Prav to je razlog, da v mnogih debelih apnenčevih masivih, v katerih bi
pričakovali mnogo fosilnih ostankov, teh skoraj ni.
29
Zgornjekarbonski apnenci so nastajali v plitvem morju na
položni obalni ravnici. Ko je morje v obdobjih višanja morske gladine razmeroma na hitro zalilo kopenske in deltne
sedimente, so bile fuzulinidne foraminifere med prvimi,
ki so množično poselile plitvomorski prostor. Že v zelo
plitvi vodi so se jim pridružili polži, školjke, posamezne zelene alge in manjše foraminifere, v nekoliko globlji pa še
ramenonožci in morske lilije. Po odmrtju so nakopičene lupine teh organizmov nudile trdno podlago zelenim algam,
ki so na njej začele graditi algne kope.
položna obalna ravnica
alge
nastajanje drobnozrnatega
peščenjaka
polži in zdrobljeni
členki morskih lilij
zdrobljeni členki
morskih lilij in
lupine
nastajanje
ramenonožcev
nastajanje
plastnatega
fuzulinskega
meljevca
apnenca
kopasti
algni
greben
nastajanje
nevihtnih
plasti
morske lilije,
ramenonožci,
belerofonski polži,
školjke in sledovi lazenja na morskem dnu
mahovnjaki, spužve,
ramenonožci, alge in foraminifere
nastajanje
masivnega
algnega
apnenca
Obalni pas proti odprtemu morju ni bil zaščiten, zato so imeli na nastanek kamnin v plitvem obrežnem pasu zelo velik
vpliv visoki valovi in morski tokovi, ki so ob močnih nevihtah orali po dnu. Menjavanje drobnozrnatega peščenjaka
in meljevca z značilnimi strukturami imenujemo nevihtne
plasti.
Hitro
menjavanje
kupolasto
oblikovanih
plasti peščenjaka
(svetlejši,
rjavkaste barve)
in meljevca
(temnejši, siv do
črn) je ena od
značilnosti
nevihtnih plasti.
30
Valovi so v plitvini dvigovali oblake drobnozrnatega peska
skupaj s skeleti odmrlih in hišicami še živih živali in jih odlagali na meljasto dno v globljem morju ter zasuli tam živeče
organizme.
Gosta nakopičenja poškodovanih lupin
ramenonožcev ali skeletov drugih
organizmov so prav tako značilna za
nevihtne plasti.
O nekdanjem okolju nam veliko povedo tudi sledovi, ki so
jih na morskem dnu pustili različni organizmi. Ihnofosili so
še ena zanimiva in bogato zastopana skupina okamnin v
Dovžanovi soteski.
Fosilni sledovi ali ihnofosili so vse sledi aktivnosti nekdanjih organizmov. To so sledovi lazenja, plazenja, kopanja,
vrtanja, hranjenja itn. Največkrat ne vemo, katera žival ali rastlina je pustila tako sled. V mnogih primerih gre za organizme
brez trdnih skeletov (npr. črvi muljojedi), ki se niso ohranili kot
telesni fosili. V kamnini se ponavadi ohrani »odlitek« sledi na
spodnji površini mlajše plasti, ki je sled prekrila.
V nevihtnih plasteh se menjavajo sledovi vrtanja navpičnih rovov, ko so
organizmi bežali na površje skozi odejo sedimenta, ki jih je prekrila med
nevihto (na levi) ter sledovi lazenja in iskanja hrane po površini v obdobju
mirnega morja (na desni).
31
„ ROŽNATI APNENEC Z RAMENONOŽCI
Dovžanova soteska je dobila svetovni pomen leta 1900, ko
je nemški paleontolog Ernst Schellwien objavil obsežno
razpravo o ramenonožcih (brahiopodih). V njej je opisal kar
81 različnih oblik iz barvitega
rožnatega, rdečega in svetlosivega apnenca, med njimi
21 do tedaj nepoznanih vrst.
Večina je bila najdena prav na
tem mestu, kjer je bil konec 19.
stoletja kamnolom tehničnega
in okrasnega kamna.
Ernst Schellwien (1866 – 1906),
naslovnica njegove razprave o
ramenonožcih Karnijskih Alp in
Karavank iz leta 1900 in njegove risbe
ramenonožcev iz apnenca Dovžanove
soteske.
32
Ramenonožci ali brahiopodi so morske živali z dvema lupinama. Podobni so školjkam, vendar se od njih razlikujejo po
tem, da lupini po obliki in velikosti nista nikdar enaki in da je
vsaka lupina simetrična. Manjša je ramenska lupina, ker je v
notranjosti nanjo pritrjen spiralno zavit ramenski aparat, ki
nudi oporo migetalkastemu prehranjevalnemu organu. Skozi
večjo, pecljevo lupino pa običajno
raste pecelj za pritrditev na podlago. Brahiopodi živijo vse od kambrija do danes. Medtem ko poznamo preko 30.000 fosilnih vrst, jih
danes živi samo okrog 350.
pecljeva lupina
pecelj
Danes živeči ramenonožci
z vidnimi prehranjevalnimi
organi ali lofoforji.
ramenska
lupina
Pestrost oblik brahiopodnih lupin je
posledica različnih načinov življenja
na morskem dnu. Eni so s pecljem
pritrjeni na podlago ali na pecelj
morske lilije, drugi prosto ležijo na
morskem dnu, tretji so na skalno
podlago pritrjeni z eno od lupin, četrti
pa v mehko dno zasidrani z bodicami
ali vanj vkopani. V Dovžanovi soteski
so med najbolj zanimivimi nenavadno
oblikovani ramenonožci, ki so obliko
prilagodili površini, na katero so bili
priraščeni.
33
Slovenski geolog, prof. Anton
Ramovš je leta 1966 s tega
najdišča po Ernstu Schellwienu
imenoval vrsto Karavankina
schellwieni. Primerek je velik
1,6 cm.
Pisani svetlosivi, rožnati in mesnato rdeči apnenci so nastali na zunanjem robu obalne ravnice, kjer je v starejšem
permu začela rasti kopasta tvorba. Zgradili so jo raznovrstni
mahovnjaki, morske lilije, polži, alge, čudne oblike majhnih
foraminifer, posamične rugozne korale in zanimivi mikroorganizmi, imenovani tubifiti. Na svoje skelete so lovili
karbonatni mulj in tako ustvarili precej obsežen pregradni
greben, ki danes tvori osrednji hrbet v Dovžanovi soteski.
nastajanje rožnatega,
masivnega apnenca
pregradni
greben
morske lilije,
mahovnjaki, spužve,
ramenonožci, korale
nastajanje
predgrebenske
apnenčeve
breče
ramenonožci
Permski greben ni bil enak današnjim koralnim grebenom, saj takrat še ni
bilo takih koral, ki bi gradile trdno ogrodje grebena. Grebenotvorne kolonijske korale so se pojavile šele v mezozoiku. Ta greben je bil večinoma iz
nakopičenega organskega drobirja,
korala
zelo rahlo sprijetega z mahovnjaki,
algami, tubifiti in
foraminifera
karbonatnim cemahovnjak
mentom. Takim
tubifit
grebenom rečemo
členek
grebenske ali skemorske lilije
letne kope.
Pisani mahovnjaki in oblakom podobni tubifiti (mikroorganizmi, ki verjetno pripadajo modrozelenim cepljivkam) so bili glavni tvorci permskih
grebenov.
34
Morske lilije ali krinoidi so morske živali iz skupine
iglokožcev, kamor sodijo tudi morski ježki in zvezde. Ime so
dobile po podobnosti z rastlinami. Imajo pecelj, s koreninami pritrjen na morsko dno, in cvetu podobno krono iz čaše z
dolgimi izrastki ali rameni. Ves
skelet je sestavljen iz drobnih
ramena
kalcitnih členkov, podobnih krona
gumbom, ki po odmrtju najpočaša
gosteje razpadejo in jih razsute
najdemo v kamnini. Krinoidi
živijo od kambrija do danes. pecelj
V paleozoiku in mezozoiku so
členki
v plitvinah poraščali obsežne
krinoidne »travnike«, njihovi
ostanki pa so pogosto tvorili
krinoidne apnence.
korenina
Danes krinoidi
živijo v vseh
globinah, vendar
so se tisti s peclji
večinoma umaknili
v globoke oceane
(najdeni so bili
celo 6 tisoč metrov
globoko), na
koralnih grebenih
pa živijo taki, ki
nimajo peclja.
Fosilni ostanki morskih lilij v
rdečem in rožnatem apnencu v
Dovžanovi soteski. Zgoraj del
peclja in čaše (širina vzorca je
5 cm), na desni 4 cm dolg del
členkastega peclja.
35
Rugozne korale so bile morske živali iz skupine ožigalkarjev,
ki so živele samo v paleozoiku. Najpogostejše so bile rogovom
podobne oblike, ki so živele posamično, nekatere pa so tvorile
manjše kolonije. Ime so dobile po rugah ali gubah na zunanji
apnenčasti steni. Koraliti, ki so bili veliki od 1 do 10 cm, so bili
vzdolžno simetrično pregrajeni s štirimi šopi sept in prečno s
tabulami.
Na levi 3,5 cm velika rugozna korala z vidnimi prečnimi tabulami, na
desni pa dva dela večje korale (s premerom 1,5 cm) z vidnimi
vzdolžnimi septami.
Kolonijska
rugozna korala v
predgrebenski breči.
Velikost kolonije je
5 cm.
Poleg opisanih fosilnih skupin se v pisanem apnencu pojavljajo še mnoge
druge. Spodaj so 8 mm velik zadek trokrparja ali trilobita in polži.
36
5$=*/('1$8˜1$327
Od parkirišča v Čadovljah po desnem bregu Tržiške
Bistrice mimo paštbe do najožjega dela soteske: razgledna pot, skozi gozd, dolžina: 1 km, čas hoje: 30
minut, zahtevnost: lahka
Od najožjega dela soteske skozi predor do
geološkega stebra: po cesti, dolžina 300 metrov, čas
hoje: 10 minut, zahtevnost: lahka
Od najožjega dela soteske čez razgledišče do
geološkega stebra – »Bencetova pot«: zavarovana razgledna pot, delno skozi gozd, delno
plezalna (jeklenice in klini), dolžina 500 metrov,
pribl. 50 metrov višinske razlike, čas hoje: 30 minut,
zahtevnost: zahtevna, ni za vrtoglave!
Od geološkega stebra skozi zaselek Na Jamah do
Razstavno-izobraževanega središča v Dolini: delno
makadamska pot, delno cesta, dolžina: 1 km, čas
hoje: 20 minut, zahtevnost: lahka
Od geološkega stebra po cesti do Razstavnoizobraževalnega središča: po cesti, dolžina: 600
metrov, čas hoje: 20 minut, zahtevnost: lahka
Gozdna učna pot (od najožjega dela soteske do
parkirišča v Čadovljah): gozdna pot, dolžina: 800
metrov, čas hoje: 20 minut, zahtevnost: lahka
* (pri navedenih časih hoje so upoštevani postanki ob informativnih tablah)
37
RAZGLEDNA UČNA POT
1
Vstopna točka v Dovžanovo
ovo sotesko
2
amenšnikova paštba
Botanična dediščina in Jamenšnikova
3
Trbiška breča
4
Razgledišče
5
Predor
6
Geološki steber
7
Slapišče
8
enov konglomerat
Zasek Na Jamah in kremenov
9
o središče Dolina
Razstavno izobraževalno
10
Rožnati apnenec
11
ne gozda
Gozdna učna pot - dobrine
12
Gozdna učna pot - razvojj gozda
13
odarjenje z gozdom
Gozdna učna pot - gospodarjenje
14
na obnova gozda
Gozdna učna pot - naravna
15
ki svet v gozdu
Gozdna učna pot - živalski
16
Gozdna učna pot - gozd in človek
Tržiška Bistrica
2
Brv / most
Naselje
ČADOVLJE
1
DOLINA
Razstavno
izobraževalno
središče Dolina
9
9
NA JAMAH
8
Borova peč
8
10
10
7
7
6
mali predor
6
Kušpegarjevi
turni
4
predor
3
5
3
11
5
12
13
Partizanska tehnika
Kokrškega odreda
15
14
16
POTARJE
Dovžanova soteska je edinstveno nahajališče okamnelih
ostankov morskih živali in rastlin iz starega zemeljskega
veka – paleozoika.
Ali to pomeni, da je bilo tukaj včasih morje?! Tako
kot na sliki?
– Ne, ni bilo čisto tako. Pravzaprav je bilo zelo drugače.
Sprehodi se skozi Dovžanovo sotesko in spoznaj fosile,
kamnine, tedanja okolja in sile, ki so sotesko oblikovale
skozi milijone let in jo preoblikujejo še danes.