November 2007 - Domače Novice
POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 2230 LENART V SLOV. GORICAH LETO XXIV. ŠT. 11 (353) 29. NOVEMBER - LISTOPAD 1,25 € 2007 FESTIVAL ZMAGOVALCEV NARODNOZABAVNE GLASBE LENART 2007 Nedelja, 16. 12. 2007 ob 15.00 uri v kulturnem domu Lenart. Pridite, se razvedrite in sodelujte pri izbiri najvšečnejšega ansambla po meri občinstva. Vabi krajane na krvodajalske akcije, ki bodo: ŽUPANI RAZMIŠLJAJO ............................................... stran 2 OBČINA BENEDIKT - JAVNI RAZPIS ........................... stran 3 PROSLAVA OB DNEVU RUDOLFA MAISTRA ............... stran 4 07. 12. 2007 Lenart 14. 12. 2007 Voličina DEMONSTRACIJE ZA VIŠJE PLAČE ........................... stran 6 OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA LENART K akciji še posebej vabimo mlade člane, ki so že dopolnili 18 let. V imenu ljudi v življenski stiski se vam prisrčno zahvaljujemo! VEDNO VEČ OTROK V VRTCU ................................... stran 14 NASLEDNJA ŠTEVILKA DOMAČIH NOVIC IZIDE KONEC MESECA DECEMBRA Domace novice cs3.indd 1 27.11.2007 11:55:58 AKTUALNO Župani razmišljajo o novem lokalnem časopisu Na www.lenart.si Ovtarjeve novice sem prebral, da so župani osrednjih Slovenskih goric na rednem mesečnem kolegiju 19. novembra ponovno razpravljali o lokalnem časopisu, ki bi izhajal na območju vseh šestih občin osrednjih Slovenskih goric. Povzemam: » Pri tej točki so posamezni župani predstavljali svoja stališča do skupnega časopisa in bili enotnega mnenja, da so vse občine zainteresirane za takšno obliko obveščanja. Dogovorili so se, da se do naslednjega kolegija pripravi konkretna ponudba. Najprimernejše bi bilo, so menili župani, da se poišče zunanji izvajalec (zanima nas, kdo bo za naklonjenost županov slavil ZMAGO?! op. odg. urednik), ki bi bil pripravljen izdajati časopis in bi imel predvsem komercialni interes na tem območju. Občine pa bi v tem časopisu zakupile določen prostor. Naslednji kolegij županov bo v Benediktu 10. decembra. Sprašujem se, komu je na območju nekdanje velike občine Lenart, zdaj občin: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Sv. Ana, Sv. Jurij v Slovenskih goricah in Sv. trojica v Slovenskih goricah potreben novi lokalni časopis, ko pa na tem območju redno vse od leta 1991 izhaja lokalni časopis Domače novice. Menim, da se izdajatelj Domačih novic, Štrakl d.o.o. v Sv. Trojici zagotovo ne bi branili zakupa določenega prostora v njihovem in našem časopisu, ki je pred letom 1991občasno izhajal že vse od leta 1961. S takšnim sodelovanjem bi Domače novice, ki so zdaj odvisne le bralcev, postale zanimivejše in dobile profesionalnejši pristop. Prepričan sem, da dva lokalna časopisa na tem majhnem območju, nimata dolgega preživetja. Še posebej, ker danes nihče ne dela zastojn. Zagotovo nisem edini, ki pogreša širše obveščanje iz domačega okolja, mišljeno tudi izza občinskih zidov. Toda novinar(ji) naj ne bo(do) le zapisovalci narekov, - "prodane duše", ampak je naloga novinarstva opozarjati tudi na napake in nepravilnosti, torej gledati pod prste oblastnikom in presojati njihova dejanja. To je smisel pravega novinarstva in, če bo novi časopis, ki si ga želijo župani, takšen, naj že jutri zagleda luč sveta. In nenazadnje, če bi župani želeli, da so njihovi občani in občanke obveščeni o tem in onem, bi že zdavnaj lahko objavljali razne objave in odloke v domačem lokalnem časopisu in ne v Uradnem listu ali Gospodarskem vestniku, kjer to stane lepe denarce. A glej, potem bi občani že vedeli preveč. Kaj pa menite Vi ? F. B. 9. SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LENART V četrtek, 25. oktobra, so se na 9. seji sestali svetniki občine Lenart. Na seji so se najprej lotili rebalansa proračuna občine Lenart za leto 2007 in leto 2008. Svetniki so po krajši razpravi z nekaj amandmaji pri investicijah soglasno sprejeli Odlok o rebalansu občine Lenart za leto 2007 in Odlok o rebalansu proračuna občine Lenart za leto 2008. V nadaljevanju seje so svetniki sprejeli novelacijo dokumenta identifikacije projekta za Novo industrijsko poslovno cono. Nova industrijsko poslovna cona se nahaja na levem bregu potoka Velka med glavno cesto G1-3 Lenar t-Gornja Radgona in regionalno cesto R3-433 Lenart-Trate. Predmet investicijskih vlaganj je komunalno opremljanje zemljišč. Celotno območje nove poslovno industrijske cone obsega okrog 30 hektarov. Od tega je 10 hektarov površin predvidenih za komunalno infrastrukturo in okrog 20 hektarov za pozidavo zainteresiranim investitorjem. Občina Lenart namreč vlaga le v odkup in komunalno ureditev zemljišča, po katerem bo potekala povezovalna cesta v dolžini 200 metrov in interna cesta v dolžini 280 metrov. Občina Lenart bo kandidirala na drugi javni razpis za prednostno usmeritev Regionalni razvojni programi. Celotna vrednost investicije pa je ocenjena na 1,3 milijona evrov. Investicija se bo izvajal v več fazah. Svetniki so sprejeli tudi sklep, da bodo občinam Železniki in Cerkno namenili po 2.000 evrov pomoči za odpravo posledic neurja. Na seji je bil sprejet tudi sklep, da bo občina Lenart trem zlatim maturantom Valeriji Damajnko, Amandi Muršec in Tomažu Levaku podelila po 200 evrov nagrade. Svetniki so tudi sprejeli sklep, da bodo ob letošnjem občinskem prazniku podeljena priznanja. Občinski svet je za častno občanko občine Lenart imenoval Elizabeto Muršak, pediatrinjo, ki je svoje življenje posvetila dojenčkom, otrokom in najstnikom. Zlati lenarški grb pa bo prejel Anton Jančič, direktor podjetja Lentherminvest. Srebrna lenarška grba bosta prejela Mariborska livarna Maribor - Obrat Aklimat Lenart in OŠ Lenart - enota vrtec Lenart. Bronasta lenarška grba bosta prejela Alberto Kocbek mladi kmetovalec iz Voličine in Cvetka Bezjak za področje delovanja na športnem področju. Plaketo občine Lenart bo prejelo društvo kmečkih žena in deklet Lenar t, ki aktivno deluje že 20 let. Priznanja bodo podeljena na osrednji slovesnosti ob letošnjem občinskem prazniku, ki bo v petek, 9. novembra v športni dvorani v Lenartu. Svetniki so imenovali tudi komisijo za poimenovanje ulic, ki jo bo vodil Franc Krivec, člani pa so Jožef Kramberger, Darinka Čobec, Romana Fekonja, Štefan Fras, Leopold Hameršak in Danijel Kovačič. Svetniki so imenovali tudi komisijo za evidentiranje škode zaradi povečanja tranzitnega prometa v občini Lenart. Komisijo bo vodil dr. Miralem Hadžiselimovič, člani pa so Franc Krivec, Miroslav Bauman in Franc Mencigar. Svetniki pa so sprejeli tudi sklep, da se sprehajalna pot okoli jezera Komarnik poimenuje po Francu Brezniku in se imenuje Franckova pot. V obrazložitvi so zapisali, da si je pokojni Franc Breznik, kot velik ljubitelj Lenarta, Slovenskih goric in narave izredno prizadeval za ohranjanje naravne in kulturne dediščine, varstvo okolja ter za urejenost mesta, njegove okolice in občine. Ob koncu seje so se svetniki seznanili tudi s poročilom o Poletnih kulturnih prireditvah, ki so letos prvič potekale v občini Lenart. Prireditve so bile zasnovane in organizirane na podoben način, kot poteka izvedba prireditev, festivalov in drugih kulturnih dogodkov v večini večjih ali srednje velikih slovenskih mest in so jih občini dobro sprejeli, saj je bil program zasnovan multikulturno. MATJAŽ JAZBEC -FORUM 21 V mesecu septembru se je član Foruma 21 Matjaž Jazbec seznanil in srečal z županom avstrijskega glavnega mesta Dunaja gospodom Michaelom Hauplom. Dunajski župan je v uvodnem delu srečanja predstavil svoje izkušnje pri reševanju problematike sodobnih mest kot so energetika, komunala, promet, financiranje vključno z zasebno javnim partnerstvom, okoljevarstvena problematika v nadaljevanju pa je odgovarjal na vprašanja prisotnih na srečanju. V mesecu novembru pa se je na forumu predstavil predsedniški kandidat, ki je čez teden dni postal predsednik države dr. Danilo Turk. Predsednik države je predstavil poglede in stališča do človekovih pravic in njihovega spoštovanja v Sloveniji. Matjaž Jazbec se je v okviru Forum 21 društva za politična, gospodarska, razvojna, socialna, kulturna in etična vprašanja, srečal z številnimi uglednimi osebami iz domovine in sveta kot so nekdanji predsednik kanadske vlade Donald J. Johnston, madžarski predsednik Gyula Horn, Tone Turnšek, Zoran Jankovič, dr. Ljubo Bavcon, Zvone Dragan, Miloš Kovačič, Tomaž Subotič, dr. Mitja Gaspari, dr. Rajko Pirnat, dr. Metod Dragonja in dr. Maks Tajnikar. Predsednik Foruma 21 je nekdanji predsednik države gospod Milan Kučan. Prva številka glasila DOMAČE NOVICE, je izšla 25. februarja 1961. Od 20. aprila 1991 izdaja časopis podjetje ŠTRAKL d.o.o. Naslov uredništva: SLO - 2235 Sv. Trojica v Slov. goricah, Slovenska ul. 21, tel: 02/7292976, fax:02/7292977. Pošta: 2230 Lenart v Slov. goricah, p.p.5. Elektronski naslov:[email protected] Stalni zunanji sodelavci: Marjan Toš, Ludvik Kramberger, Franc Bratkovič, Franci Klemenčič, Miroslav Pravdič, urednica Branka Štrakl, direktor, DTP in tehnični urednik Romeo Štrakl, odgovorni urednik Ivo Štrakl. Maloprodajna cena za izvod je 300 SIT (1,25€), za tujino se naročnini prišteje poštnina. Transakcijski račun 04102-0000132489 Časopis Domače novice je vpisan v evidenco javnih glasil pod zaporedno številko 1228. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Tisk: Štrakl d.o.o., Sv. Trojica v Slovenskih goricah. Telefon: 02/729-29-76 Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. 2 - DOMAČE NOVICE Domace novice cs3.indd 2 29. november 2007 27.11.2007 11:55:58 Občina Benedikt na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona – SZ1 (Uradni list RS, št. 69/2003, 18/2004 in 47/2006), Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/2004 , 34/2004, 62/2006 in 114/2006), Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP-UPB2 (Uradni list RS, št. 24/2006 in 105/2006), Zakona o socialnem varstvu – ZSV-UPB2 (Uradni list RS, št. 3/2007) in 3. in 6. točke Pogodbe o soinvestiranju pri zagotavljanju socialnih in neprofitnih najemnih stanovanj z dne 15. 04. 2002 ter Dodatka k Pogodbi o soinvestiranju pri zagotavljanju socialnih in neprofitnih stanovanj z dne 13. 08. 2002, sklenjene med Stanovanjskim skladom Republike Slovenije, javnim skladom, Poljanska cesta 31, 1000 Ljubljana in Občino Benedikt, Čolnikov trg 5, 2234 Benedikt objavlja JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM 1. PREDMET RAZPISA Občina Benedikt v svojem imenu in s soglasjem ter po pooblastilu Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, javnega sklada razpisuje oddajo neprofitnih stanovanj v najem, ki bodo v času veljavnosti prednostne liste izpraznjena ali na novo pridobljena. Stanovanje bo upravičencu oddano po prednostni listi, ki bo izdelana na podlagi tega razpisa. Predmet javnega razpisa je 1 (eno) stanovanje: - dvosobno stanovanje št. B-12, v mansardi, v izmeri 58,05 m2 s pripadajočo shrambo v izmeri 5,20 m2, ki se nahaja na naslovu Čolnikov trg 12, 2234 Benedikt. Najemnina za dodeljena neprofitna stanovanja bo določena na podlagi Uredbe o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin (Uradni list RS, št. 131/2003 in 142/2004) oziroma na podlagi predpisa, ki bo veljal v času sklepanja najemne pogodbe. Za zgoraj navedeno dvosobno stanovanje, znaša najemnina v mesecu oktobru 2007, izračunana na podlagi navedenih veljavnih predpisov, 181,42 EUR. 2. RAZPISNI POGOJI Upravičenci za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem so državljani Republike Slovenije, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Benedikt. Upravičenci za dodelitev neprofitnega stanovanj v najem so tudi: • ženske in ženske z otroki, žrtve družinskega nasilja, ki imajo začasno bivališče v materinskih domovih in zatočiščih – varnih hišah, zavetiščih, centrih za pomoč žrtvam kaznivih dejanj na območju občine Benedikt; • žrtve vojnega nasilja; • invalidi, ki so trajno vezani na uporabo invalidskega vozička ali trajno pomoč druge osebe, ne glede na kraj stalnega prebivališča, če imajo v občini Benedikt možnosti za zaposlitev ali imajo zagotovljeno pomoč druge osebe in zdravstvene storitve; • najemniki v stanovanjih, odvzetih po predpisih o podržavljenju – prejšnji imetniki stanovanjske pravice, če izpolnjujejo splošne pogoje do dodelitve neprofitnega stanovanja po pravilniku. Prosilci so upravičeni do dodelitve neprofitnega stanovanja, če dohodki njihovih gospodinjstev v obdobju leta dni pred razpisom ne presegajo določenih odstotkov od povprečne neto plače v državi, ki je v letu dni pred razpisom znašala 807,91 EUR. Velikost gospodinjstva Dohodek ne sme presegati Meja dohodka v EUR naslednjih % povprečno neto plače v državi 1-člansko 2-člansko 3-člansko 4-člansko 5-člansko 6-člansko 200 % 250 % 315 % 370 % 425 % 470 % 29. november 2007 Domace novice cs3.indd 3 1.626,14 2.032,68 2.561,17 3.008,36 3.455,55 3.821,43 Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se gornja lestvica nadaljuje s prištevanjem po 25 odstotnih točk. Upravičenci za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem morajo poleg navedenih pogojev izpolnjevati še naslednje splošne pogoje: • da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva ni najemnik neprofitnega stanovanja, oddanega za nedoločen čas in z neprofitno najemnino ali lastnik ali solastnik drugega stanovanja ali stanovanjske stavbe, razen če je stanovanje ali stanovanjska stavba po zakonu oddana v najem za nedoločen čas, z neprofitno najemnino; • da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva ni lastnik drugega premoženja, ki presega 40 % vrednosti primernega stanovanja (kot osnova za določitev vrednosti primernega stanovanja se v skladu z zakonom upošteva stanovanje točkovano s 320 točkami po vrednosti točke 2,63 EUR in površina stanovanja v povezavi s številom uporabnikov stanovanja, v višini razredov, predvidenih za stanovanja s plačilom lastne udeležbe in varščine v času objave razpisa. Na razpisu ne morejo sodelovati: • tisti, ki jim je bilo v času do uveljavitve stanovanjskega zakona v letu 1991 že dodeljeno družbeno stanovanje in so po sklepu sodišča stanovanjsko pravico izgubili; • tisti, ki jim je bila najemna pogodba, sklenjena po letu 1991, po sklepu sodišča odpovedana iz krivdnih razlogov. 3. KRITERIJI IN MERILA ZA OCENJEVANJE STANOVANJSKIH IN SOCIALNIH RAZMER PROSILCEV Prednostna lista upravičencev za oddajo neprofitnih stanovanj v najem bo sestavljena na podlagi kriterijev, ki jih določa Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem. 4. RAZPISNI POSTOPEK Prosilci, ki se želijo prijaviti na razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, dvignejo obrazec vloge, s katerim se prijavijo na razpis, v roku 15 dni od objave javnega razpisa, v tajništvu Občine Benedikt oziroma pri referentki za upravne, stanovanjske in splošne zadeve, Čolnikov trg 5, 2234 Benedikt, v ponedeljek, torek in četrtek od 8.-11. ure in od 12.-14.30, v sredo od 8.-11. ure in od 12.-16. ure ter v petek od 8.-11. ure. Obrazec vloge je na voljo tudi v elektronski obliki na spletni strani Občine Benedikt http://www.benedikt.si/, rubrika Aktualno. Če bo prosilec oddal nepopolno vlogo, bo pozvan, da vlogo v določenem roku dopolni z manjkajočimi listinami. Vloge prosilcev, ki v roku ne bodo dopolnjene, in vloge, oddane po zaključku razpisnega roka, bodo s sklepom zavržene. K vlogi za pridobitev neprofitnega stanovanja v najem morajo prosilci priložiti naslednje listine navedene pod tč. 1., 2., 3. in 5, druge listine pa, če na njihovi podlagi uveljavljajo dodatne točke: 1. izpolnjen obrazec opisa stanovanjskih in socialnozdravstvenih razmer ter fotokopijo osebnega dokumenta; 2. izjavo o premoženjskem stanju prosilca in ožjih družinskih članov (s podpisi vseh družinskih članov oziroma njihovih zakonitih zastopnikov) ter izjavo, s katero prosilec in drugi polnoletni člani gospodinjstva dovoljujejo vpogled v svoje osebne podatke pri drugih upravljavcih zbirk podatkov; 3. potrdilo o skupnem neto dohodku gospodinjstva v obdobju leta dni pred razpisom – 01. 09. 2006 – 31. 08. 2007 (osebni dohodek, pokojnina, preživnina, dohodek iz dela prek Študentskega servisa, invalidnina, itd.) z navedbo dobe zaposlitve. Kot dohodek se NE šteje dodatek za pomoč in postrežbo in drugi prejemki za nego in pomoč, otroški dodatek, dodatek za nego otroka, štipendije, dohodki od občasnega dela invalidov, ki so vključeni v institucionalno varstvo, sredstva za odpravo posledic nesreče itd; 4. potrdilo o nezaposlenosti prosilca, njegovega zakonskega ali izvenzakonskega partnerja oziroma drugega družinskega člana (izda Zavod RS za zaposlovanje); 5. veljavno dokazilo o stanovanjskem statusu: najemna ali podnajemna pogodba oziroma izjava prosilca, zakaj pogodba ni sklenjena; 6. dokazilo o zadnji plačani najemnini oziroma podnajemnini; 7. dokazilo o kvaliteti bivanja – stanovanje ovrednoteno z največ 110 točkami (točkovalni zapisnik) ali opis kvalitete stanovanja: leto izgradnje, vlažno, kletno, dotrajane instalacije itd.; 8. utesnjenost v stanovanju – v kolikor gre za prosilca, ki stanuje pri starših ali sorodnikih, se upošteva izjava prosilca o površini dela stanovanja ali stanovanjske stavbe, ki jo ima prosilec v uporabi oziroma v souporabi, kakor tudi opis posameznih prostorov in navedbe površin; 9. kopijo poročnega lista oziroma notarsko overjene izjave o obstoju izvenzakonske skupnosti; 10. kopijo izpiska iz rojstne matične knjige za vsakega otroka; 11. potrdilo o rednem šolanju otrok, ki so starejši od 15 let; 12. zdravniško potrdilo o nosečnosti; 13. odločbo socialne službe o ločenem življenju roditeljev in mladoletnih otrok zaradi neprimernih stanovanjskih razmer (rejništvo, oskrba v tuji družini, zavodu, če so razlog oddaje neprimerne stanovanjske razmere); 14. dokazilo o statusu roditelja, ki sam preživlja otroka (samohranilec) – potrdilo, da je preživnina neizterljiva oziroma odločbo o prejemanju preživnine iz preživninskega sklada; 15. potrdilo ustrezne institucije, če je prosilec ali njegov ožji družinski član, ki bo z njim stalno prebival, gibalno ovirana oseba, trajno vezana na uporabo invalidskega vozička ali trajno pomoč druge osebe; 16. dokazilo o invalidnosti I. kategorije in invalidnosti zaradi okvare čuta – vid, sluh (odločba Centra za socialno delo, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje oziroma Zavoda za zaposlovanje); 17. izvid osebnega zdravnika, s katerim se dokazujejo trajna obolenja prosilca ali družinskih članov, pogojena s slabimi stanovanjskimi razmerami; 18. odločba o razvrstitvi otroka, mladostnika ali mlajše polnoletne osebe glede na zmerno, težjo ali težko duševno ali težko telesno motnjo ali izvid in mnenje specialistične pediatrične službe; 19. strokovno mnenje centra za socialno delo ter vladnih in nevladnih organizacij (materinski domovi, zatočišča – varne hiše, zavetišča, centri za pomoč žrtvam kaznivih dejanj), ki nudijo ženskam in ženskam z otroki psihosocialno pomoč ob nasilju; 20. odločba upravne enote, s katero je priznan prosilcu status žrtve vojnega nasilja. Potrdila, ki ne izkazujejo trajnega statusa, ne smejo biti starejša od 30 dni od objave razpisa. Prosilci oddajo vlogo s prilogami v zapr ti kuver ti praviloma osebno v prostorih Občine Benedikt, Čolnikov trg 5, 2234 Benedikt, s pripisom "Prijava na razpis za stanovanja". Izjemoma lahko prosilci pošljejo vloge po pošti s priporočeno pošiljko, in sicer v roku 15 dni od objave javnega razpisa. Vse informacije lahko dobite osebno na sedežu Občine Benedikt med uradnimi urami: v ponedeljek, torek in četrtek od 8.-11. ure in od 12.-14.30, v sredo od 8.-11. ure in od 12.-16. ure ter v petek od 8.-11. ure, na tel. št. 02/703 60 80 ali na naslovu http://www.benedikt.si/. Dodatne informacije posreduje Darja Zemljina, tel. št. 02/703 60 38, e-pošta: [email protected]. Številka: 35232-003/2007-1 Benedikt, 19. novembra 2007 Milan GUMZAR ŽUPAN 3 - DOMAČE NOVICE 27.11.2007 11:55:58 PRAZNOVANJA Državna proslava ob dnevu Rudolfa V Lenartu so praznovali Maistra v Gornji Radgoni Sejemska dvorana Pomurskega sejma je gostila številne slovenske politike Malokdo vé, da je 23. november državni praznik, ki pa ni dela prost dan. Na ta dan so se po Sloveniji vrstile številne proslave, s katerimi so počastili generala Rudolfa Maistra in njegove borce. Brez njih bi ne bilo Slovenije v taki obliki, kot je danes. Njemu gre zasluga, da je od nemškega vliva osvobodil Maribor in celotno Štajersko. Na to njegovo in dejanje borcev za severno mejo, katerih ni več med živimi, so se z osrednjo državno proslavo ob dnevu Rudolfa Maistra, državnem prazniku, posvečenem spominu na dogodke leta 1918, spomnili v veliki dvorani Pomurskega sejma v Gornji Radgoni. Treba je povedati, da so se v Gornji Radgoni že ves dopoldan in popoldan odvijale slovesnosti, kot so položitev vencev na grob padlih borcev za severno mejo na radgonskem pokopališču, ob spomeniku Maistrovim borcem pri cerkvi sv. Petra in ob spomeniku Nikoli več, kateri je postavljen v spomin na okupacijo mesta Gornja Radgona od Jugoslovanke ljudske armade. Na osrednji slovesnosti ob prazniku občine Lenart in krajevne skupnosti Lenart, ki so jo združili s 50-letnico vrtca Lenart, razglasili Franckovo pot, k dosedanjim častnim občanom se je pridružila Elizabeta Muršak. Od sobote, 3. novembra do sobote, 10. novembra so v Lenartu potekale letošnje prireditve ob prazniku občine Lenart in krajevne skupnosti Lenart. Zvrstilo se je več različnih prireditev. Osrednja slovesnost je bila v petek, 9. novembra v Športni dvorani Lenart. Slovesnost je bila hkrati združena s 50. obletnico vrtca Lenart. O prehojeni poti vrtca je spregovoril ravnatelj OŠ Lenart Marjan Zadravec, o delu in dosežkih občine v obdobju med lanskim in letošnjim praznikom pa župan mag. Janez Kramberger. Na proslavi je bila razglašena Franckova pot pri jezeru Komarnik, poimenovana po pokojnem Francu Brezniku, dr. vet. med. Breznikovi družini je bila izročena listina o poimenovanju. Župan mag. Kramberger je podelil tudi letošnja občinska priznanja. Elizabeta Muršak upokojena pediatrinja iz Maribora, rojena v Voličini je postala častna občanka. Zlati grb občine Lenart je dobil gospodarstvenik direktor lenarškega Lentherm investa Anton Jančič, srebrna grba MLM Aklimat Lenart in Vrtec Lenart, bronasta Cvetka Bezjak in Alberto Kocbek. Plaketo občine Lenart pa je prejelo Društvo kmečkih žena in deklet Lenart. Ob tej priliki so na osrednji slovesnosti praznika občine Lenart letos prvič bila podeljena tudi priznanja in nagrade zlatim maturantom. Prejeli so jih: Valerija Domajnko, Amanda Muršec in Tomaž Levak, vsi trije doma iz Krajevne skupnosti Voličina. V kulturnem programu, ki so mu prisluhnili številni lenartčani in gostje so sodelovali: otroci iz Vrtca Lenart, Vokalni kvintet Završki fantje, učitelji Glasbene šole Lenart in Pihalni orkester MOL Lenart. Besedilo in posnetek: Franc Bratkovič Proslave, ki je pričela točno ob 20 uri, prenašala jo je tudi TV Slovenija 1, so se udeležili številni politiki, med njimi predsednik vlade Janez Janša, predsednik parlamenta France Cukljati, zunanji minister dr. Dimitrij Rupel, minister za obrambo Karl Erjavec, ministrica za delo in družino Marjeta Cotman in mnogi vidni politiki. Občinstvo pa je pogrešalo predsednika države dr. Janeza Drnovška. Visoki gost je bil tudi minister za šolstvo dr. Milan Zver, ki je bil slavnostni govornik, ki je v svojem ne predolgem govoru spregovoril o pomenu dejanj generala Rudolfa Maistra in njegovih borcev. Kot je dejal, je govoriti o Maistru, govoriti o domovini in o ljubezni do domovine. V delu govora je orisal družbeno-politične razmere ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja ter vlogo in pomen Maistra in njegovih dejanj, za katere se je odločil na svojo roko, brez podpore oblasti iz Ljubljane. Dalje je govoril tudi o aktualnih političnih dogajanjih v Sloveniji, kjer je med drugim povedal: »Dogodki zadnjih dni so znova prinesli na površje vprašanje spoštovanja domovine. To, da v Sloveniji ni nesvobode tiska, da ni segregacije etničnih skupin in manjšin, da ni sistematičnega ogrožanja človekovih pravic in svoboščin, je najmanj, kar lahko povemo o njej v tujini, kjer se ne bi smeli tako ostro deliti na mi in vi, biti razcepljeni na dvoje, troje, z več obrazi in resnicami. Čas slovenskega predsedovanja evropski družini naj bo čas slovenskega nacionalnega ponosa, zgodovinska prelomnica našega bivanja in čas predstavljanja slovenskih dosežkov v Evropi in svetu«, je dejal Zver. Prejemniki občinskih priznanj z županom in hkrati državnim poslancem mag. Krambergerjem. Mladi Zeleni Slovenije člani IYNF – Svetovni mladi prijatelji narave V bogatem kulturnem programu, ki ga je režiral Iztok Tory, scenarij pa je pripravil Jadran Sterle, so nastopili Orkester slovenske vojske - Big Band, igralec rojak iz Gornje Radgone Boris Ostan, glasbenica Marjetka Urbanič iz Plitvice pri Apačah, ter mnogi drugi umetniki iz Slovenije. Naj zaključimo prispevek s pohvalo lepega kulturnega programa in izbiro kraja, za proslavo, to je velika hala Pomurskega sejma , katerega uspešno vodi Lenarčan Janez Erjavec. Gotovo je to ob vsakoletnih sejmih, največji dogodek Pomurskega sejma v vsej njegovi zgodovini. Mladi Zeleni Slovenije so postali člani IYNF – International Young Naturefriends. Organizacija ima članice iz 22 držav po celem svetu, po novem tudi iz Slovenije. Glavni namen te organizacije je povezovati mlade po celem svetu, katere zanima tudi narava. Tako so predvsem po Evropi organizirani razni seminarji, izobraževanja, izleti, tabori in sestanki. Prvi dogodek, katerega se bo udeležila delegacija Mladih Zelenih, katero bo vodil generalni sekretar Andrej Čuš bo potekala od 7. do 9. decembra v Varšavi, ko bo IYNF imela kongres. Besedilo in foto: LUDVIK KRAMBERGER 4 - DOMAČE NOVICE Domace novice cs3.indd 4 29. november 2007 27.11.2007 11:56:00 GOSPODARSTVO Namenu predali novo proizvodno F.A.MAIK na poti k novim uspehom dvorano in Bio kotlarno 15. let delovanja obeležili s položitvijo temeljnega kamna za izgradnjo skladišča in donacijo S to pridobitvijo so hkrati proslavili 30 letnico tovarne in proizvodnje grelnikov vode, katerim so v zadnjih letih pridružile toplotne črpalke, sončni kolektorji in nazadnje še zalogovniki. V podjetju Lentherm invest d.o.o. so v petek 16. novembra imeli otvoritev nove proizvodne hale in tehnološke linije za proizvodnjo solarnih bojlerjev, zalogovnikov in toplotnih črpalk. Hkrati z omenjeno pridobitvijo so svečano predali namenu tudi novo Peletno Bio kotlarno. Slovesnosti ob odprtju so prisostvovali številni gostje, med njimi Barbara Ulaga predstavnica z ministrstva za gospodarstvo, Viktor Hazl z ministrstva za okolje in prostor, Marjan Bezjak kot predstavnik ministrstva za promet in zveze, lenarški župan Janez Kramberger, podžupanja Manca Zlodej, mariborski nadškof metropolit in častni občan občine Lenart dr. Franc Kramberger kot tudi številni poslovni partnerji iz Slovenije in tujine. Marjan Bezjak, direktor družbe F.A.MAIK je skupaj z državnim sekretarjem na Ministrstvu za promet, dr. Petrom Verličem položil temeljni kamen za izgradnjo skladišča. Ob tej priložnosti je dejal: »Naš slogan …ker znamo, hočemo in zmoremo, se danes potrjuje. Z izgradnjo novega 3 000 m2 velikega skladišča, bomo pridobili 5.500 paletnih mest. To nam bo omogočilo, da bomo svoje storitve lahko opravljali še kakovostneje in hitreje.« Dr. Peter Verlič je dejal: »Vesel sem, da sem lahko sodeloval pri tako pomembnem dogodku, kot je položitev temeljnega kamna, za izgradnjo novega skladišča. Vodstvu in vsem zaposlenim čestitam za uspešnih petnajst let delovanja. Prepričan sem, da bo prihodnost podjetja še uspešnejša.« Slavnostnemu praznovanju, ki se je nadaljevalo s pogostitvijo tudi poslovnih partnerjev, so prisostvovali še: direktorica Slovenskega podjetniškega sklada Državne pomoči, mag. Maja Tomanič-Vidovič, podžupan Mestne občine Maribor, Danilo Burnač ter župan Mestne občine Maribor, ki je v svojem kratkem govoru poudaril, da izgradnja skladišča ni pridobitev samo za F.A.MAIK, ampak za širšo okolico. »Že pred 15-imi leti sem se zavedal, da se vsako podjetje nenehno spreminja, vendar si niti v sanjah nisem mogel predstavljati, da bomo v tem času dosegli takšen napredek. Zavedam se, da tega napredka ne bi bilo, če ne bi imel sreče sodelovati s tako izvrstnimi sodelavci in uspešnimi poslovnimi partnerji. Zato sem toliko bolj ponosen, da lahko danes predam donacijo v vrednosti 5.000 evrov, za nakup kirurškega mikroskopa« je ob podelitvi čeka, ki ga je v imenu ortopedskega oddelka UKC Maribor prejel dr. Slavko Kramberger, dejal direktor F.A. MAIK, Marjan Bezjak. Podjetje Lentherminvest je bilo ustanovljeno leta 1993, vendar so bile zasnove delovanja podjetja bistveno prej. Proizvodnja grelnikov vode seže v leto 1977, ko je takratni TVT Boris Kidrič Maribor v Lenartu zgradil najsodobnejši obrat za proizvodnjo emajliranih grelnikov vode, kar je bila novost tudi v tedanji skupni državi Jugoslaviji. Vsled večjih potreb po grelnikih vode in uvajanju novih tehnologij so bili proizvodni prostori postopoma dograjeni. V letu 1992 je obrat postal samostojna delovna organizacija TVT Lentherm v 100 odstotni lasti koncerna TVT Maribor d.d., nato pa prešel v državno last. Leta 1993 je bilo s strani delavcev TVT Lentherm ustanovljeno podjetje Lentherm invest d.o.o., ki je odkupil 100 odstotni kapitalski delež družbe TVT Lentherm. V letu 1999 je bilo podjetje Lentherm d.o.o. pripojeno k družbi Lentherm invest d.o.o. Skozi vso zgodovino obstoja podjetje spremlja razvoj na področju ogrevanja sanitarne vode, razvija sodoben proizvodni program ter širi obseg svoje ponudbe s dopolnilnimi proizvodi za ogrevanje, usmerjenimi k izrabi alternativnih virov. Proizvodni program zajema centralne in solarne grelnike sanitarne vode litraže od 80 do 500 litrov, toplotne črpalke za ogrevanje sanitarne vode, hidroforje, sončne kolektorje, zalogovnike in biokotle. Podjetje opravlja tudi storitve emajliranja, varenja, hladne obdelave in razreza pločevine ter druge storitve s področja obdelave kovin. S to dejavnostjo so vodilni v Sloveniji, hkrati pa tudi pomemben izvoznik v države članice Evropske unije. Prisotni so tudi v Hrvaški, BiH in Srbiji. Lentherm invest, ki ga vodi direktor Anton Jančič, ima ta čas 87 zaposlenih. V lanskem in v začetku letošnjega leta je bila ta številka, zaradi povečanega povpraševanja iz sosedne Avstrije in Nemčije, po izdelkih iz Lentherm investa višja kar za 20 zaposlenih. Besedilo in foto: Franc Bratkovič 29. november 2007 Domace novice cs3.indd 5 Gornja Radgona Kmetijska zadruga skrbi tudi za ozimnico Kmetijska zadruga Gornja Radgona, ki deluje za območje sedanjih Občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici ter delno za obrobje občin Benedikt, Cerkvenjak in Sveta Ana v Slovenskih goricah, namenja tudi veliko pozornosti oskrbi ljudi z ozimnico. Večino teh pridelkov mora tukajšnja zadruga kupovati na drugih območjih Slovenije. Tako ta že vrsto let kupuje krompir pri Kmetijsko gozdarski zadrugi Sloga Kranj. Letno ga prodajo čez 20 ton. Letos je krompir precej bolj obrodil kot lani, to se pozna tudi pri ceni, saj stane kilogram 0,26 evra, lani pa je bila ta cena kar 0,39 evra. Radgonska zadruga je do sedaj prodajala ozimna jabolka iz družbe Radgonske gorice, toda ker so tu opustili gojenje jabolk, jih sedaj dobavlja iz družbe Gorički sad v Prekmurju. Pričakujejo, da bodo prodali preko 10 ton jabolk. Nekoč, ko je bilo kmetijstvo bistveno manj intenzivno, so na območju, ki ga pokriva Kmetijska zadruga Gornja Radgona pridelali toliko sadja in zelenjave, da so vse to celo izvažali. Med drugim je bilo v letih 1930 do 1938 letno iz radgonske železniške postaje samo iz območja Apaške kotline, pripeljano tja do 300 vagonov krompirja in do 15 vagonov fižola. Franci Klemenčič 5 - DOMAČE NOVICE 27.11.2007 11:56:01 Demonstracije za višje plače v Ljubljani Benedikt: Spet veliko prostovoljnih krvodajalcev NATANKO 77 JIH JE DAROVALO KRI – jasno sporočilo delodajalcem V soboto, 17. novembra so Kongresni trg v središču Ljubljane po dvema letoma, znova zaznamovale velike delavske in medgeneracijske demonstracije za višje plače, na katerih se je zbralo okoli 70 tisoč demonstrantov iz vse Slovenije. Med njimi so bili poleg delavcev tudi upokojenci in študentje. Demonstranti, ki so bili opremljeni s številnimi transparenti ter sindikalnimi zastavami in simboli, so oblikovali nekaj kilometrov dolgo kolono, ki se je po osrednji prometnici v Ljubljani – po Slovenski cesti – nekaj po 11 uri mirno in dostojanstveno napotila na Kongresni trg, kjer so se točno ob 12 uri začeli vrstiti govorniki iz vseh slovenskih sindikatov, katerim sta se pridružila tudi predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije in predsednik Študentske organizacije Slovenije. Govorniki so poudarjali, da je gospodarska rast v Sloveniji visoka tudi po zaslugi delavcev, zato morajo od nje nekaj imeti tudi oni. Nesprejemljivo je, da ob visoki gospodarski rasti standard delavcev pada, medtem ko dobički naraščajo, zaradi česar se povečujejo tudi socialne razlike. Zato so sindikalisti od vlade in parlamenta terjali čim prejšnjo pripravo in sprejetje zakona o udeležbi delavcev pri delitvi dobička. Poudarjali so, da bodo stopnjevali pritisk in organizirali splošno stavko, če delodajalci ne bodo prisluhnili njihovim zahtevam. Organiziranje prostovoljnih krvodajalskih akcij je ena osrednjih dejavnosti več 100 krajevnih, občinskih in območnih organizacij Rdečega križa Slovenije. In tukaj so aktivisti RK še posebej uspešni kar se pozna na več kot 1100 prostovoljnih akcij, ki jih vsako leto pripravijo po vsej državi, na njih pa skoraj 100 tisoč krvodajalcev letno zbere nad 40.000 litrov krvi, kolikor je za slovenske potrebe letno potrebujejo bolnišnice po celi državi. Svoj delež tem lepim številkam pa vsekakor prispevajo tudi krvodajalci in aktivisti RK iz Slovenskih goric. Tam, pravzaprav v Benediktu je namreč, v organizaciji Občinske organizacije Rdečega križa Benedikt, minuli konec tedna potekala tradicionalna jesenska krvodajalska akcija. In v dobrih štirih urah je v prostore OŠ Benedikt, kjer so zaposleni na oddelku za transfuzijo SB Maribor jemali kri, prišlo natanko 77 prostovoljnih krvodajalcev. Slednji so podarili blizu 40 litrov dragocene tekočine, ki bo gotovo rešila sleherno življenje, kajti ne smemo pozabiti, da slovenske bolnišnice potrebujejo dnevno okoli 400 enot krvi, za enega hujšega ponesrečenca v prometni nesreči pa je potrebno med 30 in 40 enot. Torej vsak posamezni krvodajalec je vedno in povsod po državi dobrodošel. Tekst in fotografije: Franc Bratkovič In ker so se krvodajalci v občani Benedikta, kot vedno v tovrstnih humanitarnih akcijah, tudi tokrat izkazali, je predsednik OO RK Benedikt Milan Repič, bil zelo vesel. Sam je še posebej pohvalil tudi podmladek OO RK Benedikt, ter dodaja, da so v omenjeni občini ko gre za prostovoljno krvodajalstvo, ki poteka že od leta 1957, zelo uspešni. Posebej so veseli in zadovoljni, da je zraven vedno več mladih, kar pomeni, da ta humanitarna dejavnost v tem delu države, nikoli ne bo zamrla. Z zadovoljstvom je Repič ugotovil, da na njihovem območju nenehno narašča število krvodajalcev, toda temu v veliki meri, poleg sami prostovoljnih krvodajalcev, pomagajo številni prostovoljci, ki delajo v rdečem križu, vsekakor pa posebna pohvala gre njegovemu predhodniku Mirku Šijancu. Zato niti ne preseneča, da letno, na treh akcijah, kri daruje nad 300 občanov Benedikta, torej približno vsak sedmi občan. Sicer pa darovanje krvi je neboleče in koristno. Sami krvodajalci so že po naravi skromni ljudje, in so zadovoljni z lepo besedo zahvale, kljub temu pa jim je lepo podeliti tudi kakšno priznanje ob okroglem številu darovanj. In zato so dobrodošla tudi srečanja, ki jih enkrat letno pripravljajo za vse krvodajalce. Besedilo in foto: (ob) Lenart: 4,43 je septemberska ocena strank delavcev upravne enote Ob koncu oktobra je bilo 436 iskalcev dela Po podatkih Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje je bilo ob koncu oktobra letošnjega leta na območju Upravne enote Lenart 436 iskalcev dela. Tako se je število nezaposlenih na območju Občine Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Sveta Ana v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah in Sveta Trojica v Slovenskih goricah, živijo 18.304 ljudje, samo v zadnjem mesecu zvišalo za 39. Kljub temu je sedanja nezaposlenost na lenarškem območju med najnižjimi v vsem slovenskem prostoru. Lani ob koncu oktobra je bilo na območju Upravne enote Lenart 479 iskalcev dela. Franci Klemenčič 6 - DOMAČE NOVICE Domace novice cs3.indd 6 Po nedavno objavljenih podatkih, so stranke v letošnjem septembru zaposlene v Upravnih enotah po Slovenije, ocenile z oceno 4,63. V tem mesecu je delavce vseh slovenskih upravnih enot ocenilo 3.215 ljudi, kar je v primerjavi z letošnjim avgustu za 942 več. Vseeno pa je to število v primerjavi z majem lanskega leta, ko je Ministrstvo za javno upravo Republike Slovenije uvedlo anketo z željo dviga ravni kakovosti poslovanja zaposlenih v upravnih enotah, v tej takrat sodelovalo 5.524 strank, nizko. Ocena strank zaposlenih v Upravni enoti Lenart v minulem septembru znaša 4,43. S tem se je tukajšnja upravna enota uvrstila na 50. mesto med 60.timi. Franci Klemenčič 29. november 2007 27.11.2007 11:56:02 DRUŠTVA Mesec požarne varnosti BENEDIŠKI UPOKOJENCI TUDI LETOS V RUŠAH Oktober v katerem smo zaznamovali kar dvajset svetovnih dnevov, je pri nas minil tudi v znamenju meseca požarne varnosti. Tako je v tednu od 8. do 13. oktobra na vsako poštno pošiljko v notranjem in mednarodnem prometu, ki spada v obseg univerzalne poštne storitve, bilo treba prilepiti doplačilno znamko v vrednosti 0,ll evra. Zbrana sredstva bo Gasilska zveza Slovenije uporabila za izenačevanje materialne opremljenosti gasilstva in spodbujanje mladine za delo v gasilstvu. V gasilskih društvih so potekale številne aktivnosti namenjene preventivi. Gasilci so nekoliko več skrbi v tem mesecu posvetili tudi čiščenju gasilskih domov, garaž in opreme. Kot običajno so strani gasilskih zvez potekali pregledi društev. Osrednja tematika gasilskih vaj, sprožena v mesecu požarne varnosti po vsej državi, je bila posvečena evakuaciji prebivalstva iz objektov in požarnim načrtom. Že vrsto let upokojenci DU Benedikt odhajajo na vsakoletno romanje v Ruše, kamor so se v velikem številu odpravili tudi letos, v nedeljo, 9. septembra 2007. Po tradiciji in pripovedovanje naj bi za ta dan polovili še zadnje muhe, ki letajo okoli in jih nesli v Ruše, da se muhe od poletja poslovijo in po tem datumu naj muh več do naslednje spomladi ne bi bilo. Sveže jutro jih je pozdravilo ob vstopu na avtobus, pot pa jih je najprej peljala v Ruše, kjer je bilo ob cerkvi že mnogo romarjev, ki so pripotovali z različnih krajev naše domovine. Po sveti maši in krajšem postanku na cerkvenem dvorišču jih je pot vodila v smeri Zgornja Kungota, kjer so si po dobrem kosilu ogledali še cerkev Svete Kunigunde na vrhu hribčka. Tam jih je pozdravila vodja Turistično informativnega centra Darja Viher. Tekst in posnetek: Franc Bratkovič Kolesarjenje v organizaciji DU Tako so se ob priliki pregleda društev prejšnji mesec po drugem delu postavili v zbor gasilci in gasilke PGD Cerkvenjak. Zadovoljnih in nasmejanih obrazov so se Benedičani vrnili domov, njihovemu predsedniku Stanku Kolarju pa je uspelo izpeljati še en zadani cilj, ki jih v DU Benedikt ne manjka. Preselitev v nove prostore druženja v kulturni dom Benedikt bo članom društva omogočila razširitev svojih dejavnosti, tako da bodo v jesensko-zimskih mesecih popoldnevi ob kartanju in šahiranju minevali hitreje. V letošnjem letu so izvedli tudi nekaj kolesarskih akcij in spridoma izkoristili kar 8 kilometrov dolgo kolesarsko pot po Benediktu. Eno izmed srečanj načrtujejo v letošnjem letu še zaključek koledarskega leta. Člani društva se s svojimi sovrstniki radi družijo, izmenjajo svoja mnenja in konec koncev občutijo pripadnost društvu, ki jim lepša dni jeseni življenja. Lešanski gasilci skrbijo za mlajši kader SREČANJE SOŠOLCEV LETNIKA 1935 IN 1936 V Gasilskem društvu Lešane, ki je bilo ustanovljeno 1946. leta in sodi v občino Apače, posvečajo posebno skrb vzgoji mladih gasilcev. Društvo, ki šteje več kot sto članov, vodita predsednik društva Roman Bek in poveljnik Anton Lorbek. Društvo se ponaša s številnimi pokali, ki so jih prejeli na gasilskih tekmovanjih. Z njimi se lahko pohvalijo starejši člani kakor tudi mladinci in pionirji. Društvo veliko skrbi posveča izobraževanju gasilcev. Ker je skoraj iz vsake hiše kdo včlanjen v društvo, skrbijo tudi za družabno življenje. Tako vsako leto ob rednih veselicah, s katerimi si prislužijo kak evro za svoje delovanje, prirejajo srečanje ob Materinskem dnevu, ko povabijo v gasilski dom vse žene in dekleta iz vasi Lešane in Nasove. 9. srečanje sošolcev in sošolk letnika 1935 in 1936, ki so gulili šolske klopi v osnovni šoli Sveta Trojica v Slovenskih goricah je bilo prijetno, saj smo si segli v roke v nedeljo 18. 11. 2007 ob 14. uri v gostilni pri Sveti Trojici v Slov. goricah. Udeležba je bila občutno nižja kot na prejšnjih srečanjih. Nekateri so se opravičili, nekateri pa so že preminili. Z zanimanjem so si vsi prebrali zapis v slovo od lani preminulega sošolca Karla Šenekarja v naših Domačih novicah. Za novo vodjo so si izbrali Slavka Prebevška. Dosedanji vodji Tončki Breznik pa so se lepo zahvalili. Srečanja so prijetna zato se bodo na 10. srečanje zbrali v letu 2009. Besedilo in foto: Ludvik Kramberger Foto in besedilo: Slavko Štefanec Lešanski gasilci s številnimi zasluženimi pokali 29. november 2007 Domace novice cs3.indd 7 7 - DOMAČE NOVICE 27.11.2007 11:56:03 DRUŠTVA DRUŠTVO DIABETIKOV LENART IZVEDLO POHOD PO KAPELSKIH GORICAH Lep sončni 5. november 2007 je bil kot nalašč za pohodnike DD-Lenart. Kar 24 udeležencev tega društva se je zbralo tega dne ob 10. uri izpred zdravstvenega doma v Lenartu in nato krenilo s svojimi osebnimi vozili proti Gornji Radgoni, ustavili so se pred hotelom Radin v Radencih. Od tam so peš krenili drug za drugim po turistični poti, ki vodi po slikoviti pokrajini Kapelskih goric. Po kakšnih dveh kilometrih hoje po ravninskem delu, se ta vinski svet že prične rahlo vzpenjati pri čemer so se Kapelske gorice že ponašale v prečudovitih jesenskih barvah. Med temi pa so tu in tam kukale lepo urejene domačije do katerih prav tako vodijo lepo vzdrževane poti. V ospredju se nam je že vsa od jesenskega sonca obsijana pokazala cerkev Kapela, ki je posvečena Sveti Magdaleni in leži na nadmorski višini 312 m, okrog in okrog pa jo obdajajo lepo urejeni vinogradi. Tik pod cerkvijo se nahaja znana Kapelska klet, ki je v lasti delniške družbe Kapela vinogradništvo in vinarstvo. Pred to kletjo je nas pohodnike pričakala prijazna enologinja Milena Cigut, ki nam je izčrpno predstavila kletarjenje in zorenja raznih sort vin. Omenjena klet sprejme, oziroma izšola in nato ustekleniči preko milijon litrov vina letno predvsem iz radgonsko-kapelskih goric. Ob tej priložnosti smo bili deležni degustacije 8 vrst vrhunskega vina. Kot je povedala enologinja okrog 70% teh vin izvozijo na tuji trg. Velja še omeniti, da se tu prepletajo bogata preteklost in sedanjost ter preprosta izvirnost vinske ponudbe, ki je znana širom po Sloveniji in v tujini. Legenda pravi, da je nekoč na bližnjem griču stal grad grofa Kocjana ali Kacjana. Ko pa je v te kraje prilomastil Atila, se je grof Kocjan skril v votlino, ki jo je imel zraven svoje spalnice. Atila ga je presenetil in ubil. Polastil se je gradu in v njem živel do svoje smrti. Pokopali so ga nekje med Dravo in Muro v zlati, srebrni in železni krsti. Pobili so vse pogrebce, zato je ostal grob nedotaknjen. Danes od gradu ni nikakršne sledi več, le v zemlji je še opeka in kamenje. Ruševine gradu so uporabili pri gradnji cerkve sv. Magdalene v letu 1823, ko se je pričela graditi na mestu, kjer je nekoč stala kapela, po kateri je ta kraj dobil ime »Kapela«. Sklep tega pohoda se je odvil na vinotoču Belak-Radenski Vrh, od koder smo pohodniki že v zahajajočem soncu krenili proti domu. Tudi ta dan bo za lenarške diabetike ostal nepozaben. Foto in besedilo: Rudi Tetičkovič MEDDRUŠTVENO EKIPNO ŠAHOVSKO TEKMOVANJE V SVETI ANI ZAPRAVILI, ČESAR NIHČE NI PRIČAKOVAL V okviru sprejetega programa dela komisije za šport in rekreacijo pri Zvezi društev upokojencev v Slovenskih goric je DRUŠTVO UPOKOJENCEV SVETA ANA, dne 9. 11. 2007, v prostorih gasilskega doma Sveta Ana, organiziralo meddruštveno ekipno tekmovanje v šahu. Tekmovanja so se udeležile ekipe Društev upokojencev Cerkvenjak, Lenart, Sveta Ana, Sveti Jurij, Sveta Trojica, Voličina. Kot gostje so nastopili tudi šahisti Društva upokojencev Zgornja Velka. Skupaj je sodelovalo 7 (sedem) ekip, ki so v izenačenem boju pokazale veliko želje po osvojitvi naslova prvaka zveze za leto 2007. Tekmovanje je potekalo po enokrožnem Bergerjevem sistemu. Samo srečanje in opisovanje posameznih dvobojev, čeprav še kako zanimivih, za našo pripoved niti ni pomembno. Povejmo le, da izrazitih favoritov ni več. Ekipe so izenačene in vsaka izmed nastopajočih lahko preseneti in premaga papirnatega favorita. Ekipe kot so: Lenart, Voličina, Sveta Trojica so imele nasproti močne konkurente, ki se niso predali že kar v naprej. Zanimivo je, da je ekipa Društva upokojencev Sveta Trojica pričela zelo podjetno in z rezultati 4 : 1 v drugem in tretjem kolu premagala Lenart in Voličino. Pa tudi v naslednjih kolih niso bili slabi, tako da smo vsi prisotni v 1 in 2 krogu v trojičarjih skoraj videli novega prvaka za leto 2007. Pa glej za zlomka, v zadnjem kolu se je zgodilo nekaj, česar nihče ni pričakoval. Izgubili so z ekipo Zgornje Velke in prvo mesto je osvojila ekipa Društva upokojencev Sveti Jurij, ki je iz ozadja igrala požrtvovalno in pridno nabirala zmage in seveda tako tudi točke. Kot smo povedali je prvo mesto dosegla ekipa Društva upokojencev Sveti Jurij v postavi: Jože Šinko, Franc Marčič, Franc Horvat, Miro Bauman in Tone Lenart. Drugo mesto je pripadlo ekipi Društva upokojencev Sveta Trojica v postavi: Janko Kšela, Jože Žel, Ljubo Kšela, Ernest Sumper in Alojz Korošec. Tretje mesto je dosegla ekipa Društva upokojencev Lenart v postavi: Ciril Novak, Emil Avdič, Darko Banič, Evgen Udiljak in Saša Tomažič. Priznati moramo, da nas prav vzradosti, kadar se na enem mestu zbere tako veliko število športnih prijateljev, ki jih šah združuje v lepi kraljevi igri, pa tudi v prijateljskem druženju, je dejal predsednik Društva upokojencev Sveta Ana Tone Kolman. Posebej smo veseli, da so tukaj vsa društva, ki se vključujejo v Zvezo Slovenskih goric in da je takih srečanj vedno več in tudi udeležba, kot vidite, se iz leta v leto povečuje. Prvim trem ekipam so nato bili podeljeni lepi pokali in praktična darila. Udeležence sta nato pozdravila še gospod Silvo Slaček, župan občine Sveta Ana in gospod Boris Mlakar ravnatelj Osnovne šole Sveta Ana in enotno izrazila navdušenje nad tem, da so društva upokojencev odprla svoje društvene prostore in da je v njih, v vsebinskem smislu dela tudi šah našel svoje mesto. Vsi vemo namreč, da šaha ne pozabiš in da ga kljub opešanemu telesu in tudi nekaterim počasnejšim mentalnim funkcijam lahko uspešno igraš tudi z nasprotniki, ki so mlajši. Društvu upokojencev Sveta Ana, njegovemu predsedniku gospodu Antonu Kolmanu, tajniku gospodu Adolfu Brusu in blagajničarki gospe Marti Fajdiga se iskreno zahvaljujemo za prizadevnost in ustvarjene pogoje, ki so omogočili, da je tekmovanje v igranju šaha uspelo. Istočasno pa želimo izkoristiti priložnost, za povabilo vsem tistim upokojencem in upokojenkam, ki si želijo sprostitve in druženja v okviru igranja šaha, da se šahistom v društvih upokojencev pridružijo. Če je volja, nikoli ni prepozno. Tekmovali pa bomo tudi v letu 2008. Ivan Černčec Planinsko društvo Hakl organizator 10. planinskega plesa Planinski društvi Hakl iz Svete Trojice in Planinsko društvo Lenart, tesno sodelujeta s planinskimi društvi Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer, Murska Sobota Matica in Mura iz Murske Sobote. Eno večje skupnih druženje članov vseh sedmih planinskih društev, je vsakoletni ples planincev v začetku decembra. To pripravijo vsako leto v drugem društvu, prvo so pripravili radgonski planinci. Letošnji že 10. ples bo v soboto, 1. decembra ob 19. uri v organizaciji Planinskega društva Hakl, v gostišču Moleh v Bačkovi pri Sveti Ani v Slovenskih goricah. Franci Klemenčič 8 - DOMAČE NOVICE Domace novice cs3.indd 8 29. november 2007 27.11.2007 11:56:03 LJUDJE JOŽEF LEBAR OBISK PRI STOLETNICI Po maši zadušnici v cerkvi sv. Ladislava v Beltincih, ki sta jo vodila murskosoboški škof Marjan Turnšek in mariborski pomožni škof Jože Smej ob somaševanju tamkajšnjega farnega župnika, prisostvovali pa številni duhovniki in župljani župnij Sv. Antona v Slovenskih goricah in Sv. Ladislava ter drugi, so na pokopališču v Beltincih v sredo popoldne pred dnevom Vseh svetnikov, položili k večnemu počitku župnika – zlatomašnika Jožeta Lebarja. Jožef Lebar se je rodil 5. februarja 1925 leta v Beltincih v Prekmurju, kot zakonski sin očeta Mihaela in matere Uršule, rojene Pucko. Osnovno šolo je obiskoval v domačih Beltincih, gimnazijo v Murski Soboti. Po vojni je bil kot postaven in močan fant vpoklican v KNOJ. Zatem se je odločil za študij teologije v Ljubljani, mašniško posvečenje je prejel 29. junija leta 1952 v Mariboru. Kot duhovni pomočnik je bil najprej nameščen v Lendavo, nato kot kaplan v Črenšovce, zatem v Poljčane in od tam v faro Sv. Marjete ob Pesnici v Pernico, kjer je bil nekaj časa pred odhodom tudi župnijski upravitelj. Septembra leta 1960 je bil poslan v faro Sv. Antona v Slovenskih goricah v Cerkvenjak,kjer je kot kaplan deloval do 11.februarja 1961, ko je župnijsko upraviteljstvo odložil dolgoletni in nadvse med farani spoštovani takratni župnik Franc Škof, Jožef Lebar pa takrat nasledil njegovo mesto. Župnik Lebar je nato v fari Sv. Antona v Cerkvenjaku ostal vse do pred dveh let, ko je zbolel in ni mogel več opravljati božje službe. Poleg svoje župnije je bil v času od oktobra 1969 do avgusta 1970 še soupravitelj župnije Sv. Andraž v Slovenskih goricah. Župnik Lebar, ki je pred petimi leti bral zlato mašo, je v zgodovini cerkvenjaške – antonovske cerkve tudi župnik z najdaljšim dušno pastirskim stažem v fari Sv. Antona v Slovenskih goricah. V štiriinštiridesetih letih je krstil mnoge cerkvenjačane in cerkvenjačanke, mnoge pripravil na prvo sveto obhajilo in birmo, opravil veliko porok in tudi mnoge »pokopal«. Kot je ob slovesu dejal dekan lenarške dekanije Martin Bezgovšek, ki ga je ob nastopu bolezni tudi nadomeščal do prihoda novega župnika Janka Babiča, je rad prihajal na dekanijska srečanja, bil pa je tudi edini župnik v dekaniji, ki je ob nedeljah imel Večernice. Te so bile običajno križev pot za rajne. Seveda je tako rekoč vse do zadnjega tudi kmetoval. Imel je rad Cerkvenjak. Še zdaj ko je bil v domu v Rakičanu, je bil z dušo v Cerkvenjaku. Rad je imel tudi rojstne Beltince, kraj, ki je dal številne duhovnike. Gospod zlatomašnik Jože Lebar počivajte v miru. V soboto, 22. 9. 2007, je gospa Marija Cafnik praznovala svoj 100. rojstni dan. Ob praznovanju njenega častitljivega jubileja smo jo obiskali tudi člani Krajevne organizacije Rdečega križa Lenart in ji ob tej priložnosti izročili skromno darilo. Bila nas je vesela in rada se je spomnila časov, ko smo prihajali k njej, ko je še sedala za šivalni stroj. Na koncu obiska smo čili stoletnici zaželeli še veliko zdravih let. Franc Bratkovič KO RK LENART OBISK VAROVANCEV DOMA DANICE VOGRINEC Jesen je prišla in z njo tudi turobno jesensko vreme. Marsikdo se ob takem vremenu ne počuti najbolje, saj mora večino časa preživeti v stanovanju. Tako je tudi z nekaterimi varovanci, ki prebivajo v domu Danice Vogrinec v Mariboru. Da bi jim malce popestrili jesenske dni, smo se odločili, da preživimo urico popoldneva z njimi. Kulturniška skupina, ki deluje pri DU Sv.Trojica je dne 24. oktobra obiskala varovance. Obisk je pri njih postal že trdicionalen. Pripravili smo jim program, katerega je povezovala predsednica DU gospa Marica Klobučar. Sodelovali so mešani pevski zbor, ansambel »Jesensko cvetje«, pri DU, pevke ljudskih pesmi KD Trojica, mlada in nadarjena harmonikarka Katja Kavčič s svojo mamo, prebrani sta bili tudi pesmi Štefke in Marije Horvat z naslovi: Mati, Kje je pot. Tudi iz našega kraja živi nekaj varovancev v domu. Na vse smo se spomnili, jim zaželeli zdravja in prijetnega bivanja v domu. Med varovanci je tudi pevka skupine pevk ljudskih pesmi gospa Trezika Kokol, ki je veliko let prepevala v naši skupini. Vesela je bila našega obiska, podarili smo ji tudi skromno darilce. Ob koncu prireditve smo se vsi nastopajoči zbrali na odru, zraven smo povabili tudi njo in skupaj zapeli pesem: Mi se imamo radi. Varovanci so bili zelo navdušeni nad programom, nekateri so tudi aktivno sodelovali. Zahvaljevali so se in prosili, naj jih hitro zopet obiščemo. Kot po navadi smo jim zraven pripeljali tudi nekaj sadja, ki so si ga lahko ob koncu prireditve vzeli. Ker živita v domu tudi zakonca Repa iz Jurovskega Dola, ki sta pred kratkim praznovala biserno poroko, smo ju povabili med nas. Čestitali smo jima za njun jubilej ter zapeli nekaj pesmi ob spremljavi harmonike. Sprejela sta malo darilce in bila zelo vesela, ker smo se spomnili tudi njiju. Tako sta preživela skupaj z nami nekaj lepih trenutkov, ki jih ne bosta hitro pozabila. Želimo jima še več zdravih let skupnega življenja in prav tako tudi vsem ostalim varovancem doma še dosti dobrega počutja. Hvala tudi vodstvu doma (sestram) za lep sprejem in pogostitev. 80 LET HEDVIKE VOGLAR Hedvika Voglar je doma iz Brengove 4 pri Cerkvenjaku. Ta del naselja spada v faro in pošto Sv. Trojica v Slov. goricah. Naselje imenujejo tudi po domače »ZIBOTE«. Slavljenka Hedvika Voglar rojena 1927 leta v Mariboru materi Angeli in očetu Francu. Oba brata sta v mladosti umrla. Postala je odvisna od tujih rok. Nameščena je bila v Osek, nazadnje k Toplakovim. Tukaj je leta 1946 doživela neizbrisan del njenega težkega življenja posledic druge svetovne vojne, kar jo tudi danes boli. V osnovno šolo je hodila v Sveto Trojico kot sama pravi tudi v čevljih, kjer so prsti ven štrleli. Vzljubila je življenje na trgu Svete Trojice, se preselila k Micki Klobasa. Po šestih letih pridnega dela in medsebojnega spoštovanja je Micka v zahvalo služila poroko med Hedviko in Francem Voglarjem leta 1953. Svoje lastno gnezdo sta začela plesti na moževi domačiji v Brengovi 4. Takrat so postali spomini na ljubezenska srečanja in poti po takratni gmajni za skupno pašo živine iz trojiškega trga. Nato je nastalo na the površinah sedaj Trojiško jezero. Izbrala sta si dober, ljubeč način vzgoje svojih treh otrok, Janeza, Majde in Zdenke, ki so ju obdarili z vnuki: Matej, Ksenija, Primož, Katja in Rok. Mati Hedvika je skrbela za vzgojo otrok, gospodinjstvo ter delala na zemlji. Mož Franček pa je delovno dobo dosegel v gradbeništvu. Na barki življenja sta ujela veter in jadra. Oba sta dobra krmarja, v osprednje postavljata skupen interes. Obnavljala, dograjevala sta stanovanjski in gospodarski objekt. Bilo je pred letom 1953, ko smo Hedviko skupaj z Miliko Šuta in Štefko Murgl lahko poslušali v mesecu maju in adventu peti pod korom v trojiški cerkvi. Hedvika pravi, da je bilo luštno, prav tako tudi na izletih. Rada je prispevala za društvo kmečkih deklet in žena v Sveti Trojici. Slavljenko sta počastili z obiskom v imenu društva upokojencev Sveta Trojica predsednica Marica Klobučar in Barica Toš. Še v prihodnje ji želimo veliko vrlin, vztrajnosti, spoštovanja, delavnosti, pokončne drše…in še na mnoga leta obema. Besedilo: Štefanec Slavko Adelena Neuvirt 29. november 2007 Domace novice cs3.indd 9 9 - DOMAČE NOVICE 27.11.2007 11:56:04 LJUDJE Ivan Sodec je po 51 letih življenja v tujini, živi v Kanadi, obiskal domovino Slovenijo IVAN SODEC V DOMAČEM KRAJU Pri prvem pobegu so ga dobili, zato ker je imel na sebi dve srajci, a mu je v drugo uspelo Ivan Sodec iz Oseka po 51 letih obiskal svojo domovino V mesecu avgustu, je bil na tritedenskem obisku domovine Ivan Sodec iz Kanade, mesta Toronto, sicer rojen v Oseku pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, ki je v tujino odšel pred 51 leti. Njegova življenjska zgodba, je dolga in zanimiva, zato je ni mogoče zapisati v nekaj stavkih. Bralcu, ki bo bral naš nekoliko daljši prispevek, želimo predstaviti Ivanovo življenje doma in tujini. Ob pripovedovanju se nam je ob njegovih življenjskih dogodkih milo storilo. Kako tudi ne, ko so v njegovi življenjski zgodbi skrite take reči, ki so ljudem danes komaj verjetne. Ganjeni smo bili, ko smo ga vprašali: »Ivan, kako je to mogoče, da ste ohranili tako lep slovenski jezik.« Odgovor je podkrepil s položitvijo roke na prsi. S solnimi je dejal: »Moj materin jezik imam tu notri, tu v srcu.« To je globoka misel preprostega človeka. Ivan je ostal preprost vse življenje. Naj bo dovolj uvoda, ki je za tak prispevek še kako potreben. Ivan Sodec se je rodil kot nezakonski otrok Mimike in Ferdinada Kraner v Oseku. Izhaja iz družine z 12 otroki. Kakor Jezušček, je bil v »jaslice« položen na božič, 25. decembra 1929. leta. Prve mesece življenja je preživljal v hladnih zimskih dneh. Kot je znano iz zgodovine, je tistega 1929. leta, bil pri nas tak mraz, da je drevje pokalo. Reka Mura je zamrznila do te mere, da so prek nje vozili s živinsko vprego. Morda je ravno to, Ivanu utrdilo življenje, s katerim se je bojeval že od otroških let. Komaj 5 let starega otročiča so dali straši služit k stricu Cirilu Kraneru v Zgornje Verjane. Po šestih letih je menjal »službo«, ki jo je našel kot pastir pri Jožetu Magdiču v Zg. Verjanah. Po končani osnovni šoli je bil do 19. leta starosti hlapec pri Francu Poliču v Obradu pri Benediktu. Ivanu je služenje pri kmetih prekinilo služenje vojakov. »Imel sem srečo, da so me komaj 19 letnega poklicali k vojakom. Nekaj časa sem bil kasarni v Slovenski Bistrici. Spominjam se, ko me je tam s kolesom obiskal 11-letni brat Nantek. To je bilo za tiste čase za vojaka veliko doživetje. Od tu sem bil prestavljen v Mučiče pri Reki. Ko sem se po dveh letih vrnil od vojakov, se je zame odprl nov svet. Dobil sem službo v Trančarjevem mlinu v Trnovski vasi. Delo je bilo težko, vendar sem bil prvič v življenju »svoboden«, rekel bi svoj gospodar. Bili so dobri delodajalci. Delo je bilo naporno, saj smo vreče, takrat so še imeli »plunce«, to je vreča, ki tehta od 80 do 100 kg, nosili na hrbtu. Ker sem bil bolj male rasti, me iz vreče skoraj ni bilo videti. Doživel sem tudi žalosten dogodek, ko se je v zrnju zadušil Trančarjev sin. Po treh letih dela sem si preskrbel delo v Mariboru. Najprej na tedanjem Kurivu, nato pa na sodišču. Tam sem bil kurir in telefonist. Dobro se spominjam, prve plače, ki je bila 7.000 dinarjev. Na mlinu pri Trnačarju sem prejel 5.000 dinarjev in 10 - DOMAČE NOVICE Domace novice cs3.indd 10 hrano ter stanovanje. Obenem s službo na sodišču sem dobil pri hišniku, ki je stanoval znotraj sodišča, tudi stanovanje. Lahko rečem, da mi je bilo tedaj lepo.« Ivan tudi tu ni našel svojega miru. Odločil se je za pobeg čez mejo. »Tedaj je bila želja mladih, pot v tujino. Sanjali smo o Ameriki, kjer je polno blagostanja. Tako sem se tudi jaz, sredi oktobra 1956. leta, odločil za pobeg. Razumljivo, da sem šel na pot brez da bi komu črhnil besedico o pobegu. Peš sem se odpravil proti Kungoti, odkoder je najbližje meja z Avstrijo. Toda, ko sem prišel malo pred Kungoto sta me ustavila dva agenta UDB-e. Povprašala sta me, kam v tej noči. Rekel sem, da grem k mlinarju Trančaru v Zgornji Kungoti. Pretipala sta me in mi pogledala vse žepe. Odkrila sta, da nosim dve srajci. Takoj sta me potisnila v »marico« in že smo se peljali v zapor. Pristal sem tam, kjer sem še dan prej opravljal službo. Sedaj v zaporniški celici, v kleti. Tam mi je skozi okno skupaj s prijateljem Ludvikom, (o.p.: to smo bili pravzaprav mi) brat Nantek prinašal cigarete. Po dobrih štirih tednih zaslišanja so me izpustili. Razumljivo na sodišču službe več nisem dobil. Novo službo sem dobil pri gradbenem podjetju, a se že po nekaj dneh dela, ponovno podal na pot prek zelene meje. Tokrat sem šel skupaj s prijateljem Andrejem Vindišem. Srečno sva pristala v Avstrijo, kjer so naju v Gradcu zaprli in zaslišali. Poslali so naju v lager v Astnu, kjer je bil nekoč zaprt Hitler. Tedaj sem delal pri kmetih. Za to sem prejemal tudi plačilo.« Bivanje beguncev v zbirnem taborišču je bilo le začasnega značaja. Tu so se odločali, ali ostanejo v Avstriji ali gredo v svet. »Res je, imeli smo dve možnosti, ostati ali iti dalje. Jaz sem se odločil za Kanado, ki je takrat na veliko sprejemala begunce. Tako sem 13. julija 1957 z ladjo Sewn Tiss odplul proti Ameriki. Naš cilj, do katerega smo potovali 12 dni, je bil Montreal. Tja smo prispeli 25. julija 1957. leta. Od tu nas je pot po železnici vodila do Hamiltona pri Torontu, kjer sem ostal vse do danes. Tedaj sem šest mesecev živel v taborišču in se učil angleščine. Brezdelje mi ni dišalo, zato sem si poiskal delo na tobačni plantaži, kjer sem obiral liste tobaka. Stanovanje sem imel pri farmerju, ki je gojil tobak. Kaj hitro sem si našel delo v kovinski industriji, kjer sem ostal vse do upokojitve, katero sem nastopil 1994. leta. Sedaj že 10 let živim v domu za ostarele, kjer je dobro poskrbljeno za starejše.« Kakor mnogi Slovenci po svetu, tudi doma, si je tudi Ivan postavil dom. Ker se ni vezal, ostal je samski, je hišo, s katero je veliko stroškov, leta 1963 prodal. Dal pa je veliko na avtomobile, saj jih je v svojem bivanju v Kanadi zamenjal 24. Zanimalo nas je, kaj ga je pripeljalo po 51 letih v domovino. »Veste, to je tako. Človek domovine ne pozabi nikoli. Tu v srcu jo imam. Toda nikoli nisem imel prave volje, da bi šel preko luže. Morate me razumeti, da družinske vezi med otroki in straši niso bile trdne. Pri meni, tako mislim, je ostalo nekaj odtujenosti, zaradi zgodnjega zapuščanja domačega gnezda. Hišo sem moral zapustiti kot 6 letni otrok in se nikoli nisem več vrnil. A so prišla leta. In v meni se je zbudila želja, da vidim brate in sestre. Enega, Ernesta sem videl, ko je leta 1999 obiskal Kanado, obenem tudi mene. Ko sem dobil obvestilo, da se poroča najmlajši brat Zdravko, sem sklenil, da pridem na poroko. Hvala Bogu, da sem to, glede na leta in zdravje, to tudi zmogel. Ne morete si predstavljati, kaj človek čuti, ko koraka po tistih poteh, ki jih je prehodil pred 51 leti,« je ob solznih očeh pripovedoval naš sogovornik. Pripovedoval nam je doživetja, ki jih bo pomnil do smrti. Srečal se je z 9 brati in sestrami. Obiskal redke znance. Ko so izvedeli, da je doma, so ga vabili na obiske. Kot nam je povedal, tega ne bi zmogel, če ne bi imel dobrih bratov Nadija z ženo Vero iz Maribora, in Frideka, ki je bil tisti čas z ženo Marijo na dopustu iz daljne Avstralije. Ti so mu nudili začasni dom in ga popeljali po obiskih. Za to jim je neizmerno hvaležen. Ko to berete, je Ivan že v svoji drugi domovini, Kanadi. Ali bo še kdaj videl svojo domovino? Besedilo in foto: LUDVIK KRAMBERGER Župnik Anton Vraz je bil častni občan Cerkvenjaka ŽUPNIK ANTON VRAZ Ali za njegov nagrobni spomenik, ki bi mu bilo treba obnoviti le napis, ni več mesta na cerkvenjaškem pokopališču ? Župnik Anton Vraz rojen 4. junija 1846 pri Sv. Rupertu v Slovenskih goricah (Voličini) je v fari Sv. Antona svoje duhovniško poslanstvo opravljal od 1. decembra 1887 do 23. septembra 1918, ko je umrl, in je tretji antonovski dušni pastir po najdaljšem stažu. Zgodovinski zapisi pričajo, da je bil narodno buditeljsko usmerjen Slovenec. Ob ustanovitvi Slovenskega katoliško bralnega društva na belo nedeljo, 1. aprila 1894 ga zasledimo med prvimi podporniki društva. Slovenski gospodar pa je leta 1913 med drugim poročal o cerkvenjaškem dogodku, da so v začetku septembra 1913 iz cerkvenega zvonika sneli stare zvonove in jih zamenjali s petimi novimi zvonarstva Grassmauer iz Innsbrucka. Blagoslovil jih je domači župnik Anton Vraz, ki je ob tem prejel lepo diplomo častnega občanstva. Župnik Anton Vraz in častni občan Cerkvenjaka je umrl 23. septembra 1918 in je pokopan na cerkvenjaškem pokopališču. Še do nedavna je na mestu njegovega večnega počitka stal nagrobni spomenik. A kot ugotavljamo, danes ni mesta na cerkvenjaškem pokopališču ne za spomenik, ki bi mu bilo treba obnoviti le napis, in ne za grob, kateri je zravnan z zemljo. Besedilo in fotografija: Franc Bratkovič Za nagrobni spomenik zavednemu Slovencu in častnemu občanu Cerkvenjaka, razvidno iz posnetka je kot kaže na cerkvenjaškem pokopališču zmanjkalo prostora. Enaka je usoda tudi z nagrobnikom župnika Jakoba Peklarja. 29. november 2007 27.11.2007 11:56:05 LJUDJE Prva nagrada podeljena v Sveti Jurij ob Ščavnici ! V petek, 16. novembra, so na sedežu podjetja Saubermacher Slovenija v Lenartu podeli prvo nagrado v nagradni igri, ki je potekala od meseca julija do konca septembra, v kateri so morale njihove stranke pravilno odgovoriti na tri vprašanja. Vprašanja so se nanašala na proces združevanja podjetij LetnikSaubermacher, Saubermacher Slovenija in Eko Les v enotno podjetje Saubermacher Slovenija. In kot se je izkazalo so njihove stranke dobro seznanjene kaj se dogaja v tem uspešnem podjetju, ki je nam najbolj znano po odvozu odpadkov od naših gospodinjstev, v bistvu pa se ukvarja s še veliko drugimi dejavnostmi, ki se nanašajo na ravnanje z odpadki. Na njihov naslov je prišlo veliko odgovorov in le redki so bili napačni. Za prvo nagrado je bil izžreban Štefan Trstenjak iz Svetega Jurija ob Ščavnici, ki je nagrado na sedežu podjetja tudi osebno, v spremstvu svoje soproge, prevzel. Kot je povedal, bo nagrado – vikend paket za dve osebi v Termah Radenci, izkoristila celotna njegova družina. Nenadejane nagrade so se zelo razveselili, saj je trenutno sam prijavljen na zavodu za zaposlovanje, ker so njihovo enoto Kruh peciva v Ormožu ukinili, soproga pa je zaposlena v Zdravstvenem domu Gornja Radgona. Po prijetnem druženju so gostitelji gostoma razkazali Center za ravnanje z odpadki v Lenartu z vsemi dejavnostmi, ki se izvajajo na tej lokaciji. Bila sta kar malo začudena, saj si nista predstavljala, kaj vse se dogaja z odpadki, ki jih odpeljejo od naših hiš, odsluženimi avtomobili, ki ga odjavimo iz prometa in nenazadnje z ostanki hrane, jih poberejo v bolnicah, vrtcih, šolah in menzah. Ostale nagrade, drugo – majica, kapa in 1000 g Saubermacher čokolada, ter tretje - majica, kapa in 100 g Saubermacher čokolada so nagrajenci prejeli po pošti. Še imena vseh nagrajencev: 1. nagrada Štefan Trstenjak iz Svetega Jurija ob Ščavnici 2. nagrada Marija Kozar iz Sp. Ivanjc 3. nagrada Miroslav Uroševič iz Svete Ane 3. nagrada Zvonko Kranjc iz Svetega Jurija ob Ščavnici 3. nagrada Ivica Stolnik iz Radenec 3. nagrada Marjeta Kotnik iz Benedikta 3. nagrada Jože Lušanc iz Radenec 3. nagrada Vilma Bratina iz Radenec 3. nagrada Silva Strehar iz Radenec 3. nagrada Sabina Kapš iz Apač L.A. V SPOMIN 1928-2007 VIKTORJU PROSIČU Upokojeni avtobusni šofer Peter Hojnik zbira kape V času poletne vročine, 10. julija 1928 se je v zaselku Trotkova pri Benediktu odprl uvod življenjske knjige Viktorja Prosiča iz Benedikta. Prav tako 10. se je imenoval dan, le z razliko, da je bil to november 2007, je prenehalo biti plemenito srce Viktorju Prosiču. Da je temu bilo res tako, se je potrdilo že nekoliko turobnega in tu in tam še sledi zlato rumene obarvane narave, ko se je zbrala velika množica ljudi od blizu in daleč, ki so se pokojnemu Viktorju prišli še zadnjič pokloniti. Sprevod je segal od cerkvenega por tala do vhoda na benedikško pokopališče kar zagotovo potrjuje, da se zadnjič poslavljamo od dobrega Slovenca, občana, očeta, dedka in prijatelja. Otroštvo in mladost sta se Viktorju prepletala v zaselku Trotkova. Od tam je tudi obiskoval OŠ v Benediktu ki mu je odtisnila pečat marljivega učenca. Po končani OŠ je v takratnem času, ki ni bil z rožicami poslan prijel za trdo kmečko delo, ki je bil edini pogoj za dostojno preživetje podeželske populacije, še zlasti mladostniki so že snovali polno lepih življenjskih načrtov. Po drugi svetovni vojni je Viktor kljub takratnim burnim časom doraščal v krepkega in poštenega fantiča in s tem postajal vedno bolj opazen brhkim dekletom. Glede na to si je izbral življenjsko družico Majdo in se leta 1953 poročil ter nato ustvaril svoj topel dom. V zakonu so se mu rodili trije otroci; Milan, Silvo in Lidija. Po nekaj letih sta z ženo Majdo sprejela z odprtim srcem v rejo od socialno ogrožene družine tri leta starega dečka-Lojzeka, katerega so z ostalimi člani družine vzeli povsem za svojega in s tem se povečali na šestčlansko družino. Vsi štiri člani Prosičeve družine so si prav tako ustvarili svoje družine. Dobila sta 8 vnukov in enega pravnuka. Pokojni Viktor Prosič je bil odličen družaben prijatelj. Po upokojitvi je deloval v lovski družini Benedikt, kar potrjuje, da je imel neizmerno rad vse to kar nas obdaja. Bil je predsednik društva upokojencev Benedikt in član ZDU-Slovenske gorice. Prejel je tudi leta 2005 najvišje odličje od (ZDUS) Zveze društev upokojencev Slovenije in več zahval za neutrudno delovanje ter prijateljsko druženje vseh upokojencev ZDUSlovenske gorice. Rečemo lahko. Viktor, tvoje požtrvovalno delo bo ostalo vedno v naših srcih - hvala ti. Mnogi se, ko se upokojijo, predajajo najrazličnejšim konjičkom.Tako tudi Peter Hojnik upokojeni avtobusni šofer, ki z družino živi v svoji hiši v Cogetincih, v pokoju ne miruje. Mnogi ga poznajo kot avtarja, ta je v starih časih čuval grozdje v vinogradu, Johanezove trte v Cerkvenjaku. Tam s svojo avtarsko opravo, zlasti z leseno puško, na katero je nasajeno bodalo, vzbuja pozornost. Mi smo ob obisku njegovega doma bili deležni še enega izmed njegovih konjičkov. Pokazal nam je sobo, kjer je razstavljeno veliko število kap. Kot pravi se je za zbiranje odločil šele pred leti. Vesel je, ko pride do novega primerka. Zaenkrat ima v zbirki kape, vse imajo napise, le iz Slovenije, želi pa si jih tudi iz tujine. Rudi Tetičkovič 29. november 2007 Domace novice cs3.indd 11 Besedilo in foto: Ludvik Kramberger Peter Hojnik ob svoji zbirki kap 11 - DOMAČE NOVICE 27.11.2007 11:56:07 MED DRAVO IN MURO JUROVSKI DOL STANETINCI Franc Bratkovič zbira kemične svinčnike BRANKO VERBOŠT ŽE 32 LET ZBIRA S TRAKTORSKIM PREVOZOM MLEKO V svetu je zelo razširjeno zbirateljstvo. Ljudje zbirajo drobne, skoraj ničvredne reči, do velikanskih vrednosti. V Stanetincih pri Cerkvenjaku smo naleteli na nenavadnega zbiralca, ki zbira kemične svinčnike, ali kot jim krajše rečemo kulije. Ta zbirateljska strast je zajela Franca Bratkoviča, sicer znanega kulturnega delavca in dopisnika. Ko smo se ustavili pri njem smo bili nemalo presenečeni nad zaveso iz kemičnih svinčnikov, ki je razpredena pod stropom sobe. Kot je povedal, jih zbira že več let. Koliko jih ima ni vedel povedati. Po naših ugotovitvah jih je več tisoč. Ob podrobnem pogledu smo opazili najrazličnejše oblike in barve teh znamenitih pisal. Zbira le tiste, ki imajo na ohišju napise, podjetij, ustanov in podobno. Naj omenimo, da je to znamenito pisalo pred malo več kot 50 leti izumil neki Madžar. Kemični svinčnik se je zaradi praktičnosti nošenja in uporabe, razširil po vsem svetu. Izdelan je tako, da je v cevčici, nekoč iz bronce oziroma kovine, sedaj iz plastike, vstavljena tekočina, največkrat modre barve, obstojajo tudi druge barve, ki je na delu, ki Prijetno je poklepetati s sogovornikom 50-letnim Brankom Verboštom iz Jurovskega Dola. Povedal je, da je že 3. 2. 1975 leta, ko se je poskusno po zaselkih Žitenc, Žic, Gasteraja in Malne- takrat KS Jurovski Dol popeljal z manjšim traktorjem, na katerega je bila priklopljena preprosto doma izdelana prikolica na kateri so bile nameščene takoimenovane 30 litrske mlečke kangle. V tistem času so bili povsod še blatni kolovozi. Nabralo se je natanko 222 litrov mleka tega datuma, na pobudo takratne pospeševalne službe, ki je delovala pod okriljem Kmetijske zadruge Lenart. Ta pa se je pogodbeno zavezala z Mariborsko mlekarno, da bo redno dobavila ustrezno količino mleka. Ker je ta poteza zbiranja mleka za Branka bila zelo odmevna so se mu pridružili še zaselki iz KS Zg.Velka in sicer: Sp.Velka, Žice, ki sodijo sedaj v Občino Sveta Ana in nekaj kmetij, ki sodijo v Občino Lenart. V zadnjem času se kriteriji o rejcih dojilj o proizvodnji mleka vedno bolj zaostrujejo, še posebej sedaj ko smo se pridružili k EU so se merila o pridobivanju tega pomembnega belega življenjskega živila zelo spremenila. Kmetije, ki se okvarjajo s čredo dojilj, morajo obvezno imeti svoj takoimenovani mlekarski prostor v katerem mora biti nameščen temu primeren hladilnik. Po večini pa so že nameščeni od stropnega molzenja do tega prostora mlekovodi. Saj s tem se prepreči čim manj nezaželjenih mikroorganizmov. Sedaj Branko beleži 36 strank, s tem, da so se mu pridružila še zaselka Zg.Partinje in Jurovski Dol, ki prav tako sodita v Občino Sveti Jurij v Slovenskih goricah. S tem dnevno opravi do 50 km vožnje. Saj po večini mora vsakemu dajalcu pripreljati na dom. Tega belega živila pa Branko zbere dnevno od 3500 do 4000 litrov. K temu še Branko pristavi, če bi bile takšne blatne poti, kot takrat, ko je pričel z zbiranjem mleka leta 1975 bi the prevoznih uslug do posameznih domačij ne bi bilo mogoče opraviti. Sicer pa Branko ima sedaj temu primeren traktor-»HURLIMAN« in prav tako primerno cisterno. Ob tej priložnosti dolgoletnemu zbiralcu mleka Branku Verboštu želimo, da bi ob tem poslanstvu dočakal zdrav zasluženo upokojitev. Franc Bratkovič ob svoji zbirki kemičnih svinčnikov služi za pisanje omejena s kroglico. Njena naloga je, da ob pisanju, ko se vrti, prenaša barvo(rekli bi lahko tudi »tinto«), ko pa nehamo pisati, pa zapre dovod, da se ne bi tekočina izlivala ali izsušila. Besedilo in foto: Ludvik Kramberger CERKVENJAK Foto in tekst: Rudi Tetičkovič Martinovanje na trgu pred občino v Cerkvenjaku Društvo vinogradnikov in ljubiteljev vin Cerkvenjak, je ob sodelovanju občine in Turističnega društva Cerkvenjak, v središču Cerkvenjaka, 10. novembra, pripravilo martinovanje s krstom mošta. Na prireditvi, ki jo je vodila Darinka Čobec, ki je orisala življenje sv. Martina zavetnika vinarjev in vinogradnikov, ter običaje o martinovanju doma in po svetu, so se z razstavo jesenskih pridelkov, ki je potekala v avli kulturnega doma, predstavili učenci Osnovne šole Cerkvenjak. Tam je stare kmečke pripomočke razstavil zbiratelj narodnega blaga Feliks Rajh. Kljub hladnemu vetru, je občinstvo sledilo dogodkom v veselem razpoloženju. Obiskovalce, med njimi župana občine Jožeta Kranera, je v imenu organizatorjev pozdravil predsednik Društva vinogradnikov in ljubiteljev vin Cerkvenjak Ivan Janez Pučko. Zahvalil se je vsem sodelujočim pri pripravi in izvedbi martinovanja, ter občini in županu Jožetu Kraneru za podporo in pomoč. Župan občine Jože Kraner je v pozdravnem nagovoru občinstvu med drugim dejal: »Vesel sem, da člani društva vinogradnikov vsako leto pripravijo martinovanje, ki združuje in razveseljuje naše občane. Čeprav bi si želeli lepšega obiska, nas je vendar vsako leto več. Lahko rečem, da organizatorji tudi na tak način promovirajo občino in vina vinogradnikov iz področja občine Cerkvenjak.« Obiskovalcem je še zaželel obilo zabave in veselega druženja. Sledil je krst mošta, ki ga je ob sodelovanju »botera«, ki ga je poosebljal župan Jože Kraner, in ovtarja Johanezove trte Petra Hojnika, opravil humorist Korl-Samo Tuš iz Gornje Radgone. Pred krstom mošta je humorist Korl, v svojem humorističnem tonu, s katerim je dodobra nasmejal občinstvo, dekalmiral prirejeno pesem ljudskega umetnika in godca Danija Rajha iz Spodnje Ščavnice. Za dobro kapljico so poskrbeli člani Društva vinogradnikov in ljubiteljev vin Cerkvenjak, za pečene kostanje TD Cerkvenjak, kmečke dobrote pa je na stojnici ponujala Turistična kmetija Firbas iz Cogetinec. Besedilo in foto: Ludvik Kramberger 12 - DOMAČE NOVICE Domace novice cs3.indd 12 ŽUPETINCI Polaganje glavnega voda vodovodne napeljave Ko smo se sredi oktobra potepali po osrednjem delu Slovenskih Goric, smo v Župetincih, pri hiši Adija Vebra, ki sodijo v občino Cerkvenjak, naleteli na delavce, ki so opravljali dela pri polaganju glavnega vodovodnega omrežja, s katerim se bo izboljšala oskrba vode za prebivalce tega dela občine. Kot nam je povedal strokovni delavec na občini Cerkvenjak Marko Kocbek, bodo v tej fazi položili 1,8 km vodov v kraju Župetinci in Smolincih. Dela, ki jih izvaja Komunalno podjetje Ptuj, končana pa bi naj bila do sredine Novembra, bodo po predračunu veljala 98.000 evrov. Gotovo bo to za krajane, ki bodo priključeni na ta del vodovoda, po katerem bodo dobivali vodo iz Ptujskega vodovoda, velika in hvalevredna pridobitev. Besedilo in foto: Ludvik Kramberger Izgradnja vodovodnega omrežja v Župetincih 29. november 2007 27.11.2007 11:56:13 MED DRAVO IN MURO LENART SV. TROJICA V SLOV. GORICAH COGETINCI DIVJE PARKIRANJE OBNOVLJEN NAGROBNIK PODVOZI Vse gostejši promet na magistralki od Lendave skozi Lenart in naprej proti Mariboru, v njem so udeleženi številni tovornjakarji iz vhodnoevropskih držav, v Lenartu povzročajo težave tudi s svojim »divjim parkiranjem«. Vozniki parkirajo in si vzamejo svoj obvezen počitek kjer se jim zahoče, vsaj v Lenartu je tako. Vsakodnevno smo priča temu samovoljnemu parkiranju v lenarški industrijski coni pri tovarni Lentherminvest, Mercatorju, pri Hoferju od koder je tudi posnetek in še kje. Pri tem uničujejo zelenice, delavcem onemogočajo parkiranje ob jutranjem prihodu na delo, tu in tam poškodujejo kakšno svetilko in po mili volji odvržejo še svojo »nesnago« in tako onesnažujejo okolico omenjenih podjetij. Prometni znaki so kot kaže za njih brezpredmetni. Ne ukrepajo pa tudi tisti, ki so temu poklicani. Še več, iz ust voznikov je pogosto slišati, da so jih na ta mesta napotili prav ti. Pred dnevom mrtvih letos 1. 11. 2007 so bila izvedena obnovitvena in pleskarska dela na nagrobnem spomeniku podobarju Leopold Perku na trojiškem pokopališču. Te vrste spomenik je edini na tem pokopališču. Posamezni detajli so enaki kot na kapeli (podružnica Sv.Križ v Sveti Trojici) katero je dal zgraditi podobar in pozlatar Leopold Perko v takratnem Sp.Porčiču 57, sedaj imenovanem Zg.Porčič 103 okrog leta 1885. Tokrat je interes za obnovo pokazala Perkova vnukinja iz drugega zakona Marija Kukovec iz Ivanjkovcev. Pred mnogimi leti obnovitvena dela je naročil Srečko Perko iz Svete Trojice. Spomenik je podobar Leopold Perko posvetil svoji umrli prvi ženi z posvetilom: V blagor spominu; tukaj počiva zvesta žena in skrbna gospodinja gospa Marija Perko 8. 9. 1834 pri Mariji Snežni na Velki 13. 1. 1911 na svojem posestvu v Spodnjem Porčuču št. 57. Bo v Grabonoški vrh vodila široka magistralka, v Cerkvenjak le manj pomembna pot ? Takšno vprašanje si zastavljajo tisti, ki si nekoliko pozorneje ogledajo gradbišče bodoče avtoceste Cogetincih. Ogledali smo si ga tudi mi, in si lahko zastavili enako vprašanje. Namreč podvoz za naselji Grabonoški vrh in Grabonoš pod Veberičevo domačijo (na posnetku) je širok več kot 10 metrov, podvoz v križišču cest pri nekdanjem bifeju pri Mileni, v smeri proti Cerkvenjaku, Gornji Radgoni in Lenartu pa le 6 metrov. Posnetek in besedilo: Franc Bratkovič Še tako poneučeni lahko podvomimo, so morda gradbinci v svoji delovni vnemi zamenjali načrte. Toda čudno je, da tega ne opazijo. Morda pa bo tu zgrajen še nadvoz ? Nova stanovanja v blokih Lenart, ki je bil včasih »metropola« Slovenskih Goric, v njem je delovalo tudi sodišče z zapori, se v zadnjih desetletjih, odkar je postal mesto, hitro razvija. Posebno se je razvila industrija in obrt. Vse to je pritegnilo v mesto novo prebivalstvo, ki zahteva izgradnja stanovanj. Prav ta se je v zadnjem času močno razmahnila. Ob individualni gradnji je tudi razvita gradnja blokovskih stanovanj. Tako sedaj na področju proti Jurovski cesti, na livadi pred pokopališčem, teče gradnja treh trinadstropnih blokov v katerih bo na voljo veliko stanovanj. Kot kaže naša fotografija, dela dobro napredujejo, zato se bodo vanje lahko kmalu, verjetno spomladi prihodnjega leta, vselili srečni dobitniki stanovanj. Vsekakor bo to za Lenart velika pridobitev. Besedilo in foto: Ludvik Kramberger Vnukinja Marija Kukovec iz drugega zakona pred nagrobnim spomenikom Na desni plošči: Leopold Perko podobar in posestnik v Sp. Porčiču 57 6. 11. 1848 18. 5. 1918 Naj v miru počiva Rozman Maribor Foto in besedilo: Slavko Štefanec Zares o KGZS Anketa o obveznem članstvu V zadnjem času je bilo veliko slišati o Kmetijsko gospodarski zbornici Slovenije. Besede so se nanašale predvsem na nezadovoljstvo z obveznim članstvom v zbornici, saj mnogi menijo, da od nje nimajo nič. Sploh se ta ne zavzema za majhne posestnike. Namreč ti , če nimajo vsaj enega hektarja obdelovalne zemlje, niso opravičeni niti do odškodnin za posledicami suše ali drugih elementarnih nesreč. Članstvo v zbornici in stem obvezno plačevanje članarine pa je obvezno, tako rekoč že za vrtičkarje. V poslanski skupini Zares predlagajo, naj se o prihodnji ureditvi Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) opravi anketa med člani zbornice. Številni člani KGZS se namreč zavzemajo za prostovoljno članstvo ali za spremembo praga kriterija za članstvo, poleg tega pa se ne strinjajo z nepreglednostjo poslovanja KGZS in nedemokratičnostjo pri njenem vodenju. Franc Bratkovič Tam kjer je stala hiša in Bufet Milena v Cogetincih je seja Veliko gradbišče Ob ogledu gradnje avtoceste od Grabonoša do Lenarta, smo se s foto kamero ustavili v Cogetincih, kjer se nahajata dve veliko gradbišči. Eno zajema gradnjo tunela pod vasjo Cenkova, ki je edini na vsej trasi avtoceste od Lendave do Maribora. Drugo veliko gradbišče, če zanemarimo samo gradnjo avtoceste, je v križišču cest, ki vodijo v Grabonoš, Cerkvenjak, ter proti Spodnjim Ivanjcem in Lenartu. Tu so v gradnji podhodi pod avtocesto, prestavitev Cogetinskega potoka, mostovi prek potoka in novi deli dovoznih cest. Prav zaradi njih so morali podreti domačijo Milene Perko, v kateri je deloval tudi znani bar Pri Mileni. Pred potekom gradbenih dela, so ob tej hiši opravili izkopavanja arheologi, ki so ugotovili, da je bilo tod naselje že pred 2000 leti in več. Kot kaže fotografija, so gradbeniki morali premakniti ogromne količine zemlje in so povsem spremenili pokrajino. Ker so teren za novo traso dovoznih poti poglobili, so morali brežino utrditi z zaščitnim zidom. Od prejšnje vedute, se pravi pogleda na ta del gradbišča, je ostala le znana Cogetinska kapela. Besedilo in foto: Ludvik Kramberger ( fb) Pogled na izgradnjo treh blokov v Lenartu 29. november 2007 Domace novice cs3.indd 13 13 - DOMAČE NOVICE 27.11.2007 11:56:23 ŠOLA 50 let vrtca v Lenartu Vedno več otrok v vrtcu Jeseni leta 1957 je v Lenartu začel delovati otroški vrtec. Nahajal se je na lokaciji Ptujska c. 22. Prva upravnica vrtca v Lenartu je bila Marija Vidrih Kostrevc. V aktu o ustanovitvi vrtca je zapisana utemeljitev »Da se olajšajo življenjski pogoji materam, zaposlenim v proizvodnji oziroma v drugih službah.« V prvem šolskem letu je bilo vpisanih 28 otrok različnih starosti, otroci so bili sprva v varstvu le pet ur, saj je bil vrtec odprt med osmo in trinajsto uro.Z otroki je delala le ena vzgojiteljica, ki se je v Lenart priselila iz Maribora. Že v naslednjem šolskem letu se je pokazala potreba po daljšem varstvu otrok, ker so se ženske začele zaposlovati. 50. letni jubilej vrtca, ki danes deluje v sklopu osnovne šole kot enota vrtec, je bil slovesno zaznavan z osrednjo prireditveno slovesnostjo ob prazniku občine Lenart v petek, 9. novembra. Izdana je bila zanimiva publikacija oziroma knjiga na 128 straneh z naslovom Naš vrtec s podnaslovom 50 let vrtca v Lenartu 1957 – 2007. Izdala in založila jo je OŠ Lenart – enota vrtec, Izšla je v nakladi 1000 izvodov. V knjigi najdemo ob besedi županova Janeza Krambergerja, pozdravni zapis ravnatelja Marjana Zadravca, spremno besedo pomočnice ravnatelja in vodje enote Vrtec Lenart Kristine Travnekar, vrsto zgodovinskih zapisov, kot tudi predstavitev nekdanjih zunanjih enot vrtcev v nekdanji skupni veliki občini Lenart. Poleg tega je obširno v sliki in besedi predstavljeno delo in življenje vrtca Lenart po skupinah ta čas. V letu 2008 vrtec Pikapolonica Cerkvenjak praznuje 30. letnico delovanja Franc Bratkovič PRVI NARAVOSLOVNI DAN Ob dnevu živali smo na naši šoli pripravili naravoslovne dneve. Naš naravoslovni dan se je pričel z odhodom v Maribor. Prva postaja je bil Akvarij-terarij. Tam smo si ogledali mnogo različnih vodnih in kopenskih živali ter izvedeli mnogo zanimivosti o njih. Med opazovanjem živali smo reševali delovni list z vprašanji o vodnih in kopenskih biotopih. Odpeljali smo se z vlakcem, ki so mu zaradi mariborskega posebneža dali ime Jurček. Zaradi dveh gospa, ki sta nas prosili za vožnjo, smo se malo stisnili in jima tako sporočili, da smo veseli, ker sta z nami. Vožnjo, ki je trajala dobro uro, je krajšala vodička, ki nam je predstavila Maribor skozi čas. Opozarjala nas je na značilne stavbe, ob katerih smo se peljali. Otroci iz vrtca so nam zavidali vožnjo z Jurčkom in nam veselo mahali. Ob 12h smo se odpravili v Pokrajinski muzej Maribor. Spoznali smo, kako se da iz ene zapuščene luknje urediti lep prostor, namenjen stalni muzejski zbirki. Ogledovali smo si stvari, ki so jih izdelovali naši predniki in izvedeli na kak način so jih uporabljali. Gospod Drago Oman, kustos muzeja, nam je razlagal zgodovino Maribora. Omenil je znamenite ljudi, ki so se borili, da Maribor ostane slovensko mesto. Po odhodu iz muzeja nam je ta dan popestrilo nakupovalno središče City, kjer smo imeli pol ure namenjeno za doživljanje nakupovalnega utripa. Pred odhodom avtobusa proti domu nas je razredničarka počastila s sladoledom. Za krasen dan se zahvaljujemo učiteljici Mileni Salobir ter razredničarkama. Kristina Drašak, 7.a OŠ Benedikt SVEČANA TRGATEV V še ne tako davni preteklosti na podeželju ni bilo vrtcev, kjer bi varovali in vzgajali majhne otroke. To nalogo je opravljala mama, pravzaprav starši ali drugi, ki so skrbeli za rast in vzgojo otrok. Ker je bilo v preteklosti v družinah več otrok, je bila »vrtec« skoraj vsaka hiša. Z razvojem vasi, zlasti z zaposlitvijo staršev, se je pokazala potreba po organiziranem varstvu otrok.Tisti malo starejši, se še spominjajo vrtcev na deželi, ki jih je uvedel med drugo svetovno vojno okupator.Tedaj so bili obiski vrtca za vse otroke določene starosti obvezni. Cilj obiska je bil, vzgojiti otroke v nemškem duhu. Pred skoraj 30. leti je postala potreba po vrtcu tudi v Cerkvenjaku. Tako vrtec prihodnje leto praznuje 30 let svojega dela. Da bi izvedeli kaj več o vrtcu in praznovanju smo se koncem oktobra oglasili v vrtcu, kjer smo doživeli lep in prijazen sprejem tistih, ki skrbijo za otroke, pa tudi otrok. Težko je opisati njihove otroške poglede na tujca, ki jih je obiskal sredi »dela«, beri igre. Z lepimi besedami smo, kakor z vzgojiteljicami, tako tudi z otroki, postavili pristen in prijeten stik. Vrtec, ki deluje v okviru OŠ Cerkvenjak-Andraž, tačas obiskuje 38 otrok, ki so razporejeni v dve skupini, Rožice od 1 do 3 let in Metuljčki od 3 do 6 let. Zanje skrbijo: vzgojiteljici Zinka Lorenčič in Marjeta Belna, pomočnici vzgojiteljice Irena Kozar in Veronika Mihelak in kuharica ter čistilka Danica Perkovič. Ob pogovoru z njimi, dobili smo tudi program praznovanja, smo izvedeli marsikaj zanimivega. Kot so nam povedali, je vrtec pretesen za vse, ki bi želeli v vrtec, saj so letos morali odkloniti 13 otrok. Upajo, da bo občina poskrbela za dograditev kapacitet. Razumljivo je, da so otroci v vrtca le iz občine Cerkvenjak. Praznovanje jubileja so pričeli, v Tednu – mesecu otrok, 15. oktobra 2007, ko so pripravili prireditev Igrajmo se skupaj, kjer sta se ob igri predstavili in srečali obe skupini, Rožice in Metuljčki. Dalje je sledila prireditev Okusimo jesenske dobrote, na katero so povabili tudi starše; Pozdravimo jesen-skupen sprehod; Glasbeni dopoldan s saksofonistko; Sprehod s policistom po varnih poteh, Pozdravimo prijatelje, ki ne obiskujejo vrtca; Lutkovna predstava: Zajčkov čarobni lonček (zaigrale so strokovne delavke vrtca); Ogled gasilskega doma, Modri medvedek v vrtcu; Pričarajmo jesen v vrtec; Skupini Rožice in Metuljčki varčujeta in Dan Čarovnic. Vse naštete aktivnosti so se odvijale od 15. do 30. oktobra. V novembru s si ogledali muzejsko zbirko Feliksa Rajha v Cerkvenjaku. V decembru bodo potekale prireditve pod naslovom Veseli december(izdaja koledarja s spominskimi fotografijami za leto 2008). V mesecu januarju bodo organizirali različna srečanja in skušali obuditi zimske večere z opravili, ki so jih počeli včasih na podeželju: luščenje bučnih semen in fižola; igre značilne za zimski čas; poslušali bodo pravljice naših babic; opazovali predico pri predenju in še marsikaj. Mesec marec bo kulturno obarvan. Obiskali bodo knjižnico in v vrtec povabili poklicnega igralca. V mesecu aprilu se bodo posvetili umetniškemu ustvarjanju in izpeljali nalogo: Kaj vemo o pikapolonici, ki je znak njihovega vrtca. V maju se bodo posvetili izdaji Mini zbornika – predstavitev vrtca skozi čas. Praznovanje 30 letnice vrtca bodo sklenili z zaključno prireditvijo v okviru praznovanja občinskega praznika Občine Cerkvenjak. Ob tej priložnosti bodo v avli Kulturnega doma pripravili priložnostno razstavo, s katero bodo v besedi in sliki predstavili delovanje vrtca v tridesetih letih obstoja. Že v uvodu smo povedali, da so nas otroci lepo sprejeli. Pri postavitvi stika smo jih vprašali, naj nam povedo, če je med njimi kdo Franček, Pepek, Micika, Trezika ali kakega drugega starega slovenskega imena. Ni ga najti. Ko smo jih vprašali po imenih so se nam oglašali z imeni: Emina, Nina, Domen, Mojca, Klara, Gašper, Rok, Jan Maksim, Patrik, Vita, Larisa, Aljaž, Sara, Štefan, Nejc, Urban,Urška, Žan, Valentin, Aljaž, Melisa in Andraž. Seveda, mena niso važna, važno je da imamo otroke, ki so veseli in zdravi. Za to ob starših, ki jim pripada največje breme vzgoje, skrbijo tudi v vrtcu, ki smo ga obiskali. Besedilo in foto: Ludvik Kramberger V PETEK, 28. SEPTEMBRA 2007 NAS JE RAZREDNIČARKA ODPELJALA K Svetim Trem Kraljem, kjer smo se trije učenci našega razreda pridružili obiralcem Čolnikove trte, potomke najstarejše trte iz Maribora, katere cepič smo pred nekaj leti uspešno in svečano posadili. Srečali smo se z našim županom in županom občine Cerkvenjak, predsednikom Vinogradniškega društva Benedikt g. Borakom, s prizadevnimi člani društva ter s častnim vinskim vitezom g. Škrobarjem. Žal pa nam vreme ni bilo naklonjeno. Že v začetku trgatve se je stemnilo nebo in ulil se je dež s točo. Pred nevihto smo se skrili v vinsko klet, pomalicali in ker se vreme ni izboljšalo, smo se nekoliko razočarani vrnili v šolo. Grozdje pa so popoldan pobrali pridni člani društva. Všeč mi je, da tudi šolarji sodelujemo s krajem in pomagamo po svojih močeh. Nastja Toplak, 7.a OŠ Benedikt Otroci in vzgojiteljice vrtca Pikapolonica v Cerkvenjaku 14 - DOMAČE NOVICE Domace novice cs3.indd 14 29. november 2007 27.11.2007 11:56:23 KULTURA PESEM POŽIVLJA NAŠA SRCA IN KREPI PRIJATELJSTVO MED DOMOLJUBI V soboto, 10. novembra 2007 so ljudske pevke Du Lenart pod vodstvom Vinka Lukavečki pripravile tretje prijateljsko srečanje ljudskih pesmi in godcev. Prireditev so poimenovali »Martinov koncert«. Dvorana kulturnega doma v Lenartu se je napolnila obiskovalcev do zadnjega kotička, kar je bila največja nagrada za prireditelja. V nagovoru je pozdravila in nagovorila vse prisotne prof. Romana Fekonja, ki je tudi povezovala vrstni red nastopajočih skupin. Prav tako je obiskovalce pozdravil in zaželel veliko uspeha nastopajočim podžupan občine Lenart Franc Krivec, ki je tudi nanizal nekaj misli o tej zvrsti ljudske kulture. Omenil je tudi, da smo lahko ponosni, ker se najdejo ljudje med nami, ki vneto gojijo lepo ljudsko domačo pesem, ter s tem prenašajo to zvrst kulture na naše potomce. Na odru se je zvrstilo 16 pevskih skupin: 1. Pevke ljudskih pesmi DU-Lenart 2. Ljudske pevke Žanjice-PD Cirkovci 3. «Jesensko cvetje« Du Sveta Trojica 4. Ljudske pevke DPD Svoboda Kidričevo 5. Ljudski pevci DU Cerkvenjak 6. Zakonca Anica in Franci Letonja iz Cirkovc 7. Pevci iz fotografskega društva Maribor 8. Predice KUD Peter Golob Jakobski Dol 9. Sestri Ivica in Štefka 10. Ljudski pevci DU-KD Grajena 11. Ljudske pevke KD Sveta Trojica 12. Mešani pevski zbor DU Sveta Trojica 13. Ljudske pevke PGD Osek 14. Ljudski pevci DU Sv.Jurij 15. Pevke DU IN DPD Svoboda Ptuj 16. Ljudski pevci KTD Selce 17. in še enkrat Ljudske pevke DU Sv.Jurij Ob koncu prireditve so bili vsi nastopajoči in ostali sodelavci, ki so kakorkoli pripomogli, da se je prireditev odlično odvila po zastavljenem programu, povabljeni v dom lenarških gasilcev, kjer se je ob prigrizku in rujni kapljici ponovno oglasila lepa domača ljudska pesem pri kateri ni bilo več zaznati treme. Tudi tokrat so si pevske skupine med seboj dale obljubo, da se bodo vabile na tovrstne prireditve in še dodale: kdor poje, zlo ne misli. Foto in tekst: Rudi Tetičkovič Knjižni prvenec Nataše Kramberger V soboto, 27. oktobra je v Knjižnici Lenart bila predstavitev knjižnega prvenca Nebesa v robidah, mlade avtorice Nataše Kramberger iz Jurovskega dola. Nataša štiriindvasetletna mladenka, je zmagovalka festivala mlade literature Urška 2006. Na razpis revije Mentor za mlade literate se je odzvalo 128 avtorjev in avtoric iz vse Slovenije in zamejstva.Vsi so bili povabljeni na enega os šestih medobmočnih srečanj, kjer so selektorji, uveljavljeni književniki in slavisti izbrali najboljše avtorje za drugi krog festivala.V tega se je uvrstilo 27 avtorjev, kjer je državna selektorica, pesnica in profesorica Barbara Korun med njimi izbrala deset avtorjev, ki so nato nastopili s svojimi deli na finalnem delu Urške 2006 v Slovenj Gradcu. Zmagala je Nataša Kramberger. Nagrajena je bila z enoletno mentorsko pomočjo pri pripravi prvenca in z natisom prvenca, stotimi brezplačnimi izvodi svoje knjige. Danica Breskvar urednica revije Mentor, je takrat povedala, da že dolgo niso nagradili tako kakovostne pisave. Knjigo je zmagovalka spisala na stalni poti med Slovenskimi goricami, Mariborom, Milanom, Berlinom in morjem, morjem, ki gre od Pirana do Trsta in čez morje , čez Evropo, čez svet, prek jezikov, govoric in narečij. Na poti torej, ki ne zna govoriti le enega jezika in vendarle govori – en jezik. Nebesa v robidah, s podnaslovom Roman v zgodbah, je kozmogonični roman. Kot vsaka dobra literatura ustvarja, vzdržuje in zaokroža svoje pripovedno vesolje, v katerem se usode glavnih junakov in junakinj prepletajo, spajajo in ločujejo kot valovi v reki; vsi ti »pripovedni valovi« pa preko slapov in tolmunov hitijo k svojemu koncu, izlivu, ki je hkrati izvir, izvir nove pripovedi. Roman je sestavljen iz treh delov in nekakšnega »predgovora«, uvoda, v katerem 29. november 2007 Domace novice cs3.indd 15 Je človek sploh svoboden Ker prave resnice ne smeš pisati, če hočeš, da v miru in prostosti živiš Četudi živimo v demokraciji imamo človeške pravice, smo na papirju svobodni, je bolje, da se izognemo in ne pišemo resnico, na primer kdo je danes kriv, da je nafta tako draga in da se je zato vse ogromno podražilo. Ve se, kdo je odgovoren za mnoge nemire po svetu in kdo je kriv, da imamo teroristične napade, ki jih prej ni bilo. Eni delajo nemire, vojne, zločine, drugi pa morajo s svojimi mirovnimi silami skrbeti za mir in mnogo plačevati. Ve se kaj je Nato, kam spada in kdo ima dobiček. Znano je, kdo je kriv, da Evropa tako slabo napreduje. Vprašamo se, zakaj so Slovani zmeraj manj sposobni, manj napredni kot Germani ali skandinavski narodi. Zelo nam je znano, da je vsaka opozicija zelo pametna, prepametna in ve ali hoče vedeti, kaj narod potrebuje. Ko pa je na vladi, pa nič ne ve in je ali se dela neumnega, škoduje sebi in narodu. Tako je tudi sedaj pri nas, za vse drugo je denarnih sredstev dovolj, za reveže, za katastrofalne ceste na deželi pa vsepovsod zmanjka. Že pri stari državni meji, ko prideš iz sosednje Avstrije se pozna, da smo v Sloveniji, ko zaviješ na levo proti Jarenini, se začne cestna tragecija lepe dežele Slovenije, ki traja že skoraj 30 let. Tudi prejšnja vlada ni nič naredila, se ni nič zanimala, ceste so preozke, bankine so luknjičaste napolnjene z blatom in vodo, srečanje z drugim vozilom je nevarno, kriminalno. Mi, ki tukaj živimo, moramo vse potrpeti, uničevati svoja vozila, turistov in denarja pa ni. Turist ni neumen, da bi uničeval svoje drage avtomobile, ko pa se v sosednjih državah vozijo kot po mizah. Mnogo se govori, kako je lepa naša dežela, je na zunaj, kaj pa ko prideš na podeželje z obupnimi blastnimi cestami, potem pa samo razočaranje. S tem si delajo vlade in za to odgovorni veliko škodo sebi in celotni državi. Ja bila bi zelo lepa naša dežela Slovenija, če bi imeli sposobne ljudi, ki razumejo svoj narod, gospodarstvo in kako in kaj nuditi turizmu. Četudi nam ne gre slabo, bilo pa bi lahko bolje sploh za nekatere, ki danes živijo na robu preživetja, ki si za to niso krivi sami. Ni vlade in ne bo, ki bi razumela, da imajo eni preveč, drugi premalo, tako je bilo in bo, treba se je znajti. Poznam zelo dobre politične razmere v Sloveniji zato ni bilo nobeno presenečenje pri predsedniških volitvah v nedeljo 11. 11. 2007. Čudežev ne more nobeden delati in nobeden ni vsakemu po volji, nobeden ne more vsakemu vse izpolniti, človek ni nikdar zadovoljen ali važne in nujne težave pa se morajo rešiti, odstraniti, če hoče, da vlada ohrani svoj videz. Napisal sem za to primerno kratko pesem: NA DEŽELI Lepo bi bilo na podeželju živeti, dobre ceste bi morali imeti. Sedaj pa po luknjah, po blatu vozimo, se na druge, na vlado jezimo. se kot osnovne note v akordu pojavijo vse pomembnejše pripovedne osebe, ali drugače: pripovedne niti. V spremni besedi k prvencu je Barbara Korun zapisala tudi, da smo z Nebesi v robidah Slovenke in Slovenci dobili presenetljivo močno novo literarno ime: Natašo Kramberger. Korunova je še spremni besedi zapisala, da jo je besedilo osupnilo in prevzelo, prepričalo, da ga uvršča ob bok najboljši tradiciji slovenskega romana, posebej ima tu v mislih Bredo Smolnikar in Nino Kokelj. Krstno predstavitev, je prvenka Nebesa v robidah doživela na letošnjem festivalu Urška, dan pred Lenartom, v Slovenj Gradcu.V nedeljo, 28. oktobra je avtorica svoj prvenec predstavila še v domačem kraju - Jurovskem dolu. Tekst in posnetek: Franc Bratkovič Podeželje ostane podeželje, zastonj, zastonj so naše želje. Nihče nas noče poslušati, razumeti, sami se moramo tolažiti, trpeti. Turiste bi radi imeli, nič storili, nič skrbeli. Po takih cestah se ne bodo vozili, drugod bodo uživali, denar pustili. Mi pa bomo brez denarja ostali, po lepi slovenski deželi sanjali., se jezili po luknjah vozili, lepih cest še dolgo ne bomo dobili. To je resnica! Franc Pučko 15 - DOMAČE NOVICE 27.11.2007 11:56:24 KULTURA Lenart bo nedeljo, 16. decembra v znamenju dosedanjih zmagovalcev lenarških festivalov narodnozabavne glasbe ČESTITKE NOVEMU PREDSEDNIKU DR. DANILU TÜRKU SREČNI ODNOS JE NAŠA BLAGINJA IN UPRAVIČENOST NARODNOSTI IN PRIPADNOSTI Kako osrečevati sebe in druge, kako reagirati v brezizhodni situaciji, preizkušnji ali odločitvi, izbrati dobro misel zase, spremeniti besede ali dejanja drugih, ko si napaden in prizadet. Kako pokazati svojemu otroku, da ti je mar zanj, ga posluša, mu zaupat in ga podpreti v njegovih dobrih stvareh, v njegovih sposobnostih, ki jih ima vsak izmed nas veliko. Ostati zvest samemu sebi, se cenit, spoštovat, ne glede kako gleda svet nate. Biti sam sebi dovolj v tem smislu, da se osrečiš, se veseliš svojih uspehov, se potrjuješ in najdeš tisto kar je zate dobro, to pa edino ve vsak sam najbolje. Dovoliti drug drugemu, da je v svojem svetu kakovosti, res edinstven in se veseliti uspeha in sreče vsakega in vseh istočasno. Seveda pa biti povezan z ljudmi in to tistimi, ki jih imaš najraje in se jim v vsakem trenutku približevati in ne odaljevati. Imamo namreč povezovalne in razdiralne navade, ki jim ni konca in nas vodijo v nesrečo, osamo in trpljenje, kar se nadaljuje v širši krog ljudi in celo širi v svet, če lahko tako rečem. Dovoliti človeku, da oddide iz tvojega sveta kakovosti, da oddide ne po tvoji egoistični poti ampak blagoslovljen v nebesa ali v boljše življenje, v boljšo delovno priložnost ali odnos, tudi to je sreča zate in zanj in ves svet. Kako se odločati ali izreči besede nekomu ali udejanjati svoje cilje, želje in potrebe. Kako si pri tem izbirati vedenje in nazadnje se vprašati kaj bo to doprineslo oz.kaj bo to meni koristilo oz. Ali mi bo to doprineslo srečo in blagostanje ali je to meni potrebno, kam me vodi, kako koristi drugim itd. To ve vsak sam najbolje –to je ta TEORIJA IZBIRE, ki sem se jo učila in se še jo bom od univ. dipl. svetnice sociologinje gos.Adele Kelhar, kateri čestitam in sem ponosna, da smem biti njena učenka saj je nominiranka za Slovenko leta. Njen studenec znanja in formul o sreči in odnosih, ki je srčica zadovoljnega življenja in dodatek v mozaik, ki se imenuje blagostanje. Kajti vsak posameznik ima svoj svet kakovosti, svojo sličico sveta, ki se zanj imenuje sreča ali smisel, oziroma poslanstvo našega sveta. Kako čudovit je lahko svet, če spoštujemo misli in dejanja drug drugega, se pogovarjamo, posvetujemo in upoštevamo in se skupaj peljemo z istim krmarjem v dobre misli, ki je čoln ali kovač naše skupne sreče in blaginje. Danes svet potrebuje pozornost, sprejetje dobre odnose, ki nas peljejo do sreče, katera odpira vsa vrata in jo potrebujejo bolj kot kruh in mleko. Združimo se za srečo in odvržimo tekmovanje, pohlep in nevoščljivost. Zorimo in uspešni bodimo v tem in s to mislijo kako osrečiti sebe in biti povezan z ljudmi in stvarstvom. Narediti dobro drugemu je največja sreča zate. Biti nemiren, zato ker ni tako kot ti želiš, oz.ni po tvojem je uničujoče zate in za vse. Povežimo se in potrudimo se za srečo in blaginjo to je mir v duši, saj bomo tako lahko poklanjali srečen nasmeh drug drugemu in iskro čiste rose v očeh. Naredimo prosim to za naš mladi rod za našo Slovenijo! Kaj ti nemir brez vojne je hujše, kakor naj vsak najde besedo prosim zase. Hvala in srečno življenje vsem in vsakomur tega čudovitega stvarstva oz.naše dežele Slovenije. Moja želja je, če mi dovolite: družiti se med seboj, pogovarjati, poslušati in dovoliti drugačnost. Najti učitelja in modreca v očeh drugega, šele nato sebe skupaj povezanega s svetom. Našemu g. predsedniku dr. Danilu Türku, čestitam in naj Vas skupaj z nami vsemi vodi duh združitve in blagostanja slovenskega naroda! Danica Arnuš 16 - DOMAČE NOVICE Domace novice cs3.indd 16 FESTIVAL ZMAGOVALCEV – LENART 2007 Na festivalu zmagovalcev, ki se bo začel ob 15. uri v dvorani Doma kulture v Lenartu, se bodo predstavili najboljši ansambli z dosedanjih festivalov, in med njimi bodo izbrani absolutni zmagovalci. Tudi občinstvo bo izbralo svoj najvšečnejši ansambel. V nedeljo, 16. decembra popoldan bodo v Lenartu zopet odmevale narodnozabavne viže. Festivalski popoldan polk in valčkov, ki ga pripravlja Kulturno društvo Motiv Slovenske gorice se bo začel ob 15. uri v dvorani Doma kulture v Lenartu. Nastopili bodo tudi zmagovalci stroke in dvakratni zmagovalci Zmagovalni ansambli lenarških občinstva v Lenartu, člani ansambla Pogum. festivalov narodnozabavne glasbe iz prejšnjih let, bodo tokrat izvajali v Lenartu svoje že nagrajene skladbe, tako s strani stroke kot občinstva. Ansamble bo ocenjevala strokovna komisija, ki bo izbrala med mjimi absolutnega zmagovalca festivalov Lenart, kot tudi absolutnega zmagovalca z najboljšo izvedbo in izvirnostjo ljudske priredbe. Svoj najvšečnejši ansambel, oziroma tokrat absolutnega zmagovalca občinstva, bo izbralo tudi občinstvo v dvorani na podlagi glasovnic. Vsi ansambli na festivalu zmagovalcev – Lenart 2007 igrajo v živo. Zato ljubitelji domače glasbe, ne zamudite lepe priložnosti, ko boste imeli možnost prisluhniti kvalitetni in resnično naši slovenski glasbi, katero znajo še kako ceniti naši sosedi Avstrijci, Nemci in Švicarji. Dokažimo, da jo znamo ceniti tudi mi, saj je naša, ki smo jo izvozili, vsa druga glasba je namreč uvožena. Franc Bratkovič Slovenskogoriški klopotec narodnozabavne glasbe Cerkvenjak 2007 Že enaindvajsetič, se je na odru Kulturnega doma v Cerkvenjaku, v petek 26. 10. 2007, slišala narodnozabavna glasba. Pod okriljem novega odbora in predsednika Kultur nega dr uštva Cerkvenjak Danijela Zorka, se je na prireditvi Slovenskogoriški klopotec 2007, predstavilo osem ansamblov. Tako kot vedno, je bila naša prireditev dobro obiskana, saj je privabila ljudi od blizu in daleč. Ansambli so se predstavili z lastno skladbo in s priredbami ljudskih skladb. Spremljala jih je 3-članska strokovna komisija, saj so najboljši trije ansambli prejeli nagrado strokovne žirije. Podeljena pa je bila tudi prva nagrada občinstva. Program je povezovala g. Darinka Čobec. Strokovna žirija v zasedbi Natalije Šijanec, Aleša Megliča in Tomislava Valenka se je odločila, da prvo nagrado prejme ansambel Veritas, drugo nagrado ansambel Naveza in tretjo nagrado ansambel Mladi upi. Občinstvo je svojo nagrado namenilo ansamblu Naveza. Da je prireditev bila tako dobro pripravljena, se moramo zahvaliti našim sponzorjem in članom društva. Tudi v nadaljevanju želimo biti tako uspešni, zato si želimo čim več dobrega sodelovanja in vključevanja ljudi v nove projekte. Marjana Zorko Ansambel Naveza, 1. nagrada občinstva in 2. nagrada žirije Ansambel Veritas, 1. nagrada strokovne žirije 29. november 2007 27.11.2007 11:56:24 KULTURA Pozdravljeni, prijatelji Slovenskogoriškega Potujoča knjižnica v Cerkvenjaku pihalnega orkestra iz Lenarta! Z veseljem vam sporočamo, da letos praznujemo 50. obletnico nastanka godbeništva v Lenartu in 15. obletnico delovanja kulturnega drustva MOL (Mestni orkester Lenart). To praznovanje bomo obeležili s tremi večjimi prireditvami, ki se bodo zvrstile tekom letošnje sezone. 22. 12. 2007 bomo organizirali koncert v športni dvorani v Lenartu skupaj z ansamblom Igor in Zlati zvoki, ki prav tako letos praznuje 15 let delovanja. Izkupiček od koncerta bomo namenili nabavi novih slavnostnih uniform, ki jih, glede na število letnih nastopov, potrebujemo. Na koncertu bodo sodelovali še Završki fantje ter mažoretna skupina iz Twirling kluba Lenart. V marcu bo tradicionalni letni koncert, na katerem se bomo predstavili v novih slavnostnih uniformah, dobili pa boste lahko tudi našo novo zgoščenko, ki jo bomo izdali ob tej priložnosti. Praznovanje bomo zaključili v mesecu juniju na promenadnem koncertu, ki bo v sklopu poletnih prireditev v občini Lenart, ter s srečanjem pihalnih orkestrov v športnem parku Polena v Lenartu. Vljudno vabljeni na vse prireditve in veliko uživanja ob naši glasbi! V središču Cerkvenjaka, se je 20. novembra ustavila Potujoča knjižnicabibliobus, ki deluje v okviru Mariborske knjižnice. Kot smo ugotavljali, je obisk knjižnice zelo dober. To so nam potrdili tudi trije zaposleni na Potujoči knjižnici-bibliobusu, ki se vsakih 14 dni ustavi v Cerkvenjaku, Benediktu, Sv. Ani v Slovenskih Goricah in Lokavcu. Kot so nam povedali zaposleni knjižničarji: Ksenija Trs, Metka Lipnik in Jože Antolič, ki je ob knjižničarju tudi šofer, prihajajo v omenjene kraje točno po urniku. V Cerkvenjaku so se mudili od 11.00 do 13.00 ure. Po zbranih podatkih so v letošnjih 10 mesecih izposodili 150.000 knjižnih enot. Na bibliobusu imajo na razpolago od 5.000 do 7.000 knjižnih enot. Potujoča knjižnica opravlja pomembno kulturno poslanstvo, v krajih, ki so oddaljeni od večjih osrednjih knjižnic. Povedali so še, da so se leta 2001 udeležili srečanja Bibliobusov na Nizozemskem, kjer so bili razglašeni za najboljši bibliobus udeležencev srečanja v Evropi. Besedilo in foto: Ludvik Kramberger Vaši godbeniki Bibliobus Potujoče knjižnice v središču Cerkvenjaka Luščenje orehov je zimsko opravilo Tako nam je povedala Alojzija Kurnik, ko smo jo, ob našem obisku, našli pri luščenju orehov. Obiskali smo jo, da bi nam povedala kaj več srmoglavljenju vojaškega letala, ki je v njen vinograd, pred hišo na Vanetini, padel 19. marca 1944. leta. Šestim članom umrle posadke je, Slovenskogoriški form Cerkvenjak, leta 2005, postavil spomenik v obliki repa letala. O tem smo v Domačih novicah že poročali. Ob pogledu na njeno opravilo, ki ga je opravljala v topli kuhinji, nismo mogli mimo tega, da prizora ne zabeležimo v sliki. Kot je povedala doma pridelane orehe prodaja, a morajo biti za prodajo luščeni tako, da niso zdrobljeni. Našo pozornost je pritegnila tudi posoda kjer je shranjevala orehe in izluščena jedrca. To sta slamnati košari, kar prikazuje tudi naša slika. Vaja orkestra leta 1958 Besedilo in foto: Ludvik Kramberger Orkester danes Foto: Foto Tone NAŠE GORICE Gorice so že obarvane, mošt klokota iz preš in kadi, vsi hribi so vabljivi, od vrha do vrha en sam klic veselja in radosti. Pesem klopotcev oznanja praznik jesenskih dni, zagrebli smo žalost in vse človeške skrbi, sreča nam veje iz src. Čez vso deželo to razpeli bomo slavolok zavriskali in zapeli vsi bomo na ves glas; Bog živi gorice in slovenski rod. Rudi Tetičkovič Alojzija Kurnik pri luščenju orehov 29. november 2007 Domace novice cs3.indd 17 17 - DOMAČE NOVICE 27.11.2007 11:56:26 BALINARSKO SREČANJE V LENARTU V Lenartu je 3. 11. 2007 potekalo že 2. balinarsko tradicionalno srečanje ob Lenartovem, ki ga je prirejal Športni klub za vse generacije iz Lenarta. Sodelovalo je 13. ekip iz Območne balinarske zveze Maribor. Tako je bilo 39 udeležencev, ki je tekmovalo v bližanju v krog. 1. mesto kot ekipa je osvojila ekipa Branika iz Maribora, 2. mesto je pripadalo ekipi iz Benedikta in 3. mesto je zasedla ekipa iz Hoč. Kot najboljši bližalec je bil Dragiša Radosavljevič iz Branika, drugo mesto je pripadalo Cvetki Bezjak iz Balin kluba iz Voličine in tretje mesto je pripadalo tekmovalcu Franju Stubičarju iz Cimosa. Vsem sodelujočim se v imenu organizatorjev zahvaljujemo. Ob tej priložnosti pa se zahvaljujemo tudi vsem prostovoljcem, ki so kakorkoli pomagali pri izvedbi srečanja. Posebna zahvala pa gre Prostovoljnemu Gasilskemu društvu iz Lenarta, ki nam je zagotovilo prostor in nam skozi vso leto dovolilo, da smo ob organizaciji tekem lahko uporabljali njihove sanitarije. Prav tako se zahvaljujemo Občini Lenart, da nam zagotavlja balinarsko igrišče in nam zagotavlja delovanje z dotiranjem. Za naslednjo sezono pa je cilj Športnega kluba za vse generacije, da bi bilo še več zanimanja za balinanje v Lenartu in da bi se še pridružili novi interesenti. Vsi ki bi želeli balinati v naslednji sezoni se lahko prijavite na samem igrišču v parku ali pa pokličete na mobilni telefon št. 041 775 906. Naš cilj je pridobiti tudi mlade in vpeljati nove športne zvrsti balinanja kot je natančno zbijanje, štafetno zbijanje in tudi bližanje v krog. Cvetka Fajdiga ADRIAN CHIP VELIKI ZMAGOVALEC MILANA Elitne mednarodne kasaške dirke privabile 20-tisoč obiskovalcev Na znamenitem milanskem hipodromu San Siro je bila najprestižnejša letošnja mednarodna kasaška dirka v Italiji za že 63.VN »Orsi Mangelli«. Nagradnih sklad je znašal vrtoglavih 275-tisoč evrov, na hitri 1600-metrski odlično pripravljeni stezi pa so se pomerili najboljši triletni konji iz Švedske, Nemčije, Združenih držav Amerike in Italije. V finalni vožnji je brez večjih naporov in prepričljivo slavil Adrian Chip iz Švedske na vajetih Roberta Bergha s kilometrskim časom 1:12,7 pred Quintus Karskom finskega voznika Jorma Kontia in Starom Azazell na vajetih Pera Lennartssona. Adrian Chip je na vseh stavnicah veljal za največjega favorita in je tudi v predteku v prvi kvalifikacijski skupini prepričljivo zmagal s kilometrskim časom 1:12,2. V drugi kvalifikacijski skupini je v predteku zmagal Irresistibile na vajetih domačega voznika Andrea Farolfija s kilometrskim časom 1:12,6. V posebni mednarodni dirki za kobile z nagradnim skladom 110-tisoč evrov pa je v močni konkurenci 16 triletnih kobil slavila domača predstavnica Idole Di Poggio s kilometrskim časom 1:12,5. Do zmage in gromkega aplavza navdušenega občinstva jo je prepričljivo odpeljal italijanski voznik Enrico Bellei. Skupaj je bilo na sporedu 9 izjemno zanimivih dirk, med njimi tudi obračun dveletnih konj. V tej dirki je na 2100-metrski stezi zmagal naraščajnik Loki Della Luna na vajetih Pietra Gubellinija s kilometrskim časom 1:15,5. Tekmovanje je spremljalo okoli 20.000 navdušenih gledalcev, med njimi seveda velika večina lovcev na stave. Ker zaradi dokaj zanesljivih zmag favoritov v vseh devetih dirkah ni bilo kakšnih večjih presenečenj, so bile vsote za pravilne napovedi in kombinacije občutno nižje od pričakovanih. Stave pa zaradi tega nič manj mamljive – in prav to na slovenskih hipodromih pogrešamo. Marjan Toš 18 - DOMAČE NOVICE Domace novice cs3.indd 18 KOLESARSTVO – Kolesarski klub TBP LENART NAJUSPEŠNEJŠA SEZONA 2007! Kolesarji kolesarskega kluba TBP Lenart smo že pred nekaj časa končali s tekmovanji. V sezoni 2007 smo se v vseh kategorijah udeležili kar 108 dirk (večino v Sloveniji, ostale pa na Hrvaškem, v Avstriji in Italiji ter eno na Slovaškem), skupno pa dosegli 22 zmag, 9 drugih mest in šest tretjih mest. Od tega smo v kategoriji dečkov A in B (Simon Komperšak, Dani Pšajd, Staš Mencigar, Marko Pavlič, Primož Krulik, Niko Kerec) startali na 31 dirkah, kjer smo dosegli 15 prvih, šest drugih in 3 tretja mesta. V kategoriji mlajših mladincev (Andrej Rajšp, Mario Javornik, Luka Veren, Nejc Širec, Antonio Klajnšek) smo nastopili na 35 dirkah, ter štirikrat zmagali, enkrat pa osvojili tretje mesto. V kategoriji starejših mladincev (Robert Kardinar, Iztok Fister, Primož Obal, Mihael Holsedl) je bilo 42 startov, dosegli pa smo tri zmage, tri tretja mesta in dve drugi. Zelo smo ponosni, da je v naših vrstah tekmovala tudi starejša mladinka Andreja Holsedl, kar je v slovenskem kolesarskem prostoru žal še vedno redkost. Naši mladi fantje marljivo vadijo in se na dirkah trudijo, da bi dosegli kar največ. Med posamezniki prav gotovo izstopa Simon Komperšak ( dečki B), ki je kar trinajstkrat stopil na najvišjo stopničko, ob tem pa v skupnem seštevku prepričljivo osvojil naslov pokalnega zmagovalca, postal pa je tudi cestni državni prvak in tako zase in za celoten klub odlično zaključil leto 2007. S tem je nakazal, da je pred njim še svetla in uspešna prihodnost. Sicer pa naš klub slovi po dobrem delu z mladimi kolesarji. Med starejšimi mladinci izstopa Primož Obal, ki je trikrat zmagal, dvakrat bil drugi in enkrat tretji, ter se na preostalih dirkah povečini visoko uvrščal. Po vsem doseženem v tem tekmovalnem letu je ta sezona najuspešnejša po skupnem številu zmag. Splošno smo se v našem klubu v letošnjem letu trudili po vseh močeh, da bi mladim kolesarjem zagotovili optimalne možnosti za delo. Ves trud je bil poplačan z uspešnimi nastopi. Veseli smo tudi, da ni bilo večjih poškodb, ki so drugače sestavni del tega garaškega športa. Svoje delo smo nadgradili pri uspešni organizaciji XV. VN Lenarta za dečke in mlajše mladince, ter soorganizaciji mednarodne kolesarske dirke za mladince 6. Po Štajerski, v sklopu katere se je odvijala prva etapa ravno v Lenartu. Poskrbeli smo tudi za obnovitev voznega parka in sicer z nabavo novega kombi vozila. Dela nam nikoli ne zmanjka in zelo smo ponosni na naše mlade kolesarje. S pripravami na naslednjo sezono smo že pričeli in na njo gledamo z optimizmom, kajti večina kolesarjev ostaja v enakih kategorijah kot preteklo sezono. In zakaj ne bi bili še bolj uspešni v prihajajočem letu 2008, saj sedaj dodobra poznamo konkurenco, fantje so za leto dni starejši in izkušenejši. Da res ne držimo križem rok, v mesecu decembru pričenjamo s šolo kolesarstva v kateri se nam bodo pridružili novi mladi tekmovalci. Zahvaljujemo se tudi vsem sponzorjem in donatorjem, ki nas spremljajo in pomagajo pri uspehih mladih kolesarjev. Športni klub za vse generacije dobil status društva Športni klub za vse generacije Lenart je dobil od Ministrstva za šolstvo in šport odločbo, da se dodeli status društva, ki deluje v javnem interesu na področju športa za nedoločen čas. Tako lahko občani, ki želijo prispevati del dohodnine do 0,5 % za šport v občini Lenart do 31.12. 2007 sporočijo DURS-u. Obrazce za namenitev dohodnine lahko dobite na sedežu Športnega kluba na Partizanski c. 5 v Lenartu v II. nadstropju ali pa na internetni strani http://www.durs.gov.si/ fileadmin/durs.gov.si/pageuploads/Davki-predpisi_in_pojasnila/Dohodnina/ Obrazci-FIZICNE_OSEBE/177.pdf Davčna številka kluba je: 56446853. Za vse prostovoljne prispevke se vam že v naprej najlepše zahvaljujemo. Vodstvo športnega kluba REKREATIVNA ODBOJKA V LENARTU Športni klub za vse generacije Lenart v zimskem času vabi ženske in dekleta na rekreativno odbojko v športno dvorano v Lenartu ob torkih od 18.00 ure do 19.30 ure. Informacije na telefon 041 775 906 - Cvetka Fajdiga. 29. november 2007 27.11.2007 11:56:26 GUZMANIJA LINŠKA TORTA Z RIBEZOVO MARMELADO Ali je že čas za peko linške torte? Seveda! Le tako bo imela dovolj časa, da do adventa razvije svojo polno, slastno aromo… Za približno 10 kosov potrebujete: Za krhko testo: 250 g moke, 1 jajce, četrtino žličke mletih klinčkov, polovico žličke mletega cimeta, 1 žličko naribane limonine lupinice, 1 žlico limoninega soka, 100 g sladkorja v prahu, 100 mletih mandljev, 200 g masla Za nadev: 400 g ribezove ali brusnične marmelade 1 rumenjak Postopek: Moko presejte na delovno površino in sredi kupčka izdolbite jamico. Vanjo ubijte jajce, ga potresite z mletimi klinčki, cimetom in limonino lupinico. V jamico vlijte še limonin sok, vse skupaj poprašite z mletim sladkorjem in povrhu posujte še z mandlji. Maslo zrežite na koščke in jih porazdelite ob robovih moke. S hladnimi rokami od zunaj navznoter vse skupaj na hitro zgnetite v gladko krhko testo. Iz testa oblikujte kroglo, ga zavijte v pozorno folijo in za 60 minut postavite v hladilnik. Pečico segrejte na 175 stopinj (ventilatorsko na 155 stopinj). Namastite tortni model (premera 28 cm). Na lahno pomokani delovni površini v velikosti Rod zajema 120 vrst, doma so v Srednji in Južni Ameriki. So prebivalci tropskih gozdov. Značilna zanje je gosta, mnogo listna rozeta, socvetje je enostransko, valjasto ali stožčast klas, ki obdaja več reden venec barvnih listov. Guzmanije so pri nas le za sobno vzgojo, kjer temperatura tudi pozimi ne sme pasti pod 18 stopinj. Ugodna dnevna temperatura je med 20 in 25 stopinj C, nočna pa med 18 in 21 stopinj. Pri nas je najbolj znana vrsta »magnifica«. Zalivamo jo z deževnico ali razluženo vodo, poleti smemo zalivati v rozetni tulec, vse dokler ne nastavi cveta. Zelo pomembna je tudi drenaža. Guzmanije so zelo zdrave, le če upoštevamo njene gojitvene zahteve. Prst naj bo humozna (listovka, šotnica, sesekljan močvirni mah, kremenčeva moka). Izmed škodljivcev so nadležni kaparji in nevarne so tudi voskaske uši. tortnega modela razvaljajte dve tretjini krhkega testa in ga položite v model. Nanj namažete marmelado. Na pomokani delovni površini nato razvaljajte še preostalo testo in s koleščkom za testo zrežite približno 1 cm široke trakove. Te v obliki mreže razporedite po marmeladi. Ostanke testa še enkrat pregnetite, jih nato oblikujte v valj, ga lahno sploščite in pritisnite ob rob torte. Po želji lahko vzdolž roba s hrbtnim delom vilic vtisnete še žlebast vzorec. Rumenjak razžvrkljajte z malce vode in z njim premažite tako trakove kot tudi rob torte. Torto pecite na srednji rešetki pečice približno 50 minut. Po koncu peke jo vzemite še iz modela in pustite, da se popolnoma ohladi. Do uporabe jo hranite zavito v alu folijo. ZAKAJ NAM NAGAJA ŽELODEC? Kako ga zopet pozdravimo? Nezdrava prehrana in veliko stresa – nič čudnega, da nam 20 cm dolg želodec ponagaja! Krči v zgornjem delu trebuha, pekoče bolečine za prsnico, občutek sitosti ob začetku obroka, pomanjkanje teka, občutek tiščanja ali celo slabost – vsaka druga ženska ima najmanj enkrat na leto dispepsijo. Vzroki za takšno prebavno motno so najpogosteje nezdrav način življenja, stres ali nezdrava prehrana. Žal pa se tudi ne zavedamo, da so skoraj enake težave lahko tudi znak resne bolezni – od zgage pa vse tja do raka. Kako si pomagati? Mastno, presladko, preveč! Po preobilni, presladki ali preveč mastni hrani se za prsnico pogosto pojavijo pekoče bolečine, ki po zaužitju preparata, ki veže želodčno kislino, tudi hitro izginejo. Pri številnih ljudeh se taka bolezen redno pojavlja. Vzdražen želodec zaradi stresa Vsaka tretja ženska z želodčnimi težavami ima vzdražen želodec. Čeprav je telesno povsem v redu, ima zaradi stresa krče, občutek tiščanja in slabosti. Dejansko je naš želodec res več kot le mišična vreča, v kateri pristane letno tona hrane. Pomagajo počasno, zavestno uživanje hrane, redne sprostitvene vaje in rastlinska zdravila s poprovo meto in artičoko. Želodčna razjeda zaradi bakterij V devetdesetih letih so odkrili, da 95 odstotkov vseh ran na želodcu povzroči bakterija Helicobacter pylori. Pri želodčni razjedi se pojavi občutek pritiska in tiščanja takoj po jedi. Pogosta je tudi rana na dvanajsterniku: bolečine se pojavijo šele dve ure po jedi. V zadnjem času je v lekarnah na voljo test za ugotavljanje prisotnosti te bakterije. Zdravnik nato predpiše zdravilo za blokiranje kisline in antibiotik. Želodčni rak zaradi neustrezne prehrane Vsako leto veliko ljudi zboli za želodčnim rakom (peti najbolj pogosti rak). Kot vzrok domnevajo napačno prehrano. Ker pa se rak dolgo zadržuje na nebolečem delu sluznice, je diagnoza postavljena pogosto tako pozno, da rak že napravi zasevke. Življenje ne podaljša sama operacija, ampak kemoterapija. Nove metode zdravljenja dajejo upanje! 29. november 2007 Domace novice cs3.indd 19 Ljubezen je ključ, ki pri človeku vse odpira. Hippel 19 - DOMAČE NOVICE 27.11.2007 11:56:27 tel: 02/7200475, 7200480, fax: 7200476 GSM: 051/419 771 Marjan Klobasa s.p., Radgonska 5, 2235 Sv. Trojica Tel.: 02/729 02 70, fax: 02/729 02 71, GSM: 040/728 023 www.agroremont.si, e-mail: [email protected] VELIKA IZBIRA MULCERJEV vlecenih in kombiniranih Mozno je tudi veliko dodatne opreme Širine od 115 - 175 cm Ugodne cene Izposojamo premièni gradbeni oder - višine 9,30 m FraMa Trgovina SPECIALIZIRANA TRGOVINA Z VIJAKI, LEZAJI, TESNILI, VERIGAMI, JERMENI IN OKOVJEM LENART, KRAIGHERJEVA ULICA 18, TELEFON: 720-61-05, 720-04-75 Delovni cas: od ponedeljka do petka od 7. do 18. ure, v soboto od 7. do 12. ure VELIKA PRODAJNA AKCIJA VSEH VRST AVTOPLAŠÈEV CENTRIRANJE + brezplacna montaza gum Izredno kvalitetni, kompaktni traktorji moci od 28,5 - 185 KM. Standardna, komunalna in hribovska verzija. Moznost placila: pol zdaj, pol drugo leto! SLIKE SO SIMBOLICNE MOZNOST PLACILA S KARTICAMI: AMEX, VISA, MAESTRO, MASTERCARD, ACTIVA 20 - DOMAČE NOVICE Domace novice cs3.indd 20 29. november 2007 27.11.2007 11:56:27 MARKETING LESENE LESTVE vseh vrst in dožin izdelujem. Možna dostava na dom. Tel. 02/7207-014 ŠKAMLE, KOZICE in ČOKE, ŠTORE kvalitetno masivno izdelano PRODAM, tel: 7207-014, 051/211675 Izdelujem KLOPOTCE vseh vrst, sadne mline, ratiše za kose, štile..., tel: 7034068 VINOGRADNIŠKA SIDRA, večjo količino, prodam zelo ugodno, tel 041/228644 Ugodno prodam iz šibja pletene KOŠARE korpe, tel 7207014, 051/211-675 REZAN LES opaž deske, brune tudi dostavim 041/606138 BETONSKE BENEŠKE stebre - kompl. betonske ograje, POHODNE plošče 40x40cm, BETONSKE REŠETKE za prašiče, dolžine 1m. Ter BELO DOMAČE VINO, tel.: 041/722147 RABLJENO OPREMO za lokal, primerno za optiko, foto, bižuterijo, urarstvo ali podobno prodam, 02/4260803 CISTERNO PVC, večnamensko, 1000 l, paletni sistem v pocinkanem ogrodju, tel: 031/599-059 ELEKTRONSKI ODGANJALEC mačk ali kun, tel.: 041/738063 USMERJEN ali PARABOLNI mikrofon za poslušanje na daljavo, primeren tudi za lovce, tel.: 041/738-063 KAMERE ŽIČNE ali BREZŽIČNE z možnostjo sprejema na običajni TV, tudi z možnostjo snemanja, tel.: 041/738063 PRODAM TROSILEC hlev. gnoja, tel.: 041/282110 PRODAM ODJEMALEC za silažo, tel.: 040/676557 PRODAM TROBRAZDNI OBRAČALNI PLUG, Vogel not, tel: 031/416412 PRODAM PAJEK 4,5 m hidravlično zapiranje, tel.: 031/201825 P R O D A M R O TA C I J S K O K O S O , t e l . : 031/416412 GOSKE stare leto dni, posamezno ali v parih ugodno prodam, SVINJE 25-100 kg, VINO v litrih ali rinfuzi, tel.: 041/985719 RDEČE VINO prodam, tel.: 7207475 AVTO PRIKOLICO prodam, tel: 041/720718 ali 02/5601296 (Stanko) 29. november 2007 Domace novice cs3.indd 21 OKENSKE POLICE, notranje in zunanje iz različnih vrst materialov - možnost izmer in dostave, tel:. 041/953909 ŽENSKO KOLO, rdeče city bike, odlično ohranjeno 26", ugodno prodam, tel: 041823236 PRODAM KOTNO SEDEŽNO GARNITURO, telefon: 041/351-394 UGODNO PRODAM 1000 l PVC cisterne, primerne za shranjevanje deževnice, dizel goriv, raznih žitaric in podobno, tel.: 041/371836 PRODAM hladilnik za 20,- evrov, tel: 031/508856 PRODAM pajank VO4 SIP in SIP rotacijsko koso, prikolico za prevoz bal (do 9 bal), čista bukova drva, tel.: 703 20 47 ali 031/718 820 GOZDNE BOROVNICE, v času sezone sveže, izven sezone globoko zamrznjene 1A kvaliteta, tel.: 031/527474 SEDEŽNO GARNITURO, kavč s funkcijo postelje, dvosed in fotelj, cena po dogovoru, tel: 703 42 49 STAREJŠO ZAMRZOVALNO SKRINJO, deluje brezhibno, prevoz uredi kupec. Tel: 041/704395 KOMPONENTO SONY mini disc in SONY enojni kasetnik, CD player Kenwood in zvočniki Technics, vse zelo ohranjeno, tel.: 041/704395 PRODAM VEČ KOSOV POHIŠTVA zaradi selitve (trised, plinske bombe, tridelno omaro, pomivalni stroj - nov, TV, kotno klop z mizo) kličite med 18 in 20 uro, tel.: 02/7032197 NOVO - ŽAGA. Rezan les po meri, opaž, dostava. Manles d.o.o. Dravinjska cesta 62, Poljčane, tel.: 041/606138 PRODAM ODOJKE, bikone in svinje. Domača reja, tel: 041/855152 VISOKOTLAČNI ČISTILEC HDEM 611 nov, prodam po polovični ceni 200 EUR, tel.: dopoldne 7292976 DVE ČRNO BELI BREJI telici, prodam, tel.: 031/246576 ZIMSKE GUME Sava Eskimo3 Mts 165-70-14 z platišči, cena po dogovoru na tel.: 7032443 ali 031/506823 VHODNA JESENOVA VRATA 210 x 139 in okno termopan s steklom 130 x 200, tel: 041/665 486 SEDEŽNO GARNITURO, ovalno mizo s stoli, rabljeno 6 mesecev, tel: 7031250 ali 031/406774 ves dan (Marjetka) NOVE SMUČI Z OPREMO tel: 7207475 TOMOS AVTOMATIC letnik 1992, cena 40.000, tel: 041/282-110 HONDA 125 kros - mini primeren za otroke in začetnike. Nov avtomatik, viš. sedeža 50 cn, cena 460 EUR, tel: 040/560935 Prodam ali menjam DVOSOBNO STANOVANJE v Tratah 60m2, zamenjava pride v poštev samo v Lenartu, tel do 8 ure zjutraj 02/6445771 PRODAM 35 arov zemljišča v Sp. Partinju 4, na sončni legi, je zazidalna, elek. voda na parceli, tel.: 02/7207591, 041/509501 IŠČEM STANOVANJE - 1 sobno, ali garsonjero v Lenartu, tel.: 031/787-437 V NAJEM vzamem manjše stanovanje na Ptuju za daljše obdobje, tel.: 031/540-875 PRODAM ali dam v najem 90 arov zemljišča v Oseku, tel.: 041/609971 V OKOLICI LENARTA kupim travnik, gozd ali starejšo hišo, tel.: 051/247068 OPREMLJENO SOBO dam v najem, tel.: 7207183 KUPIM STAREJŠO HIŠO v Slovenskih goricah, tel: 031/448405 TRAVNIK dam v brezplačni najem v Sv. Ani, tel: 031/798842 IŠČEM ENO IN POL sobno stanovanje v okolici Lenarta, tel.: 031/848351 PRODAM 2 STANOVANJSKO HIŠO na lepi lokaciji v Lenartu, tel: 7292806 ODDAM POSLOVNI PROSTOR oz. pisarno v Voličini. Industrijska cona, možna mirna dejavnost, WC+tuš, 80m2, NOVO, tel: 02/7208625 V LENARTU ali okolici vzamem v najem manjše stanovanje. Lahko tudi v hiši. Sem redno zaposlena, nekadilka in mirne narave, tel. 031/802919 En km iz centra Cerkvenjaka na lepi sončni legi prodam 46,38 ara njive. Združujejo jo tri parcelne številke. Če si postavite vrtno lopo je lahko zanimiva tudi za tiste, ki bi tukaj našli svoj hobi za krajšanje časa ali sprostitev in nabiranje svežega zraka ob vikendih. Informacije: 031/240 599, cena 2800 EUR. PRODAM TRISOBNO STANOVANJE v večstanovanjski hiši v centru Lenarta, Cena po dogovoru, tel: 05/6550239 ali 041/251 694 VIKEND na mirni in sončni legi, tel.: 051/247068 ali 031/215121 PRODAM KMETIJO / HIŠO mansarda obnovljena in ohranjeno gospodarsko poslopje. kmetija ni zaščitena, 85000 m2 (9 ha), cena 180.000 EUR, telefon: Danilo 041/474959 ODDAM PROSTORE 100m2 za poslovne prostore ali skladišče. V Lenar tu. Tel.: 02/7292806 IZDELUJEM TORTE, zelo ugodno, otroških in okroglih modelov, dostavljam tudi na dom, Andreja, 02/7206409 TORTE - želite na sočni in lahki torti tudi jedilno fotografijo, priljubljenih likov iz risank, lovca, ribiča, športni avto, sliko iz vašega aparata, šopek žametnih vr tnic in drugo? Pokličite 040/742 869. V okolici 20 km od Lenarta vam torto dostavim brezplačno PEKA DOMAČEGA KRUHA in peciva po naročilu, tudi za do 30 oseb, naročila po telefonu 040/792979 IZDELUJEMO BRUNE, OPAŽ različnih debelin, dostavimo tudi na dom, Lesarstvo Schmidt, Stranice 44, 3206 Stranice, tel: 03/7520960 ŽAGAM drva cepanca, cena po dogovoru. Tel.: 040329748 NUDIM VARSTVO na domu, na relaciji Ptuj Lenart, tel.: 051/271-119 ZAPOSLIM dekle - natakarico z veseljem do strežbe, po možnosti stanovanje in hrana v hiši, tel.: 040/837-839 IŠČEM RESNE LJUDI za delo ki ga lahko opravljate tudi na vašem domu. Brez den. vložka, info: Sandra Turk, 041/946405 DUO "FRAJTON" poskrbi za zabavo ob različnih priložnostih. Najin moto: Kvalitetno in poceni. Telefon: 051/356942 KUPIM STARO KMETIJO, gozd, travnik, njivo, tel.: 051/247 068 P O D A R I M Ku ž e k e , m e š a n č k e , t e l . : 051/247068 21 - DOMAČE NOVICE 27.11.2007 11:56:28 NASVETI SEMINAR IZ VARNEGA SUHOMONTAŽNA DELA Z MOTORNO ŽAGO GRADNJA Na Zavodu za gozdove Slovenije vsako leto organizirajo seminarje in terenske delavnice, na katerih se lastniki gozdov seznanijo z načini varnega in učinkovitega dela tako pri poseku kot pri spravilu lesa. Eden takih je bil tudi dvodnevni seminar iz varnega dela z motorno žago na območju Hrastovca v Slovenskih goricah. Gozdarji lenarške Krajevne enote Zavoda za gozdove in strokovnjaki Gozdarskega šolskega centra iz Postojne so sredi oktobra dva dni za samostojo delo v gozdu usposabljali 16 slovenjegoriških lastnikov gozdov, med njimi tudi Miro Rotman, ki je zastopala ženski del. Tečajniki so se prvi dan seznanili s sodobno motorno žago, njenim delovanjem in vzdrževanjem, s potrebnim orodjem in opremo za varno delo, obenem pa so jih tudi podučili o pravilni tehniki dela. Naslednji dan je sledilo prakitično delo v gozdu. Najprej so inštruktorji prikazali različne načine podiranja dreves, ki je različna glede na drevesno vrsto, nagib terena, gostoto gozdnega sestoja, debelino ipd…Nato so udeleženci pod nadzorom in z uporabo pridobljenega znanja samostojno podrli in pravilno izdelali (oklestili in na komercialne dolžine glede na kvaliteto razrezali) nekaj dreves. S pridobljenim znanjem se bodo udeleženci v prihajajoči sezoni lahko lotili dela v gozdu bolj varno in suvereno. Z udeležbo na seminarju so poleg znanja pridobili tudi potrdila, ki so obvezno potrebna za varnostno spričevalo vsake kmetije, ki ima v posesti tudi gozd. Zimski čas je v naših krajih tudi sezona poseka in spravila lesa iz gozda. Zaradi sezonskega značaja so za lastnike gozdov in njihove družine opravila v gozdu še posebej nevarna. To žal kaže statistika poškodb in celo smrtnih nesreč, ki jih vsako leto beležimo v slovenskih gozdovih. Zato naj ob koncu ne bo odveč, da vam pred pričetkom poseka in spravila lesa iz vašega gozda za popotnico dodamo nekaj nasvetov za varno delo v gozdu: • v gozdu nikoli ne delamo sami. • delajmo v lepem vremenu in v ugodnih delovnih razmerah. • pri sebi imejmo mobili telefon in prvo pomoč. • razmislimo, kako bomo ujkrepali, če bi prišlo do nezgode, predvsem pa razčistimo sami s sabo, ali smo za tako delo dovolj usposobljeni in opremljeni, ali pa bi bilo bolje, da naredi to kdo drug namesto nas. KAJ POMENI SUHA GRADNJA?Pomeni obdelavo in izdelavo notranjih in tudi zunanjih prostorov s pomočjo suhomontažnih sistemov. Še posebno se uporablja za ureditev mansardnih (podstrešnih) prostorov, postavitev predelnih sten in stenskih oblog, spuščenih stropov in suhih estrihov LASTNOSTI MAVCA?Mavec ima sposobnost vpijanja in oddajanja vlage- deluje kot mikrolegulator klime. Na otip je prijetno topel, je popolnoma električno nevtralen in negorljiv. Konstrukcije so biološko neoporečne, finančno racionalne, toplotno izolativne, dajejo visok nivo zvočne zaščite in je bistveno višji kot pri masivnih betonskih in opečnih konstrukcijah. ZAKAJ GRADITI NA SUHI NAČIN?V hiši ali stanovanju je v gradbenem smislu često potrebno kaj postoriti. Suhomontažni sistemi nudijo številne prednosti zlasti tam, kjer lahko nastanejo statični problemi. Zaradi majhne teže je predelava obstoječih prostorov zelo enostavna. Pri postavitvi sten ni potrebno dolbljenje sten, saj inštalacijsko infrastrukturo brez problemov spravimo v steno ali strop. Gradbeni odpadek je minimalen. Suha gradnja omogoča takojšnje nadaljevanje zaključnih del, saj odpadejo sušilni časi. Oblikujejo se lahko razne atraktivne stenske in stropne površine. Suha gradnja dejansko pomeni maksimalno udobnost bivanja ob minimalni statični obremenitvi, zvočni, požarni in toplotni zaščiti v skladu z zahtevami. Predvsem dajejo enake ali celo boljše gradbenofizikalne rezultate (zaščiti pred požarom, hrupom, akustiki prostorov in zaščiti pred vlago). Podstrešje je ponavadi tisti del hiše, kjer se hrani najrazličnejša krama, ali pa vanj sploh ne vstopamo. Mnoge odvračajo številni pomisleki. Bojijo se težav z vlago, požari ipd. Velikokrat pa ne pomislimo, da je takšen prostor mogoče preurediti v d r a g o c e n p r o s t o r, bodisi stanovanje, atelje ali kakšno »hišno« Teoretični del seminarja v učilnici. delavnico in to ob vsej zvočni, požarni in toplotni zaščiti v skladu z zahtevami. Pred začetkom prenove, predvsem pri starejših objektih je priporočljivo, da se pregleda konstrukcija strehe (kritina, leseni deli konstrukcije, škarij ipd). Statično stabilnost in izpolnjevanje Po končani izdelavi stropa, diskusija o pravilni gradbenofizikalnih izvedi. zahtev je potrebno dokazati s projektom. Zato si mora investitor, ki želi prenoviti podstrešje pridobiti gradbeno dovoljenje. Vedno naj bo vodilo in tehten razmislek pri gradnji: zaščita pred požarom, o zvočni in toplotni zaščiti, svetlobi, zaščiti pred vlago, ter seveda strokovni izvedbi. se nadaljuje ZAKLJUÈNA GRADBENA DELA SUHOMONTAŽNA GRADNJA Polaganje mavènih plošè, polaganje izolacije,izdelava mansard, spušèeni stropovi Armstrong in montaža predelnih sten Cesta Maksa Kavèièa 2, 2235 Sv. Trojica Telefon: 729-27-92, GSM: 040-163-090, www.sandicernec.com 22 - DOMAČE NOVICE Domace novice cs3.indd 22 29. november 2007 27.11.2007 11:56:30 NAGRADNA KRIŽANKA 11 - 2007 OVEN 21.3 – 20. 4. Zelo veliko dela imate, kar pomeni, da vas to fizično in psihično zelo izčrpava. Vendar se zaradi finančne plati izplača potrpeti. V kratkem vam nameravajo ponuditi boljše plačano delovno mesto. STADION ROMUNSKA MESTO V CRVENE TELOVADKA DALMA- KRLEŽEVA ZVEZDE V (SIMONA) DRAMA CIJI BEOGRADU MLEČNI IZDELEK BIK 21.4. – 20.5. Čeprav ste zelo privlačni, dobro pazite, s kom se zapletate, da ne boste razočarani. Razočaranje je lahko preveliko, zato bodite previdni in si ne delajte prevelikih utvar. ŠVICARSKI SLIKAR (CUNO) ZMENEK OVOJNICA ZA PASTE DVOJČKA 21.5. - 21.6. Težave, ki se bodo pojavile, ne bodo drastično vplivale na vaše poslovne zadeve. Utrujenost bo povzročila slabo voljo, ki vas bo napadla. Umaknite se raje v samoto in poskušajte najti rešitve. RAK 22.6. – 22.7. Kar na lepem boste imeli toliko dela, da ne boste vedeli, kje se vas glava drži. Čaka vas srečanje z osebo, na katero boste v naslednjih dneh intenzivno mislili. Ne pozabite ji pustiti telefonske številke. LEV 23.7. – 23.8. Če ste zamenjali delovno mesto, pomeni, da so v vaše življenje stopili neki novi ljudje, vendar vsi le niso tako prijazni kot si vi mislite. Ni potrebno takoj pokazati vseh vaših dobrih in slabih lastnosti. DEVICA 24.8. – 23.9. Pričakujete lahko malce večji pritisk na poslu. Ne spuščajte se v prepire in previdno izbirajte besede, da vas ne bi napačno razumeli. Razčistite s tem kar je bilo in izkoristite ponujeno priložnost. JAPONSKA DRSALKA (MIDORI) PRIPRAVITE MERSKA SE NA ENOTA ZA VESELI OSVETDECEMBER LJENOST GRŠKI DIDAKTIČNI PESNIK OBMORSKI GRM JUDOISTKA SRAKA SRBSKA IGRALKA HRVAŠKI BEND TROPSKI VIHAR FR. PEVEC MARCEL ROBERT REDFORD JED IZ OLUŠČENEGA PROSA ŠVIC. POLITIK BIBLIJSKI KRAJ BOBNAR BEATLOV (RINGO) OTOK V IRSKEM MORJU ŠKORPIJON 24.10. – 22.11 V zadnjem času ste se malo polenili , zato tudi koncentracija ni na višku. Tako vsak dan težko čakate na konec delavnika. Ste pa postali bolj preudarni, zato tudi nakupovanje ni več na prvem mestu. STRELEC 23.11. - 21.12. S partnerjem bosta imela korekten odnos, čeprav se bosta čez teden kar nekajkrat prepirala. Ne bo vam šlo vse po načrtih, zato se za nekaj časa ustavite in počakajte na ugoden trenutek. RIBI 20.2. – 20.3. Zveza, ki ste jo pravkar začeli bo takšna, da se je boste še dolgo spominjali. Postavlja pa se vprašanje ali bo za zmeraj. Mogoče ste si takšno izkušnjo tudi podzavestno vedno želeli. 29. november 2007 Domace novice cs3.indd 23 BOLEČINE ZNAMKA OKRASNA PRI PuŠFOTOVRTNA ČANJU APARATOV CVETLICA SEČA PRIMORSKA PEVKA TEHTNICA 24.9. – 23.10. Finančna situacija se bo počasi, a zanesljivo izboljševala, kar pa ne bo bistveno vplivalo na vaš način življenja, saj ste se v zadnjem času že kar privadili na manjše izdatke. KOZOROG 22.12. – 20.1. Preveč se zapirate med štiri stene in s tem zamujate marsikatero priložnost. Nihče vam ne bo potrkal na vrata. Privarčevani denar bo prehitro začel kopneti, zato nekoliko zategnite pas. VODNAR 21.1. – 19.2. Nad življenjem se trenutno sploh ne smete pritoževati, saj vam ta čas ničesar ne manjka. Kar zadeva čustveno življenje pa boste zašli v marsikatero skušnjavo, vendar se boste znali upreti. REKA V GANI ODMEV PESNIK MERMOLJA NAJVEČJA CELINA IZVIJAČ PRITOK KOLUMBIJE V ZDA Rešitev - geslo križanke, ki izhaja iz slik, napišite na kupon, ga prilepite na dopisnico in nam jo pošljite do 18. 11. 2007 na naslov: Domače novice, p.p.5, 2230 Lenart v Slov. goricah. Med reševalce, ki bodo na dopisnico prilepili naš kupon s pravilno vpisanim geslom, bomo podarili tri praktične nagrade. REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 10/07 LOJZE PETERLE, KARL ERJAVEC 11/2007 IZŽREBANI REŠEVALCI KRIŽANKE 10/2007 Med dopisnicami s pravilno rešenimi odgovori smo izžrebali tri nagrajence, ki bodo prejeli praktično nagrado: 1. nagrada: Alen Petelin, Sp. Žerjavci 77, lenart 2. nagrada: Anja Korošec, Ob gozdu 26, Lenart 3. nagrada: Rene Vršič, Cogetinci 3, cerkvenjak Nagrade boste prejeli po pošti 23 - DOMAČE NOVICE 27.11.2007 11:56:31 OKNA, VRATA, SENÈILA, ZIMSKI VRTOVI Razpisujemo naslednja prosta delovna mesta: 1. Univ. dipl. inženir lesarstva ali inženir lesarstva KAKOVOST JE PRVA PVC - LES - Alu Interles d.o.o. Kraigherjeva 19a 2230 Lenart 2. Univ. dipl. inženir strojništva ali inženir strojništva 3. Univ. dipl. inženir gradbeništva ali inženir gradbeništva Bistrost Ustvarjalnost Lojalnost in zanesljivost Izjemna osebnost Vaše vloge in prijave pricakujemo v roku 15-ih dni od objave. 4. Univ. dipl. ekonomist ali dipl. ekonomist Telefon: 02/72-00-356 5. Univ. dipl. pravnik ali dipl. pravnik Telefax: 02/72-00-340 7. Monter stavbnega pohištva Elektronski naslov Za vse, ki bi se želeli prijaviti, navajamo štiri bistvene lastnosti, ki jih želimo pri naših zaposlenih: 6. Prodajalec - svetovalec za stavbno pohištvo 8. Proizvodni delavec [email protected] www.interles.si 24 - DOMAČE NOVICE Domace novice cs3.indd 24 29. november 2007 27.11.2007 11:56:33
© Copyright 2024