Marec 2011 - Domače Novice
POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 2230 LENART V SLOV. GORICAH 04. 4. 2011 Lokavec 15. 4. 2011 Jurovski Dol V prejšnji številki je prišlo pri objavi datumov krvodajalskih akcij do pomote, zato se vsem prizadetim opravičujemo. SLOVENSKE GORICE LETO XXVIII. ŠT. 3 (393) 31. MAREC - SUŠEC 1,50 € 2011 NE POZABITE 27. marec - prehod na poletni čas LOVCI LOVSKE DRUŽINE BENEDIKT Stran 9 ZAKLJUČNA GRADBENA DELA izolacijske fasade, zunanje in notranje barvanje VZDRŽEVANJE OKOLJA košnja, oblikovanje živih mej, obrezovanje okrasnega grmovja in drevja Daniel Drumlič s.p. GSM: 031/254-187 TEL: 02/720-7010 Usnjarska c. 13 2235 Sv. Trojica v Slov. goricah [email protected] garažna vrata Dupleška cesta 10 2000 Maribor NA IZLETU ZBIRANJE ODPADKOV po novem .............................................................. stran 5 LETNI PROGRAMSKI ZBOR OZ VVS Lenart ..................................................... stran 8 RDEČI KRIŽ nizajo se občni zbori ................................................. 10 ograjni sistemi 02 48 00 141 nadstreški d.o.o. Bliža se nam jubilejna številka ob 20 letnici izhajanja Domačih novic (Štrakl d.o.o.), zato vas vabimo, da nam o Domačih novicah napišete mnenje, pohvalo, kritiko ... 20 NASLEDNJA JUBILEJNA ŠTEVILKA DOMAČIH NOVIC IZIDE KONEC APRILA E-naslov: [email protected] AKTUALNO KAKO PA PRI NAS Komentira Ivo Štrakl Pred kratkim (15. marca) so mi »padli« v oči rezultati ankete v enem od dnevnikov, ki je bralce vprašal »Ali Slovenija dovolj izkoristi svoj turistični potencial?«. Rezultat je bil zelo zgovoren, samo 7% bralcev, ki so odgovorili je odgovorilo z DA, ostali (93%) pa menijo, da Slovenija turističnega potenciala ne izkoristi. Postavlja se vprašanje, kako pa je to pri nas; v Slovenskih goricah, v naših občinah ali še bliže, pri Sveti Trojici? Ko o tem razmišljam, ugotavljam, da mnogim, ki imajo tudi moč odločanja ni popolnoma jasno, kaj turizem sploh je. Turizem niso samo gostinski lokali in njim sorodne turistične kmetije. Že pri tem zadnjem pojmu prihaja do napačnega razumevanja. Ločiti bi morali med »turističnimi« kmetijami, ki so največkrat samo ob vikendih odprte gostilne, in kmečkim turizmom, koder se turisti zadržijo (ali zadržujejo) na kmetiji, spoznavajo življenje na zemlji, v naravi, pri kmečkih opravilih, z domačimi živalmi in seveda tudi uživajo pri mizi, obloženi z domačo hrano in pijačo. Turizem pa je seveda še marsikaj. Predvsem pa je turizem gospodarska panoga, ki mora prinašati tudi dobiček. Samo na zahod, posebno še na bolj daljni zahod, je potrebno pokukati, da človek vidi, kako znajo tam prodajati preprost kamen, ki poševno stoji in ima nenavadno obliko ali vabijo na ogled in »kasirajo« občudovanje petdeset let stare »starine«. Nam to ni potrebno! Ogromno turističnega kapitala imamo. Geografskega, etnografskega, arhitektonskega. (Žal je bilo mnogo tega uničenega že pred več desetletji, ko so slamo zamenjale salonitne strehe – v Angliji so takrat slamnate strehe na Shakespierovi rojstni hiši in njegovi vasi zaščitili s skoraj nevidnimi žičnimi mrežami, pri nas pa so v pročelja starih hiš vgrajevali »tridelna« okna, premične vrednote, take, kot je bil »Florjan« na eni od hiš v Porčiču pa so nam pridno odnašali avstrijski in drugi »ljubitelji« starin.) Imamo mnogo sakralnih objektov in umetnin. Knjiga »Sto srečanj z dediščino na Slovenskem« dr. Janeza Bogataja ponuja sto in več turističnih »kapitalov«. Do tega kapitala moramo obiskovalce pripeljati. Toda kako? S kažipoti, potokazi, »turističnimi« tablami. In še s čim. Na tem področju pa se vendarle nekaj premika. Vodstvu občine Sv. Trojica je končno uspelo, da se je Trojica pojavila na (avto)cestnih oznakah. Mislim, da delno tudi zaradi pritiska, ki smo ga izvajali pri Domačih novicah. Toda sprašujemo se, zakaj je popravljanje napake tako dolgo trajalo. Zakaj je do napake sploh prišlo, ko pa je projekt avtoceste bil razgrnjen v prostorih Občine Lenart. Je bila narejena nalašč? Če otrok naredi napako v šoli jo mora popraviti. Če obrtnik (ali kdorkoli) naredi napako pri svojem delu, jo mora popraviti in to ga po navadi krepko stane. Napako, ki so jo ustvarili pri Lenartu in naredili na DARS-u pa je morala (delno) plačati občina Sv. Trojica. Sprašujem se tudi, zakaj sta avtocestna bencinska servisa umeščena v Lormanje, blizu Lenarta, ki že ima dva servisa. Ali ni bila primernejša lokacija avtocestni priključek Sp. Senarska, oziroma takrat namerno spregledana Sv. Trojica, kjer bi poleg bencinskega servisa lahko stalo še marsikaj za turizem potrebnega. Tudi Lenartčani bi po »vzhodni obvoznici« svojega mesta imeli krajšo pot do teh »turističnih« objektov, (ki so sedaj seveda v oblakih) in na avtocesto, če se bodo namenili v Lendavo in naprej proti Madžarski. Pa vendar se marsikaj premika. Pozno, toda pravijo tudi, da nikoli ni prepozno. A zaželeno bi bilo, da bi o tej problematiki še kdo kaj povedal, napisal… saj se pri Trojici dogaja nekaj velikega zato verjetno ne želi vodstvu občine uspešno delati naprej samo moja malenkost. Upajmo tudi, da nas ne bodo zopet po levi in desni brezobzirno prehitevali. A o tem kaj več prihodnjič. Predsedniki gasilskih društev SMEJO BITI OBČINSKI SVETNIKI Urad Republike Slovenije za zaščito in reševanje je nedavno tega zastavil Komisiji za preprečevanje korupcije Republike Slovenije vprašanje ali smejo predsedniki prostovoljnih gasilskih društev, območnih in občinskih gasilskih zvez, v smislu novele Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, opravljati funkcijo občinskega svetnika. Komisija, ki ji predseduje Goran Klemenčič, je na zastavljeno vprašan odgovorila, da je funkcija občinskega svetnika in predsednika prostovoljnega gasilskega društva, združljiva. Torej predsedniki prostovoljnih gasilskih društev ali gasilskih zvez, smejo biti tudi po noveli zakona, občinski svetniki. Franci Klemenčič POVZETEK IZ IZVAJANJA POSLANCA MARJANA BEZJAKA (SDS) V DRŽAVNEM ZBORU O SKLADNEM REGIONALNEM RAZVOJU Z namenom, da bi volivce obveščal o svojem delu v Državnem zboru nam je g. Marjan Bezjak (SDS) poslal kratek zapis o svojem poslanstvu iz katerega povzemamo nekaj misli. Ob obravnavi predloga Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja je poslanec Bezjak poudaril, da prihaja iz Slovenskih goric, kjer so kmetije majhne, velike le 3 – 5 hektarjev pretežno vinogradov. V predlogu zakona sicer vidi nekaj pozitivnega, misli pa, da zakon kljub temu prinaša za Slovenske gorice preveč slabih stvari. Boji se, da se bo ponovila zgodba, kot je bila pred leti, ko so nam »ukradli« vinski sejem in ga preselili v Ljubljano in tako kaže tudi sedaj, da bo namesto več regij, celotna regija Slovenije Ljubljana. Bezjak poudarja, da je v starem zakonu enakomerni razvoj Slovenije dobro reguliran, v predlogu novega pa je opazna velika centralizacija. »Tudi mi si želimo Stožice a ne na način kot so bile te zgrajene v Ljubljani, pač pa na način in s sredstvi davkoplačevalcev in delodajalcev regije, kateri pripadajo. Zato je nujno, da bi danes bil na mizi Zakon o regijah« poudarja Bezjak. »Moji občani ne morejo biti zadovoljni, kajti po tem zakonu bodo deležni bore malo ali nič. In ponovno slišimo negodovanje ter opažamo neposluh vlade do Slovenskih goric, do Pomurja, do koroške regije, do Bele krajine…« Poslanec je med drugim pozval, da se naj ne pozabi na ljudi iz krajev, kjer je življenje dejansko težko. »Občina Lenart, ki je bila nekoč najbolj nerazvita občina je napredovala tudi zato, ker so sredstva bila nekako enakomerno porazdeljena po celi državi a vendar imamo še vedno mnogo problemov na področju zaposlovanja, na področju gospodarstva, na področju kmetijstva… zato pričakujemo, da boste v tem visokem domu imeti posluh za VSE državljanke in državljane.« Poslanec je tudi opozoril na dejstvo, da ljudje, predvsem kmetje obupujejo, tako kot tudi gospodarski subjekti, ki selijo podjetja v sosednjo Avstrijo. Našteva tudi razloge za to – smo najdražja država po prispevkih, po obdavčitvi delovnih razmerij. Eden od razlogov je tudi prevelika birokracija. Povzetek pripravil Ivo Štrakl V RADGONSKIH GORICAH BODO »IZDELALI« 130.000 TRSNIH CEPLJENK V družbi Radgonske gorice iz Gornje Radgone bodo v ponedeljek 7. marca pričeli s pripravo trsnih cepljenk. Načrtujejo, da bodo letos »izdelali« nekaj čez 130.000 trsnih cepljenk, ki jih bodo nato gojili skozi leto v Lutvercih in jih v letu 2011 posadili. To delo opravljajo v tukajšnji družbi vse od 1938. leta. V družbi Radgonske gorice namreč ugotavljajo, da trta, ki jo vzgojijo v domačem okolju, bolje uspeva, kot če so sadike vzgojene v drugih vremenskih in zemeljskih okoliščinah. V ta namen imajo tu tudi lastne matičnjake in trsne cepiče pripravljajo s najboljše rastočih trsov svojega območja. Sicer pa bo družba Radgonske gorice letos obnovila 20 ha vinogradov, lani so jih 13, v prihodnjem letu pa načrtujejo obnoviti 15 ha. V družbi Kapela v občini Radenci pa bodo letos obnovili 4,5 ha vinogradov. Poleg tega pa bodo v obeh družbah namenili tudi veliko pozornost zasajevanju trte prostorih, kjer trta izumira. Franci Klemenčič Prva številka glasila DOMAČE NOVICE, je izšla 25. februarja 1961. Od 20. aprila 1991 izdaja časopis podjetje ŠTRAKL d.o.o. Naslov uredništva: SLO - 2235 Sv. Trojica v Slov. goricah, Slovenska ul. 21, tel: 02/7292976, fax:02/7292977. Pošta: 2230 Lenart v Slov. goricah, p.p.5. Elektronski naslov:[email protected] Stalni zunanji sodelavci: Marjan Toš, Ludvik Kramberger, Franc Bratkovič, Franci Klemenčič, Miroslav Pravdič, urednica Branka Štrakl, direktor, DTP in tehnični urednik Romeo Štrakl, odgovorni urednik Ivo Štrakl. Maloprodajna cena za izvod je 1,50 €, za tujino se naročnini prišteje poštnina. Transakcijski račun 04102-0000132489 Časopis Domače novice je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije, pod zaporedno številko 1473. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Naklada 1000 izvodov n Tisk: Štrakl d.o.o., Sv. Trojica v Slovenskih goricah. Telefon: 02/729-29-76 Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. 2 - DOMAČE NOVICE 31. marec 2011 OBČINE OBČINA SV. JURIJ V SLOVENSKIH GORICAH BOGATA 4. REDNA SEJA Članica in člani Občinskega sveta Občine Sv. Jurij v Slovenskih goricah so tretjega marca zasedali na vsebinsko bogati 4. redni seji. V prvih obravnavah so sprejeli Odlok o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo in Odlok o ustanovitvi javnega podjetja Mariborski vodovod d.o.o., vsebino katerih je obrazložil predstavnik Inštituta za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor, Milan Železnik. Po nekoliko daljši razlagi s strani Franca Knausa iz podjetja Saubermacher Slovenija d.o.o. in obširni razpravi so člani občinskega sveta sprejeli predlagani poslovni načrt izvajanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja na območju Občine Sv. Jurij v Slov. goricah. Nov Poslovni načrt prinaša kar nekaj sprememb pri odvozu odpadkov od gospodinjstev, osrednji cilj pa je ločevanje odpadkov že pri izvoru, torej pri gospodinjstvih. Do same izvedbe sprejetega Poslovnega načrta bi naj prišlo na območju naše občine sredi aprila, o podrobnostih pa bodo vsi občani pravočasno informirani. Občinski svetniki so odločali tudi o financiranju tiskanega mesečnika Ovtarjeve novice. Odgovorni urednik Ovtarjevih novic, Edvard Pukšič, je povedal, da vsaka izdaja Ovtarjevih novic, katerih je do sedaj bilo 14, teži k uravnotežnosti vsebine in se odziva na aktualna dogajanja. Direktorica Razvojne agencije Slovenske gorice d.o.o., Tanja Hrastnik, je izdajo Ovtarjevih novic opredelila še stroškovno in povedala, da se teži k zniževanju stroškov izdaje. V nadaljevanju so po uvodni razlagi direktorja Zdravstvenega doma Lenart, Jožefa Krambergerja, člani občinskega sveta soglašali s sprejetim Statutom Zdravstvenega doma Lenart. Člani Občinskega sveta so po hitrem postopku sprejeli Odlok o priznanjih Občine Sv. Jurij v Slov. goricah, saj se praznovanje 5. občinskega praznika, na katerem se bodo letos lahko v skladu s sprejetim odlokom podeljevala poleg priznanja občine in Jurijevega srebrnika še Jurijev zlatnik ali celo naziv častni občan občine, nevzdržno približuje. Svet zavoda Javnega vzgojnega-izobraževalnega in vzgojnega-varstvenega zavoda Osnovna šola Jožeta Hudalesa je po sprejetem sklepu o imenovanju dobil nove predstavnike ustanovitelja, saj je prejšnjim potekel mandat. Predstavniki občine v svetu zavoda bodo naslednja štiri leta Mateja Bukvič, Roman Črnčec in Franc Lešnik. V Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so z novim sklepom občinskega sveta bili imenovani: Roman Črnčec, Boštjan Kaloh, Samo Kristl, Mirko Kojc in Stanislav Senekovič. Po podanih pobudah s strani članov občinskega sveta je ob koncu seje župan Peter Škrlec svetnike še seznanil s posredovanimi poročili političnih strank o stroških volilne kampanje za lokalne volitve v lanskem letu. Rudi Tetičkovič Vir: www.obcinajurij.si Čistilno napravo v Andrencih pri Cerkvenjaku gradijo Lenarčani V občini Cerkvenjak z izgradnjo kanalizacije in čistilnih naprav skrbijo za ohranjanje narave in tako tudi čiste podtalnice. Kot je znano podtalnico onesnažuje s strupi kmetijstvo, ki jih uporablja za uničevanje škodljivcev in zatiranja bolezni ter tudi z čezmernim gnojenjem z umetnimi gnojili in s gnojnico, ki vsebuje veliko količino nitratov. Med onesnaževalce podtalnice sodijo tudi komunalne fekalije, v katerih se prav tako nahajajo razni strupi kot so: pralni praški in druge kemikalije, ki jih danes uporablja sleherno gospodinjstvo. Te gospodinjske odplake so dolga leta pronicale v zemljo in jo onesnaževale. V zadnjem času, take odplake čistijo v komunalnih čistilnih napravah. Zanje so poskrbela tudi manjša strjena naselja. Za izgradnjo komunalnih čistilnih naprav je poskrbela tudi občina Cerkvenjak. Prva je delovala v Andrencih ob športnem igrišču. Pred nedavnim pa so zgradili komunalno čistilno napravo ob Industrijski coni v Brengovi. Ker je bila komunalna čistilna naprava v Andrencih premajhnih kapacitet, so v občini na istem mestu pristopili k izgradnji večje čistilne naprave, katere gradnja se zaključuje. Čistilno napravo, katere investitor je občina Cerkvenjak, delno finansirata tudi Evropska unija- Evropski sklad za regionalni razvoj: »Naložba v našo prihodnost« ter Republika Slovenija. Gradnjo čistilne naprave ter kanalizacije za odpadno vodo opravlja gradbeno podjetje Komunala Slovenske Gorice d. o.o. Lenart. Z LENARŠKEGA OBMOČJA LE 4 SODNIKI POROTNIKI Na sejah senatov Okrožnih sodišč po Slovenji sodelujejo poleg profesionalnih sodnikov tudi sodniki porotniki. Ti imajo dokaj odgovorno nalogo, saj sta na večini sej prisotna poleg sodnika profesionalca, po dva sodnika porotnika. Njihovo delo v sodnem postopku v slovenskem prostoru je izenačeno s poklicnimi sodniki. Za to delo pa sodnikom porotnikom pripada le povračilo potnih stroškov z javnim prevozom; strošek za prehrano, zaposlenim pa nadomestilo plače oz. izguba zaslužka. Ob koncu letošnjega januarja je potekel petletni mandat sodnikom porotnikom z območja Višjega sodišče Maribor. To sodišče, katerega predsednik je Miroslav Pliberšek je s posebnim aktom na predlog posamezne občine ali interesne organizacije, ki so kot društva ali združenja registrirana in delujejo na območju posameznega okrožnega sodišče, imenoval sodnike porotnike za okrožno sodišče Maribor in Murska Sobota. Na območju obeh okrožnih sodiščih je po 130 sodnikov porotnikov. Dne 31. januarja je vseh 130 kandidatov za sodnike porotnike območja Okrožnega sodišča Maribor, kamor sodi tudi območje Upravne enote Lenart, podalo zaprisego, pred Miroslavom Pliberškom in še nekaterimi drugimi pomembnimi dejavniki, osebno zapriseglo. Zaprisega porotnikov v Murski Soboti. V sredini je Miroslav Pliberšek. Ta isti sodnik je sodeloval v postopku zaprisege v Maribor. Zato, ker so na internetni strani Okrožnega sodišča Maribor objavljeni poimenski seznam vseh 130- tih novoizvoljenih sodnikov območja Okrožnega sodišče Maribor, brez kakih koli drugih podatkov, smo na sodišče zaprosili za poimenski seznam porotnikov lenarškega območja. Iz posredovanih podatkov izhaja, da je iz območja občine Benedikt imenovan za sodnika porotnika Zlatko Borak, iz območja Občine Cerkvenjak, Mirko Žmavc; iz območja Občine Sveta Trojica, Heliodor Cvetko in iz območja Občine Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Miroslav Breznik. Iz območja Občin Lenart in Sveta Ana, ni nobenega sodnika porotnika. Skupno so tako na območju Upravne enote Lenart le 4 sodniki porotniki, denimo na območju sosednje Upravne enote Gornja Radgona, ta sicer sodi pod Okrožno sodišče Murska Sobota, pa je kar 23 sodnikov porotnikov. Besedilo in foto: Franci Klemenčič Pogled na izgradnjo čistilne naprave v Andrencih Ludvik Kramberger 31. marec 2011 3 - DOMAČE NOVICE AKTUALNO Cerkvenjak ODPRLI TURISTIČNO TROJIŠKE BODICE – NEGODOVANJA INFORMATIVNO PISARNO SVETA TROJICA V SLOV. GORICAH Trojiška občina je v lanskem letu veliko naredila na komunalnem področju. Gre predvsem za asfaltiranje nekaterih občinskih cestišč kot npr. v Oseku v Spodnjih Verjanah in odcep do čistilne naprave v Verjanah, ki so tudi kakovostno urejene. Največjo težavo pa občini povzroča izvajalec cestnih del v središču starega dela centra Sveta Trojica in to od gostišča na Griču in do Rojkove domačije v dolžini kakšnih 100 metrov. Tu jim nikakor ne uspe, da bi cestišče kakovostno dokončali. Že v lanskem letu so jo od spomladi do jesenskih dni trikrat ali celo večkrat popravljali in to zaman. Pred slabim mesecem se je cestišče ponovno pričelo vdirati, nastajajo izbokline in jame, tako, da bo moral izvajalec, Komunala Slovenske gorice pristopiti k delu bolj strokovno in bolj kakovostno urediti ta zelo problematični del cestišča. Bližnji stanovalci menijo, da odgovornost nosi tudi občina oziroma pristojni, ker so si izvajalca nestrokovnega sami izbrali – morda je res »najcenejši, žal pa se ponovno kaže, da je »poceni« najbolj drago. Z turistično informativno pisarno kot pravijo v Cerkvenjaku, kjer imajo bogate kulturne, naravne in zgodovinske danosti se bo pričelo novo poglavje razvoja turizma. Občina Cerkvenjak leži v osrednjih Slovenskih goricah med rekama Pesnico in Ščavnico. Razprostira se na površini 24,55 km2 in ima okoli 2050 prebivalcev. Je pomembno križišče med Lenartom, Ptujem , Gornjo Radgono in Ljutomerom. Skozi območje občine Cerkvenjak poteka tudi avtocesta. S čimer se je prometna povezanost s tem slikovitim krajem sredi Slovenskih goric še izboljšala. Cerkvenjak ima dane številne naravne in zgodovinske možnosti za razvoj turizma. Pohvalijo se lahko z Gostiščem Pri Antonu, ki sprejme lahko tudi do 400 oseb. Slovi po dobri kuhinji in ima na voljo tudi 4 dvoposteljne sobe. Tu je še Turistična kmetija Firbas v Cogetincih in pa Kmečki turizem Breznik v Komarnici in še bi se našlo. Ponašajo se z bogato kulturno arhitekturno in zgodovinsko dediščino. Muzejsko zbirko Feliksa Rajha, Hauzerjevo zbirko čebelnjakov, v Peščenem vrhu najdemo izredno lepo ohranjeno staro cimprano hišo in v Brengovi od nedavno urejen arheološki park » Rimsko gomilno grobišče«. Našteto namreč še zdaleč ni vse s čem se lahko pohvalijo in najdemo pri potepanju po območju občine Cerkvenjak. Fotografija: zožitev cestišča in ob vstopu v center Sv. Trojice, kjer so v lanskem letu cestišče popravljali od spomladi do jeseni. Kolikokrat ga bodo letos, se postavlja vprašanje mnogim, najbolj pa domačinom ob tem delu cestišča, ki bodo ponovno »deležni« ovir in hrupa ter negodovanja za neodgovorno in nestrokovno početje. Tekst in foto: Janez Lorber DRAGOCENE SMETI V smeteh je denar je pogosto slišati rek in kot kaže ni daleč od resnice. Da slednje drži, še kako potrjuje dejstvo, da je ljubljansko podjetje Snaga, najelo varnostnike, ki varujejo zabojnike za star papir. Zanimivo, neznani nepridipravi naj bi namreč temu javnemu podjetju na leto povzročili kar za 100.000 evrov škode. Lepo in prav, red mora biti a zastavlja se vprašanje, so naše smeti res tako dragocene, da jih je treba varovati z varnostno službo. Zakaj jih potem prepuščamo smetarjem, ki nam odvoz »pošteno« zaračunavajo, se zdaj sprašujejo Ljubljančani. Kaj pa mi? Gotovo imajo vrednost tudi naše slovenskogoriške in druge slovenske smeti. Denimo smeti, ki se iz celotnega Maribora vozijo v lenarški Papir servis. Tudi tukaj so od novega leta poleg tehničnega varovanja uvedli še 24 urni fizično varovanje. Slednje sicer nikogar ne moti, le nekoliko moteče deluje, da varnostniki svoje delo opravljajo pri vhodu oz. vstopu v podjetje kar pod milim nebom. Res nekaj pa moti in še kako, zaudarjanje namreč iz tega podjetja, ki nosi tako nedolžno ime Papir servis. Zato se mnogi sprašujejo, kako je mogoče in kako je lahko nekdo dovolil takšno dejavnost v strnjenem okolju lenarške industrijske cone v kateri so tudi trgovski, gostinski in glej v neposredni soseščini tudi oljarna in pekarna. CČ Otvoritveni trak sta prerezala Marjan Žmavc župan občine Cerkvenjak in Tanja Hrastnik direktorica Razvojne agencije Slovenskih goric iz Lenarta. Že leta je v Cerkvenjaku govora tudi o razglednem stolpu in pričakovati je, da bo slednje kmalu uresničeno. Da imajo v Cerkvenjaku resne zamisli s razvojem turizma priča v soboto, 19. marca odprta manjša Turistično informativna pisarna. V njej bodo turistom in popotnikom na voljo turistični programi in spominki značilni za to območje. Odprtje turistično informativne pisarne v Cerkvenjaku naj bi prineslo tudi začetek vodenih ogledov tamkajšnjih zanimivosti. Besedilo in foto: Franc Bratkovič 200 - LETNICA RADGONSKE ŽUPNIJE V okviru priprav na letošnjo 200-letnico župnije svetega Petra v Gornji Radgoni, to bodo obeležili 22. maja, je bilo že precej postorjeno. V okviru priprav je v torek 8. marca stekla obnova stopnic do cerkve. Dela, katerih predračunska vrednost je 40.000 evrov, izvaja Gradbeništvo Pintarič iz Spodnje Ščavnice. V radgonski župniji imajo za ta namen posebno namensko nabirko sredstev. Dosedanje stopnice so bile že dokaj dotrajane, zgrajene naj bi bile že tik pred drugo svetovno vojno. Besedilo in foto: Franci Klemenčič 4 - DOMAČE NOVICE 31. marec 2011 GOSPODARSTVO SLOVESNA REZ JOHANEZOVE TRTE V CERKVENJAKU Prireditve so se udeležili številni domačini in gostje V soboto, 19. marca, na Jožefovo, je ob gasilskem domu v Cerkvenjaku potekala svečana prireditve, na kateri je občinski viničar, sicer predsednik Društva vinogradnikov in ljubiteljev vina, Ivan Janez Pučko, obrezal slovito potomko 400 letne trte z Lenta v Mariboru, ki raste ob kapelici sv. Johaneza. Po svetniku, ki stoji v kapelici, so jo poimenovali Johanezova trta. Trta je danes prizorišče množično obiskanih prireditev kot so: rez trte, postavljanje klopotca, trgatev in martinovanje. Tako kot vedno se je tudi tokratne rezi trte udeležilo veliko občanov občine Cerkvenjak in gostov. Med gosti, naj omenimo domačega župana Marjana Žmavca, domačo vinsko kraljico Tino Rajh in kraljice sosednjih vinogradniških društev, poslanca v DZ Milana Gumzara, goste iz Dola pri Hrastniku, mestnega viničarja 400 letne trte na Lentu v Mariboru, Staneta Kocutarja, vinske viteze, domačega župnika Janka Babiča, mag. Milana Lorenčiča predsednika Ustanove dr. Antona Trstenjaka in viničarjevega mentorja profesorja Jožeta Pučka. Prireditev, ki jo je vodil Peter Kirič, se je pričela z nastopom Pihalnega orkestra Mol iz Lenarta ter igranjem na harmoniko Stanka Ilješa iz Radenec. Vinsko pesem je deklamirala predsednica KD Cerkvenjak Marjana Zorko. ZBIRANJE ODPADKOV PO NOVEM Odpadki nastajajo kot posledica našega načina življenja in dela, zato je njihovo nastajanje v največji meri odvisno od nas, naših ravnanj in našega zavedanja o njih, predvsem v luči preprečevanja njihovega nastajanja, iskanja možnosti za njihovo ponovno uporabo in predelavo oz. zavedanja posledic, ki jih lahko povzroči naše nepravilno ravnanje z njimi. Pomanjkanje prostora za odlaganje odpadkov, omejenost naravnih surovin, škodljive posledice divjega odmetavanja odpadkov v naravo, nevarnosti okužb ter ekoloških nesreč, so pomembno vplivali na nujnost spremembe našega odnosa do nastajanja odpadkov in drugačnega ravnanja z njimi. Usmeritve Evropske unije na področju ravnanja z odpadki, so zavezujoče tudi za nas, zato je naša prva naloga, da preprečujemo njihovo nastajanje, predvsem pri vsakodnevnih nakupih potrošnega blaga in njihove porabe. Ker se na žalost nastajanju odpadkov vedno ne moremo izogniti, je naša druga naloga, da jih zbiramo ločeno in kot take odmetavamo v zato namenjene zabojnike oz. vrečke. Šele ločeno zbrani odpadki omogočajo njhovo ponovno uporabo in predelavo. Ločeno zbiranje odpadkov na območju občin nekdanje Občine Lenart ima več kot 20letno tradicijo. Z doseženimi rezultati smo lahko delno zadovoljni, saj nova slovenska zakonodaja zahteva stalno povečevanje deleža odpadkov za ponovno uporabo in s tem posledično zmanjševanje odpadkov za odlaganje. Obiskovalce in goste je kot prvi nagovoril župan občine Marjan Žmavc, ki je v svojem nagovoru poudaril pomen Johanezove trte. Trta ima simbolni pomen za druženja občanov, ki se radi udeležujejo prireditev ob tej sloviti potomki 400 letne modre kavčine. Pohvalil je vinogradnike iz področja občine Cerkvenjak, ki pridelujejo dobra vina, saj na ocenjevanjih prejemajo lepe ocene. Posajena trta je tudi pomemben element turistične ponudbe Cerkvenjaka, kot tudi pa kvalitetna vina, ki jih lahko ponudijo. Spregovorila je tudi vinska kraljica Tina Rajh, ki je pohvalila delo društva in dobro sodelovanje z občino in z županom Marjanom Žmavcem. Slovenija Zabojnik za zbiranje odpadnega papirja Zabojnik za zbiranje organskih odpadkov Zabojnik za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov Vrečka za zbiranje plastenk, folij, pločevink, konzerv, tetra pakov Johanezovo trto v Cerkvenjaku je ob svečani rezi, obrezal občinski viničar Ivan Janez Pučko Po podelitvi protokolarnih vin Johanezove trte, katere je negoval občinski viničar Ivan Janez Pučko in sta jih podeljevala župan Marjan Žmavc in predsednik Društva vinogradnikov in ljubiteljev vina Ivan Janez Pučko, so spregovorili tudi prejemniki protokolarnega vina in priznanj: prejšnji župan Jože Kraner, Stane Kocutar, mag. Milan Lorenčič, predsednik TD Cerkvenjak Alojz Zorko, Tatjana Hrastnik in Vida Šavli. Naj omenimo, da je za zavarovanje Johanezove trte poskrbela Zavarovalnica Maribor, zavarovalno polico pa je županu in gospodarju trte predal v.d. direktor PE Maribor Branko Tekmec. Zadnje dejanje slovesne rezi trte se je začela z njenim obrezovanjem, ki jo je opravil občinski viničar Ivan Janez Pučko. Kakor vsako leto, je tudi to leto bilo veliko zanimanja za potaknjence, te je strokovno narezal profesor Jože Pučko, obiskovalcem pa delil gospodar trte in župan Marjan Žmavc. Ob koncu rezi, je vesela druščina nazdravila trti z žlahtno vinsko kapljico. Ludvik Kramberger 31. marec 2011 Za uresničitev zastavljenih ciljev, smo se skupaj z občinami Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah in Šentilj dogovorili za spremembo obstoječega sistema ravnanja z odpadki, s ciljem, da občanom in občankam omogočimo prevzem čim več posameznih vrst odpadkov pri njih doma. Na ta način bodo lahko gospodinjstva pri sebi doma ločeno zbirala odpadni papir in papirno embalažo v zabojniku, plastično embalažo, folije, tetrapake in pločevinke – konzerve, skupaj v plastični vrečki, organske kuhinjske odpadke in zelene vrtne odpadke, skupaj v zabojniku ter mešane komunalne odpadke. Skladno z uvajanjem novega sistema zbiranja odpadkov, se bo tudi spremenila cena, ki bo odvisna o količine zbranih mešanih komunalnih odpadkov. Zato vsa gospodinjstva ter druge pravne osebe vljudno naprošamo za čim doslednješe ločevanje odpadkov, na podlagi navodil, kajti le – to bo omogočilo zmanjševanje količin mešanih komunalnih odpadkov, Z uvajanjem ločenega zbiranja odpadkov bomo pričeli v Občini Benedikt, v prvi polovici aprila in nadaljevali v ostalih občinah. Pred uvajanjem ločenega zbiranja odpadkov bodo vsa gospodinjstva obveščena z dopisom ter preko sredstev javnega obveščanja. V okviru uvajanja bomo obiskali vsa gospodinjstva in druge pravne osebe, jim razdelili vrečke in zabojnike za zbiranje odpadkov, navodila o pravilnem ločevanju odpadkov, Slovenija koledar odvozov.... V primeru dodatnih pojasnil, smo vam na voljo na: 02 620 23 00. Saubermacher Slovenija d.o.o. 5 - DOMAČE NOVICE DRUŠTVA ATKE ČIČ KLEMEN I IZ STATISTIKE IZ STATISTIKE IZ STATISTIKE IZ STATISTIKE IZ STATISTIKE IZ C N A R F IRA POD ZB ZA VAS 347 Priimkov s »pustno« tematiko Ob minulem pustu smo se odločili, da prikažemo statistične podatke o priimkih v Sloveniji, povezanih s tem šegavim praznikom. Za uvod naj zapišemo, da so denimo v Italiji ljudje imeli priimke že v 9. stoletju. Priimke so »nosili« najprej med plemstvom, nato v mestu, najkasneje pa so se uveljavili na podeželju. V slovenskem prostoru pa naj bi se priimki pričeli pojavljati v 15. in 16. stoletju. Točnega števila priimkov v vsem slovenskem prostoru nam ni uspelo »najti«. Toda po grobi oceni je na območju Slovenije okrog 30.000 najrazličnejših priimkov. Med vsemi je na prvem mestu priimek Novak. Tega »nosi« kar 11.307 ljudi. Do desetega mesta so v Sloveniji sledeči priimki: Horvat (10.017); Krajnc (5.708); Kovačič (5.639); Zupančič (5.103); Kovač (4.800); Potočnik (4.738); Mlakar (4000); Vidmar (3.938) in Kos (3.914). Priimki povezani s pustom v slovenskem prostoru, v oklepaju so podatki za Podravje so sledeči: priimek Pust ima 347 ljudi (14); Pustek 7 (0); Krof 46 (3); Krofl 77 (0); Kroflič 220 (0); Kurent 326 (9); Korent 129 (27) in Korant 14(0) Ugotavljamo pa, da na območju vse Slovenije ni nobenega priimka oz. če je kateri, je teh manj kot pet, denimo Pepelnica, Maškara, Post, Krap. Policijske uprave Maribor so lani raziskali 6.549 kaznivih dejanj, leto prej pa 6.919. Sicer pa so policisti območja Policijske uprave Maribor v lanskem letu obravnavali še 9.296 prekrškov, v to niso všteti cestno-prometni prekrški. Leto prej je bilo teh skupaj 123 več kot lani. Na območju Policijske postaje Lenart je bilo lani storjeno 270 raznih prekrškov (prometni se na vračunavajo), leto prej pa 262. Na lenarškem območju je bilo lani 211 prometnih nesreč, leto prej pa 167. Po teh podatkih v lanskem letu ni nihče umrl zaradi prometnih nesreč, leto prej pa dva. V lanskem letu je bilo med prometnimi nesrečami lenarškega območja 130 z materialno škodo, ostale so bile s telesnimi poškodbami. V teh se je šest udeležencev huje telesno poškodovalo in 117 lažje. 47.957 imen v Sloveniji V vsem slovenskem prostoru je bilo ob začetku letošnjega leta 47.957 različnih imen. Od tega je 22.850 imen, ki jih imajo moški in 25.107, ki jih imajo ženske. V zadnjih desetih letih se število novih imen v Sloveniji letno povečuje za okrog 1000. Najdaljše ime v Sloveniji je po statističnih podatkih pri ženskah Maksimiljana in moških Maksimiljan. Najpogostejše moško ime v Sloveniji je Franc. To ime »nosi« 29.788 moških. Franci so ta čas v povprečju stari kar 61,2 leti. Po letu 2001 je bilo ime Franc dano le 19. tim dečkom. Pri ženskah pa je najpogostejše ime Marija. To ime ima kar 69.314 žensk. Marije so v povprečju stare kar 65,5 let. Po letu 2001 so starši poimenovali z Marijo 121 otrok. Ob tem dodajamo, da so v obdobju po letu 2001 starši dali največkrat pri dečkih imena Luka, Jan in Nejc, pri deklicah pa Nika, Sara in Eva. 847 ljudi s statusom kmeta Na »lenarškem« je med 1.347 samozaposlenimi 847 ljudi s statusom kmeta V slovenskem prostoru je samozaposlovanje že dolgo, ena izmed oblik zaposlovanja. Za to obliko zaposlitve se odločajo pogosto tudi tisti, ki so se znašli med nezaposlenimi. Statistični urad Republike Slovenije prikazuje na svoji spletni strani podatke o številu samozaposlenih s približno trimesečnim zamikom. Ob tem so vsakič prikazani ločeno tudi podatki o tem koliko je samozaposlenih s statusom kmeta. Podatki so prikazani za območje posameznih slovenskih občin. Ta čas so zadnji podatki o tem »stanju« za konec lanskega novembra. V spodnji tabeli pa poleg »zadnjih« podatkov prikazujemo še podatke o stanju v začetku lanskega leta. 30.11 vsi Benedikt 150 Cerkvenjak 199 Lenart 451 Sveta Ana 225 Sveta Trojica 150 Sveti Jurij 172 Skupaj 1.347 Slovenija 88.828 kmetje 31.12.2010 vsi 98 103 230 187 103 126 847 27.986 158 175 477 207 152 191 1.360 92.211 kmetje delovno aktivni novembra 118 134 257 169 105 150 933 32.340 972 827 3.156 925 870 863 7.613 883.406 Pogledali smo še podatke o samozaposlenih za začetek leta 2005. Takrat je bilo na območju Upravne enote Lenart 1.311 samozaposlenih, med katerimi so bili 904 s statusom kmeta. 413 kaznivih dejanj Iz poročila Policijske uprave Maribor o lanskoletnem delu, to je bilo objavljeno na internetni strani Policije v začetku marca letošnjega leta izhaja, da je bilo lani na območju Policijske postaje Lenart zabeleženih 413 kaznivih dejanj. V letu 2009 so bila storjena tri kazniva dejanja več kot lani. Med lansko leto storjenimi kaznivimi dejanji so jih policisti raziskali 239, leto prej pa so jih raziskali 231. Na vsem območju Policijske uprave Maribor pa je bilo v lanskem letu storjeno skupno 12.429 kaznivih dejanj. V letu 2009 pa jih je bilo 13.167. Policisti vsega območja 6 - DOMAČE NOVICE 802 iskalca dela. V februarju se je nezaposlenost znižala Po podatkih Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, sta bila ob koncu letošnjega februarja pri Uradu za delo Lenart prijavljena 802 iskalca dela. Sodeč po teh podatkih, se je na območju občin Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij v Slovenskih goricah, v letošnjem februarju število nezaposlenih znižalo za 9. Na območju vse Slovenije pa se je v februarju nezaposlenost povečala za vsega 105 iskalcev dela. Tako kaže, da se nezaposlenost v vsem slovenskem prostoru, kot tudi na lenarškem območju, umirja. V vsem slovenskem prostoru je ta čas med nezaposlenimi 46,04 odstotka žensk, na lenarškem območju pa je odstotek žensk med vsemi nezaposlenimi le 40,02 odstoten. Gre za najnižji odstotek žensk med nezaposlenimi po vsem Podravju kot tudi v državi. Ob koncu februarja je bilo namreč v Podravju med 21.520timi iskalci dela 47,6 odstotkov žensk. Ob koncu februarja leta 2009 je bilo na lenarškem območju 621 iskalcev dela, med temi je bilo 318 žensk, ob koncu februarja lani pa je bilo na »našem« območju 805 iskalcev dela, med katerimi je bilo 345 žensk. Sodeč po teh podatkih je gospodarska kriza na lenarškem območju bistveno bolj prizadela moško, kot žensko delovno silo, saj je denimo ta čas med iskalci dela 24 žensk manj kot jih je bilo pred enim letom. Med iskalci dela območja Upravne enote Lenart ob koncu letošnjega februarja je 272 takih, ki so brez vsake izobrazbe, 232 jih ima četrto stopnjo, 183 peto stopnjo, 18 šesto in 8 tretjo stopnjo izobrazbe. Žal pa je ta čas med nezaposlenimi lenarškega območja tudi 44 takih, ki imajo kar sedmo ali celo osmo stopnjo izobrazbe. 31. marec 2011 DRUŠTVA V ARCONTU BODO NA NOVO ZAPOSLILI 124 DELAVCEV Sredii marca je podjetje Arcont iz Gornje Radgone, v tem je zaposlenih kar precej ljudi tudi z območja branosti Domačih novic, je lani v jeseni obeležilo 60 letnico. Na novinarski konferenci je predstavilo poslovne rezultate lanskega leta in načrte za letošnje leto. Predsednik uprave Branko Kurbus, magister Rudi Šadl in Bojana Gjerkeš, so povedali, da 551 zaposlenih v Arcontu, ki največji proizvajalec bivalnih kontejnerjev v Evropi, teh kar 98 odstotkov izvozijo, ne zmore več realizirati naročil. Zato so se odločili, da bodo v kratkem na novo zaposlili 124 delavcev. Pričakovati je, da bodo zaposlitev iskali tudi interesenti z območja Upravne enote Lenart. Kljub krizi v Arcontu iz meseca v mesec prejemajo vse več naročil. Tako so denimo v letošnjem februarju izdelali 43 kosov kontejnerjev, v marcu naj bi jih 46, v aprilu 49, maja 53 in junija že 55 kontejnerjev na dan. Največji porast naročil beležijo iz zahodnoevropskega trga. V zadnjem času pa prejemajo naročila tudi z drugih območij, denimo iz Haitija in iz Nigerije. Tako kaže, da bodo v letošnjem letu v podjetju Arcont izdelali in tudi prodali 12.000 bivalnih enot. Tako naj bi se proizvodnja povečala za 12,5 odstotka. Sedanje število zaposlenih vseh naročil ne bi zmoglo realizirati. Zato bodo zaenkrat na novo zaposlovali delavce za določen čas, to je do konca oktobra. V kolikor pa bodo naročila tudi v »mrtvi« sezoni, to je v obdobju november – februar, pa bodo zaposlitev podaljšali. Na novo bodo zaposlovali predvsem elektrikarje, mizarje, varilce in monterje. Tako se v Arcontu približujejo najvišjemu številu zaposlenih v letu 2008. Tega leta so namreč zaposlovali 620 delavcev in imeli skoraj 80 milijonov evrov prihodkov; ob tem so imeli 1,8 milijona evrov čistega dobička. Sicer pa so lani v Arcontu prodali 10.666 bivalnih enot, kar je 15,3 odstotke več kot leto prej. S to prodajo so lani ustvarili 42,8 milijonov evrov realizacije oz. 17 odsotno rast prihodkov. Dobiček so povečali za 353 odstotkov. Po plačilu davka je dobiček znašal 1,06 milijona evrov. V letu 2009 je dobiček znašal vsega 235.000 evrov. Podjetje je bilo lani tako uspešno, da so vsem zaposlenim izplačali 13. plačo, letni regres pa je bil vsakemu zaposlenemu izplačan v višini 1.040 evrov – bruto. V Arcontu so lani vložili v opremo in za tehnologijo 1,3 milijone evra. Nihče med zaposlenimi nima nižje plače – kot 800 evrov bruto. V obdobju med letom 2005 in lani se je povprečna bruto plača vseh zaposlenih povečala od 802 na 1.214 evrov. V podjetju pa že vrsto let nazaj tudi izplačujejo posebne nagrade tistim, ki v posameznem četrtletju ni bil v bolniškem staležu. Zaposleni brez bolniške skozi vso leto, pa so deležni še posebne nagrade. Sredi letošnjega marca so v Arcontu odpremili še zadnje bivalne zabojnike za Haiti, za naselje, v katerem bodo bivali člani organizacije Zdravniki brez meja. Sicer pa se podjetje Arcont razprostira na 100.000 kvadratnih metrih zemljišča z objekti, ki presegajo površino 32.000 kvadratnih metrov. Arconnt razpolaga z moderno tehnološko opremo, kot so denimo CNC stroji, roboti, laser in drugo. Tako v podjetju stalno izboljšujejo delovne pogoje, produktivnost in kvaliteto. Poudarjeno pa je bilo še, da je Arcont zares zanesljivi partner, vse obveznosti plačujejo v določenih rokih, imajo zelo nizko zadolženost in ugoden denarni tok. Nekaterim svojim partnerjem plačujejo celo v naprej. Tako je Arcont pomembna gospodarska družba v Pomurju in celo v širšem slovenskem prostoru. Arcont ima hčerinsko podjetje Arcont IP, kjer je zaposlenih 130 delavcev. Tu izdelujejo predvsem okna in vrata. Poleg tega je v okviru Arconta še podjetje Arcont partnerji s šestimi zaposlenimi, ki predvsem trži okna in vrata na območju Ljubljane. Spomin izpred 50 let V Elradu v Gornji Radgoni, ki je ob svojem »višku« ob koncu osemdesetih let preteklega stoletja po podatkih našega sodelavca Ludvika Krambergerja, imel 1.614 zaposlenih, med njimi so bili tudi številni iz območja branosti Domačih novic, so v začetku namenjali precej pozornosti tudi skupnim druženjem. Dokaz tega je denimo posnetek vseh zaposlenih 15. marca 1961. leta. Fotografijo nam je sicer posredoval Zdravko Ravnikar iz Gornje Radgone, katerega oče je bil med prvimi zaposlenimi v Elradu. Tudi Zdravko je bil pozneje vrsto let zaposlen v Elradu. Po razpadu pa je postal uspešen samostojni podjetnik Franci Klemenčič 15. marec 1961 Besedilo in foto: Franci Klemenčič Nalagajo kontejnerje za Haiti 31. marec 2011 7 - DOMAČE NOVICE DRUŠTVA LETNI PROGRAMSKO VOLILNI ZBOR OZ VVS LENART Novi predsednik lenarških veteranov je Darko Škerget, podpredsednik pa Janez Kocbek OZ VVS Lenart v Slovenskih goricah združuje veterane slovenske osamosvojitvene vojne in druge udeležence osamosvajanja v letih 1990 – 1991 iz občin Benedikt, Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Sveti Jurij, Sveta Ana in Sveta Trojica v Slovenskih goricah. Število članstva je v zadnjih letih konstantno in se celo rahlo povečuje. V letu 2010 so imeli skupaj 316 članov, od tega 244 aktivnih članov. Kot so poudarili na letnem programsko-volilnem zboru , ki je bil 25. februarja v veliki dvorani Centra Slovenskih goric v Lenartu, je dejavnost veteranskega združenja temeljila na programskih izhodiščih za obdobje 2007 – 2011 in na sprejetih programskih nalogah, potrjenih na letnem zboru članstva februarja 2010 v Lenartu. Pri tem so upoštevali izhodišča krovne veteranske organizacije in dejavnost uskladili tudi s sosednjimi območnimi združenji in združenji, povezanimi v PO vzhodno-štajerske pokrajine. Ocenjujejo, da je bila takšna koordinacija nujna in potrebna, saj so se v preteklosti včasih z nekaterimi aktivnostmi podvajali, kar ni bilo koristno. Z usklajenim načinom delovanja v okviru PO vzhodnoštajerske pokrajine so hkrati dosegli enotnejšo in učinkovitejšo promocijo dejavnosti, kar je bila ena od šibkih točk delovanja veteranske organizacije v preteklosti. Kot je posebej poudaril dosedanji predsednik dr. Marjan Toš, je dejavnost OZ VVS Lenart slonela tudi na tradiciji slovenskega uporništva v 20. stoletju, »zato smo na področju domoljubja in utrjevanja domovinske pripadnosti sodelovali tudi z borčevsko organizacijo za vrednote NOB in s policijskim veteranskim združenjem SEVER v Mariboru oz. Lenartu. Zdi se nam prav izpostaviti nujnost krepitve enotnosti veteranske organizacije, ne pa njeno razdvajanje. Med kar sodi ustanovitev tretje veteranske organizacije, ki je nastala decembra lani. Lenarški veterani se z njeno ustanovitvijo ne strinjamo. Menimo, da je to še en poskus delitve veteranov na ideološki oz. politični osnovi, kar je nedopustno. V letih 1990 in 1991 nam je bila ena in edina sveta stvar samostojna, neodvisna in demokratična Slovenija. Za njo smo zastavili vse svoje ideale, vključno z življenjem. Tako kot se nismo takrat delili ne po strankarski ali ideološki plati, tega ne dopuščamo niti danes. Zaradi tega smo tudi odločno in javno podprli stališča vodstva naše krovne organizacije, da je treba med veterani doseči še več enotnosti in skupnega nastopanja«, je še dejal dr. Marjan Toš. V letu 2010 je OZ VVS Lenart v sodelovanju z občino Cerkvenjak organiziralo in izvedlo osrednjo družabno-kulturno prireditev, pohod po poteh generala Maistra. To je bila ena sama velika manifestacija slovenskega domoljubja, ki je v cerkvenjaške gorice pritegnila okoli 450 veteranov iz vse Slovenije. Prireditev je bila zahtevni organizacijski zalogah in je v vseh pogledih odlično uspela. K temu sta v dobršni meri pripomogli občina Cerkvenjak in Zveza veteranov vojne za Slovenijo, ki sta projekt izdatno finančno podprli. Poleg tega so bili člani na podobnih prireditvah v Ormožu, v Rušah, v Gornji Radgoni, na Treh žebljih na Pohorju, na letališču Maribor in drugod. Udeležili so se tradicionalnega veteranskega pohoda na Triglav in srečanja veteranov vseh generacij na Pokljuki. Zelo dobro je bilo sodelovanje z vsemi lokalnimi skupnostmi na lenarškem območju. Župani so pokazali veliko razumevanje in posluh do delovanja veteranske organizacije, za kar se jim iskreno zahvaljujem. Upajo, da bo tega sodelovanja v bodoče še več in da bo financiranje veteranske organizacije v vseh občinskih proračunih postala stalnica. Vse občine so lani pomagale pri realizaciji velikega projekta, izdaji dopolnjenega zbornika Čas odločitve 1990 – 1991. Gre za pomembno publikacijo, v kateri so zdaj na enem mestu zbrane poglavitne zgodovinske resnice iz obdobja osamosvajanja na območju osrednjih Slovenskih goric. Publikacija je naletela na velik odmev v strokovni javnosti, dobile so jo tudi vse šole in knjižnice, pa tudi nekatere strokovne in znanstvene ustanove v regiji ( muzeji, arhiv). Brez pomoči projekta ne bi bilo mogoče realizirati. Še posebej izdatno jih je podprla domicilna občina Lenart. Na letnem zboru so sprejeli dopolnjen statut združenja, razrešili dosedanje vodstvo in se mu zahvalili za uspešno vodenje veteranske organizacije. Za novega predsednika je bil izvoljen Darko Škerget, za podpredsednika pa Janez Kocbek. Naloge sekretarja bo v prihodnjem mandatu opravljal Iztok Rozin, blagajnik pa bo še naprej Marjan Ručigaj. Romanu Čušu so podelili zlato priznanje OZ VVS Lenart in podelili še več srebrnih in bronastih priznanj ter zahvalnih listin. Listno o častnem članstvu je prejel dosedanji predsednik dr. Marjan Toš. Zbora so se udeležili predstavniki veteranskih združenj iz Ruš, Ptuja, Slovenske Bistrice in Gornje Radgone, generalni sekretar Zveze veteranov vojne za Slovenijo Mitja Jankovič in podžupani občin Lenart (Franci Ornik), Cerkvenjak( Jože Gregorec ), Benedikt (Janez Zorko) in Sveti Jurij v Slovenskih goricah (Gregor Nudl). Vsi so izrekli priznanje dosedanjemu delu lenarškega združenja, ki je prepoznavno v širšem prostoru in predstavlja pomemben prispevek k negovanju spomina na slovensko osamosvajanje v letih 1990 – 1991. Sprejeli so tudi letni delovni program za letos, v katerem bodo namenili posebno pozornost obeležitvi 20-letnice slovenske osamosvojitve. Po zboru, ki so ga popestrili tudi s krajšim kulturnim programom, so pripravili še krajše družabno srečanje ob domačih kulinaričnih dobrotah, za katere so poskrbele članice Društva kmečkih žena in deklet iz Lenarta. K.P. LENART 30 LET MDI LENART Medobčinsko društvo invalidov Lenart je imelo v četrtek 17. 3. 2011 zbor članov. Delovna predsednica je bila častna predsednica MDI Lenart Jelka Firbas, ki je to vlogo strokovno in častno opravila. Po poročilu verifikacijske komisije, ki je ugotovila sklepčnost je predsednica društva Emilija Šuman podala poročilo o delu društva v letu 2010. Finančno poročilo je podala Anica Kajzerzberger. Podani sta bili poročili nadzornega odbora in inventurne komisije. Vsa poročila so bila obravnavana in potrjena, saj so bila strokovno sestavljena. Največ so razpravljali predsednica društva Emilija Šuman, podpredsednik Franc Berlak in blagajničarka Anica Kajzersberger. MDI Lenart ima obsežen in za izvajanje zahteven program, ki zajema pet socialnih programov. Delo je prostovoljno in ga je mnogo na ramenih podpredsednika Franca Berlaka in Anice Kajzerzberger pa čeravno finančno vodenje izvaja tudi servis. Normativi za vodenje društva so zelo visoki, saj je zahtevana velika natančnost in to na prostovoljnem delu. V teku so priprave za 30-letnico obstoja MDI Lenart, ki je bilo ustanovljeno je bilo 14. 3. 1981. Praznovanje obletnice bo združeno s tradicionalnim spomladanskim srečanjem v Cerkvenjaku. Vršijo se tudi za izvedbo revije pevskih zborov ZDIS v Lenartu. 8 - DOMAČE NOVICE Delovna predsednica hkrati, predsednica društva invalidov Lenart Jelka Firbas, je z zadovoljstvom dejala, da je društvo invalidov bilo ves čas delovanja zelo aktivno, kar je zasluga v posrečeni izbiri vodstvenega kadra. Izražena je bila želja, da bi MDI Lenart tudi v bodoče bila prav tako ali še bolj aktivna. Foto in besedilo: Slavko Štefanec 31. marec 2011 DRUŠTVA 11. REDNA SEJA ZDU SLOVENSKIH GORIC Petnajstega februarja smo se člani predsedstva in člani nadzornega odbora Zveze društev upokojencev Slovenskih goric zbrali v društvenih prostorih Društva upokojencev Voličina. Seji je prisostvovala podpredsednica Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) Slavica Golob. Pred uradnim začetkom seje je predsednik Društva upokojencev Voličina Stanko Kranvogel pozdravil prisotne in zaželel veliko ustvarjalnega dela, sprejetje dobrih sklepov in prijetno počutje v KS Voličina. Predsednik Zveze društev upokojencev Slovenskih goric Anton Kolman je pozdravil navzoče, ugotovil prisotnost in podal predlog dnevnega reda. Navedel je štiri pomembne točke: program aktivnega dela po DU, ki se povezujejo v zvezo (za leto 2011), finančni načrt zveze za leto 2011, predstoječi občni zbor upokojencev in v zvezi s tem kadrovske in vsebinske priprave in dogovor o izvajanju projekta s prostovoljnim delom za višjo kakovost življenja »Starejši za starejše«. V nadaljevanju tega projekta je bil sprejet sklep, da DU, ki še niso vključena v omenjeni projekt, prijavijo in se tako vključijo v projekt «STAREJŠI ZA STAREJŠE« ter jo pošljejo na ZDUS, Kebetova 9, Ljubljana. Pripravljenost za sodelovanje so izrazili predstavniki DU Benedikt, Lenart, Sveta Ana, Sveta Trojica. DU Voličina že sodeluje v tem projektu. Le nekaj volje in entuziazma je potrebno za to je dodal tajnik zveze Ivan Črnčec. Foto in tekst: Rudi Tetičkovič KULTURNO DRUŠTVO IVAN CANKAR JUROVSKI DOL OPRAVILI REDNI LETNI OBČNI ZBOR V soboto, 12. 2. 2010 so se v kulturnem domu v Jurovskem Dolu zbrali članice in člani kulturno umetniškega društva Ivan Cankar Jurovski Dol, kateremu že nekaj let uspešno predseduje Mirko Breznik. Iz podanih poročil o delu v letu 2010 je bilo zaznati, da so program dela, ki so ga sprejeli na prejšnjem občnem zbor, v celoti realizirali. KUD Ivan Cankar Jurovski Dol je prepoznavno po pestrem kulturnem poslanstvu; zlasti po uspešni predstavitvi folklorne skupine in jurovskega okteta, ki se njuna kulturna dejavnost predstavlja preko sosednjih meja. Na tokratnem občnem zboru so sprejeli pester program dela za leto 2011 in finančni načrt za leto 2011. Za uspešno delovanje društev v občini Sv. Jurij v Slov. goricah je tudi KUD-Ivan Cankar Jurovski Dol deležen dotacije iz občinskega proračuna. Ob koncu uradnega dela obč. zbora je sledilo družabno srečanje s pogostitvijo in glasbo folklornih glasbenikov. LOVCI LOVSKE DRUŽINE BENEDIKT Z NOVIMI NALOGAMI V LETO 2011 V mesecu marcu se zvrstijo občni zbori in tako so se v lovskem domu Benedikt v nedeljo, 6. marca 2011 zbrali lovci in vabljeni gostje, med katerimi so bili, državni poslanec in župan občine Benedikt, Milan Gumzar, predstavnik Zveze lovskih družin Maribor in hkrati starešina LD Šentilj v Slovenskih goricah, Rudi Majer ter predstavnika Prostovoljnega Gasilskega društva Benedikt. Navzoče je med drugim s poročilom o delu v preteklem letu seznanil starešina LD Benedikt, Janez Čeplak in pohvalil lovce za sodelovanje, saj so s svojim prostovoljnim delom veliko postorili. Zamenjali so drsna vrata pri vhodu na posestvo, kjer že vrsto let stoji lovski dom, ki je zbirališče lovcev zelene bratovščine pri Benediktu, za katera se zahvaljujejo svojemu članu, lovcu, državnemu poslancu in županu občine Gornja Radgona, Antonu Kampušu. Pri tem jim je v pomoč bila tudi občina Benedikt in domači župan, Milan Gumzar, ki je lovcem skoraj vedno znal prisluhniti in jim pomagati. Uredili so tudi notranjost doma z beljenjem, ograjo na balkonu, obenem pa domu dali novo podobo s fasado. Z veliko vnemo za lepšo okolje, so se pridružili občini in v sodelovanju z ostalimi društvi uspešno izvedli akcijo čiščenja z naslovom, Očistimo Slovenijo. Rudi Tetičkovič DRUŠTVO UPOKOJENCEV LENART OPRAVILO REDNI LETNI OBČNI ZBOR V nedeljo, 20.3. 2011 so se v gasilskem domu Lenart zbrali članice in člani Društva upokojencev Lenart ter opravili 60. redni letni občni zbor, pri čemer so pregledali in ocenili opravljene aktivnosti, ki so si jih zadali za leto 2010. Vabilu na zbor so se odzvali pomembni gostje: predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije-(ZDUS) dr. Mateja Kožuh Novak, podpredsednica ZDUS-a Slavica Golob; podžupanja občine Lenart Marija Zlodej, predsednica Medobčinskega društva invalidov Lenart Emilija Šuman, ki je tudi svetnica občinskega sveta. Predsednik DU Lenart Leopold Hameršak je naprej pozdravil in nagovoril vse navzoče in goste, nakar je podal izčrpno poročilo o lanskem programu dela, katerega so stoodstotno realizirali. Prav tako so podali svoja poročila vodje sekcij, kot so: šport in rekreacija, izletništvo, družabna srečanja in pevska kultura. Pri tem velja omeniti žensko pevsko skupino, katero uspešno vodi Milka Cartl katera beleži v letu 2010 51 nastopov. Izdala pa je že tudi dve zgoščenki. Po podanih poročilih je bila odprta razprava in dana beseda gostom. Tako je najprej spregovorila predsednica ZDUS-a dr. Mateja Kožuh Novak, ki je pohvalila trud in delo DU Lenart, kakor tudi Zvezo društev upokojencev Slovenskih goric, katero uspešno vodi in daje smernice za aktivno delo po društvih, ki se povezujejo v to zvezo. Kožuhova se ni mogla izogniti oceni gmotnega položaja upokojencev v Sloveniji, posebno za tiste, ki imajo najnižje pokojnine ter sprejetja pokojninske reforme, kateri se ne bomo mogli izogniti, je dodala predsednica ZDUS-a. Podobno je v svojem govoru razmišljala podpredsednica ZDUS-a Slavica Golob. Podobno je ocenil trenutne razmere v naši državi, ki niso obetavne za izboljšanje gmotno-socialnega položaja upokojencev nasploh meni mag. Marjan Fekonja. V nadaljevanju zbora so člani upravnega odbora DU Lenart sprejeli pester in zanimiv program dela za leto 2011 in finančni načrt, katerega bo tudi za to leto finančno podprla z dotacijo Občina Lenart, je obljubila podžupanja Marija Zlodej. V programu dela lenarških upokojencev je med drugim zapisano tradicionalno srečanje društev upokojencev, ki so povezani v Zvezo društev upokojencev Slovenskih goric, ki bo že 15. po vrsti, na RŠC Polena. V okviru občinskega praznika občine Lenart bo Društvo upokojencev Lenart slovesno obeležilo svoj visoki jubilej 60-letnico obstoja DU Lenart so še zapisali. Rudi Tetičkovič 31. marec 2011 Veliko je bilo še drugih akcij na lovskem področju, za leto, ki je pred nami pa so si zadali kar nekaj nalog, med drugim so že izvedli prijetno druženje in si ogledali lovsko razstavo v sosednji Avstriji, v Salzburgu, od koder so tudi posnetki. Načrtujejo udeležbo pri velikonočni maši v lovskih uniformah, kjer ne bo manjkal niti lovski prapor, sodelovali bodo pri postavitvi majskega drevesa, čistilni akciji in še kje. Čaka jih še izdelava novih visokih prež, izvedba tekmovanja v streljanju z zračno puško ob občinskem prazniku… S ponosom, da so del družbeno koristnega utripa življenja v občini Benedikt se zahvaljujejo tudi vsem krajanom v njihovem lovišču za sodelovanje in prijateljski odnos. SL 9 - DOMAČE NOVICE RDEČI KRIŽ OBČNI ZBOR KORK SVETA TROJICA V soboto, 19. marca, je potekal redni občni zbor KORK Sv. Trojica, v prostorih gostilne pri Sv. Trojici. Zbora se je udeležilo 74 članov našega društva in nekaj povabljenih gostov. Med njim se je zbora udeležila tudi predsednica OZRK Lenart, gospa Jadranka Koban. Tokratni zbor je bil tudi volilni, saj je dosedanjim članom upravnega in nadzornega odbora potekel mandat. Dosedanje vodstvo je bilo ponovno izvoljeno za obdobje naslednjih štirih let. Kot novost je le izvolitev novega podpredsednika društva, Mateja Emeršiča, dolgoletnega člana in rednega krvodajalca v že omenjenem društvu. Predsednica tako ostaja naprej Zdenka Polanec, tajnica in blagajničarka Anica Hoja, predsednica krvodajalstva Fanika Družovec, predsednica nadzornega odbora pa Terezija Petrič. Ob tej priložnosti smo vsem krvodajalcem, ki so v minulem letu kri darovali z okroglo številko, podelili priznanja (od pet do dvajsetkrat), ostalim, ki pa so darovali kri petindvajsetkrat in več, pa smo poleg priznanj podelili še darila steklarne Rogaška. Imeli smo čast podeliti tudi priznanje za sto tridesetkrat darovano kri, našemu članu Vinku Čučku. Vsem prejemnikom priznanj iskrena hvala za humano dejanje. Pri podeljevanju priznanj sta nam letos iz seznama izpadli dve dobitnici priznan (Nina Fekonja, za petkrat darovano kri in Irena Fekonja za tridesetkrat darovano kri). Za neljubi pripetljaj se jima ob tej priliki iskreno opravičujem in obljubljam, da bomo krivdo v čim krajšem času popravili in jima izročili priznanji, ki jima pripadata. Na koncu bi se vsem, ki ste se zbora udeležili zahvalila za vašo prisotnost in vas povabila k sodelovanju v delavnice, ki jih organizira naše društvo. Predsednica KORK Sv.Trojica, Zdenka Polanec TUDI KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA SV. JURIJ V SLOV. GORICAH JE PRED ČASOM OPRAVILA REDNI LETNI OBČ. ZBOR S HUMANITARNIM DELOM TUDI NAPREJ Predsednica krajevne organizacije rdečega križa Sv. Jurij v Slov. goricah Olga Breznik je v poročilu o svojem humanitarnem delovanju v letu 2010 izrazila zadovoljstvo, saj so bile vse zadane naloge v celoti uresničene. Vključili so se tudi v akcijo pod naslovom »Očistimo Slovenijo v enem dnevu« pri čemer je sodelovalo 12 udeležencev iz vrst KORK Sv. Jurij. Prav tako so sodelovali pri pripravah na občinski praznik Občine Sv. Jurij v Slov. goricah, tako imenovanih »Jurijevih dneh«. V tem sklopu so izvedli, s pomočjo ekipe zdravstvenega zavoda Maribor, meritve krvnega tlaka, sladkorja, holesterola in trigliceridov v krvi. Te meritve je v celoti financirala KORK Sv. Jurij. Ob pomoči predstavnikov Občine Sv. Jurij in predstavnikov Društva upokojencev Sv. Jurij so obiskali na 20 bolnih in invalidnih, nad 80 let starih občanov. Iz oči teh občanov je bilo razbrati, da so tega humanega obiska bili nadvse veseli. Finančne stroške te humane akcije je krila Občina Sv. Jurij. Zahvala gre županu Petru Škrlecu. V mesecu maju 2010 je KORK Sv. Jurij pripravila že tradicionalno srečanje nad 70 let starih občanov v prostorih kulturnega doma Jurovski Dol. Ob tem je bil izveden krajši kulturni program in pogostitev. V juniju pa je bil organiziran enodnevni izlet na Svete Višarje. Tega izleta se je udeležilo ljudi za dva avtobusa. V drugem delu polletja 2010 je bilo izvedenih kar nekaj humanih aktivnosti. Za božične praznike, oziroma prednovoletnim časom so ponovno obiskali bolne in invalidne občane skupaj z predstavniki Društva upokojencev Sv. Jurij v Slov. goricah. To je le povzetek iz poročila za leto 2010. Člani upravnega odbora KORK Sv. Jurij so sprejeli in potrdili prav tako pester in humano naravnan program dela za katerega so prepričani, da ga bodo z marljivim delom uresničili. Rudi Tetičkovič 10 - DOMAČE NOVICE Občinska organizacija Rdečega križa Cerkvenjak V SKRBI ZA ZDRAVJE Smo delček svetovno največje in najstarejše humanitarne organizacije, ki se imenuje Rdeči križ, na kar smo zelo ponosni, saj se zavedamo, da aktivnosti potekajo usklajeno na osnovnih temeljnih načelih Rdečega križa: humanost, nepristranskost, nevtralnost, neodvisnost, prostovoljnost, enotnost in univerzalnost. Rdeči križ v naši občini deluje že od leta 1947, ko je bil ustanovljen Krajevni odbor Sveti Anton v Slovenskih goricah. V našem društvu sodeluje 570 članov. Vsako leto, v mesecu februarju ali marcu pripravimo občni zbor članov in aktivistov Rdečega križa, na katerega povabimo še predstavnike občine, drugih društev in ustanov. Redno pa sodelujemo z Območnim združenjem Rdečega križa Lenart, udeležujemo se sej Območnega odbora, Komisije za krvodajalstvo in nadzornega odbora. Da je skrb za zdravje zelo pomembna, se vsi dobro zavedamo, zato dva do tri krat letno organiziramo merjenje krvnega pritiska v Zdravstvenem domu Cerkvenjak. V preteklem letu se je meritev udeležilo 160 občanov. V letu 2010 smo imeli tri krvodajalske akcije, ki so bile zelo uspešne; imeli smo kar 294 odvzemov krvi. V mesecu aprilu smo pripravili srečanje krvodajalcev. Delež mladih krvodajalcev se je v zadnjih letih povečal, kar kaže na dobro osveščenost tudi med njimi. V mesecu juniju smo v okviru občinskega praznika pripravili srečanje starejših občanov, starih več kot 75 let in jih skromno obdarili ter pogostili. Udeležba je bila zadovoljiva, prišlo je 90 starostnikov od 158-tih v občini Cerkvenjak. Starejšim je v naši organizaciji posvečena velika pozornost, aktivisti na terenu poznamo vsakega starejšega. Tako lahko hitro zaznamo kakršno koli ogroženost ali drugo težavo, ki tare naše starostnike. Zaradi tega po potrebi sodelujemo tudi s Centrom za socialno delo in patronažno službo. V mesecu decembru smo obiskali invalide in bolne ter jih skromno obdarili, vsem skupaj pa izrekli veliko lepih želja in iskrenih misli, ki naj olepšajo praznične dni in naše skupne poti v letu 2011. Na terenu smo pozorni tudi na socialno ogroženo populacijo ljudi. V ta namen razdelimo dvakrat letno prehrambene pakete, ki so vsebovali mleko, testenine, sladkor, moko in riž. Opažamo, da se potrebe po paketih z leta v leto povečujejo. Tudi otroci iz naše občine so bili deležni letovanja, tako so iz zdravstvenih in socialnih razlogov v zdravilišču Punat letovali 3 otroci, prav tako tudi na Debelem Rtiču . Občinska organizacija Rdečega križa sodeluje na raznih prireditvah, prisotni smo na pogrebih naših članov s praporom, po svojih zmogljivostih pa nudimo pomoč tudi drugim društvom, šoli in družinam ob naravnih in osebnih nesrečah. Predsednica OORK Cerkvenjak, Firbas Marija Srečanje so s kulturnim programom obogatili člani podmladka osnovne šole Cerkvenjak Na letnem srečanju članov in aktivistov Rdečega križa Cerkvenjak 31. marec 2011 LJUDJE Obisk pri bralcih Domačih novic MARIJA ŠTELCAR IZ ANDRENC izdeluje okraske iz papirja, slame in sukanca Bralci naših prispevkov so nam dragocen vir za spoznavanje ljudi, ki odmaknjeno od središč, živijo polno življenje. Tokrat smo za obisk Marije Štelcar iz Andrenc, namig dobili od Mirka Kozara iz Peščenega Vrha, ki je bil do nedavna predsednik Društva za mali nogomet in rekreacijo Peščeni Vrh. Povedal je, da bi bilo zanimivo obiskati žensko, ki se ukvarja z izdelavno rož iz papirja in lestencev iz slame, rož iz niti. Ob obisku na njenem domu, smo ugotovili, da je bil njegov napotek vreden obiska. Čeprav živi odmaknjeno od središča Cerkvenjaka, smo jo z lahkoto našli. Peljali smo se po lepi asfaltni cesti, mimo športnega igrišča in ob lokaciji izgradnje čistilne naprave, ter le nekaj sto metrih vožnje prišli na želeni cilj. Že ob vstopu v hišo, v »priklet«, smo začutili, da smo dobrodošli, saj smo bili lepo sprejeti. Sedli smo za veliko kmečko mizo, in se spustili v pogovor za našo sogovornico Marijo Štelcar. Rada je odgovarjala na naša vprašanja. Ko smo ji povedali, da jo bomo vprašali marsikaj, ona pa naj pove kar ji »paše«, se je toplo nasmejala. Marija se je rodila 21. marca 1940. leta v družini 12-tih otrok. Rodila se je kot deseti otrok materi Barbari in očetu Jožefu Žižek, ki sta gospodarila na 4 ha veliki posesti. Kakor beli zvonček, ki pokuka iz zemlje , je na prvi pomladanski dan začela svoje življenje, ki ni bilo nikoli z rožicami postlano. Kakor mnoge, tudi njene brate in sestre, šest sester in šest bratov, je zadela usoda, da so morali iti služit k kmetom, saj doma ni bilo dovolj kruha. Tudi Marija je šest let stara morala kot pastirica na kmetijo Marije in Jurija Zorman v Andrence. Od tu je 4 km daleč hodila v OŠ Cerkvenjak. Da bi nadaljevala šolanje ali šla v uk ni bilo nobene možnosti. Ko je končala šolanje je dalje delala na tej kmetiji, kot otrok je pasla krave, pozneje pa opravljala vsa kmečka dela, primerna njenim letom. Ko ji je bilo 17 let, se je vrnila k staršem, leta 1967 se je poročila in z možem Janezom Štelcarom prevzela posest. Mož je bil zaposlen v Klemosu v Lenartu, sama pa je, je hodila h kmetom na »tavrh«, kjer je z delom odslužila orača, ogon zemlje, prevoze pridelkov z njiv, pa tudi kako prase, ali kot danes rečemo, odojka. Spominja se, da je morala za malo »prase« narediti 8 do 10 dni dela, odvisno ali je bilo »prase« spomladansko ali jesensko. V SPOMIN ALOJZIJ ANTOLIN 1949 - 2011 ŽUPNIK IN PRODEKAN PRI SV. JURIJU V SLOVENSKIH GORICAH Radost, delo, skrb za svoje ovčice je bilo vaše duhovno življenje, nam ostaja zdaj praznina in v srcih naših velika bolečina. Le duša ve, kako boli, ko vas več ni. V petek 11. marca 2011 se je župnija Svetega Jurija v Slovenskih goricah ovila v spokojno žalost. Cerkev in trg so zraven številnih duhovnikov napolnili farani. 52 duhovnikov je prišlo iz celotne mariborske nadškofije in murskosoboške škofije, kot številni udeleženci, so se prišli zadnjih poklonit preminulemu župniku Alojziju Antolinu. Pogrebno sv. mašo zadušnico je vodil mariborski nadškof – metropolit Marjan Turnšek. Po opravljeni zadušnici so se zvrstili nagovori sobratov pokojnega župnika Antolina. Pokojni župnik in prodekan se je rodil 15. 3.1949 v idilični vasici Odranci v Prekmurju očetu Francu in materi Mariji. Rodilo se jima je 6 otrok, 5 sinov in najmlajša Marija. Dva od sinov sta se odločila za duhovni poklic, tretji sin Štefan in predzadnji sin Alojzij. Po končani teološki fakulteti je bil posvečen v duhovnika 29.6.1974 v Mariboru. Služboval je v župnijah mariborske škofije kot kaplan. Leta 1988 je bil dodeljen v župnijo Sv. Jurij v Slov. goricah. Že po kratkem času duhovnega službovanja se je uspešno prikupil zlasti mladim, ki so ga imeli neizmerno radi. Preminuli župnik Alojzij Antolin je bil med drugim zelo ustvarjalen, dober gospodar in pravi arhitekt. Po kratkem času njegovega prevzema jurovske župnije se je lotil številnih obnov v cerkvi Sv. Jurija in na drugih sakralnih objektih, ki so sedaj ponos celotni občini Sv. Jurij in velik prispevek k ohranitvi naravne in kulturne dediščine. Omeniti velja nekaj pridobitvenih obnov: nova bakrena kupola na zvoniku, temeljita obnova župnišča, nabava novih cerkvenih orgel, obnova in pozlatitev vseh treh oltarjev, posodobljeno centralno ogrevanje v cerkvi in v veroučilnici, nabava novih bronastih zvonov, temeljita obnova že dotrajane kaplanije v kateri je po zamisli pokojnega župnika lepo urejena kapelica v kateri se med tednom odvija bogoslužje za pokojne župljane. V lanskem letu je bilo v župnijski cerkvi Sv. Jurija v Slov. goricah nadvse slovesno. Nadškof in metropolit dr. Franc Kramberger je posvetil novi daritveni oltar in blagoslovil nov ambon, nov krstilnik in nov tlak in obnovo notranjosti cerkve. Za preminulim ostaja neizbrisan pečat, ki ga je odtisnil Alojzij Antolin župnik in prodekan župnije Sv. Jurij v Slovenskih goricah. Rudi Tetičkovič Marija Štelcar s svojimi čudovitimi izdelki »Ti meni, jaz tebi » ali sosedska pomoč proti kateri se danes vrši prava gonja je bila na podeželju nujna, saj je bila potrebna preživeti. Z vrnitvijo k staršem se je Mariji življenje spremenilo. Bila je svobodna. »Ni ga otroka, ki bi si ne želel otroštva preživeti ob starših: želela sem si tudi jaz. Ko so starejši odšli domov poklicali mene. Joj, koliko sreče sem doživela. Končno sem se lahko cel dan pogovarjala s starši. Njihova beseda je bila bolj topla, kot gospodarjeva. Vajena kmečkih del sem prijela za vsako delo. Bilo ga je dovolj, saj smo imeli tri krave in nekaj prašičev. Ko sem se poročila so v hišo prihajali otroci. Tudi to je bilo nekaj lepega. Bile so skrbi, vendar smo se vsakega razveselili. Rodilo se nama je šest otrok, živijo le Trezika, Marinka ter dvojčici Anica in Irena. Vesela sem, da so si vse ustvarili družine ter me obdarile z 8 vnuki. Ker mi je mož pred devetnajstimi leti umrl, sem zadovoljna, da si je hčerka Marinka z možem Gorazdom Duhom, doma ustvarila dom. Družbo mi delajo trije njuni otroci, vnuki Nadja, Aljoša in Mojca. Vesela sem, da me spoštujejo in me imajo radi, tako dober, odličen zet Gorazd in vsi trije vnuki. Danes, ko nimamo več živine, skrbim za gospodinjstvo in obdelujem vrt. Ker sta hčerka in zet v službi ob delavnikih kuham kosilo za vso družino. Ob sobota, nedeljah in praznikih pa prime za 31. marec 2011 kuhalnico hčerka Marinka, pa tudi zet Gorazd, ki rad in odlično kuha. Mladim sem tudi hvaležna, da me peljejo vsako nedeljo k maši, kar mi je v veliko zadoščenje. Lahko povem, da mi je danes življenje najlepše. Čeprav je bil naš namen opisati Marijine ročne spretnosti, nismo mogli mimo pripovedi o otroštvu. Da bi lažje dojeli njeno dejavnost nas je popeljala v sobo, kjer so razstavljeni prekrasni izdelki, ki jih ustvarja, ko ima kaj prostega časa. Njen ustvarjali opus, je izdelava lestencev iz slame, rožic in drugih izdelkov iz kolaž papirja in izdelava rožic z nitjo ali sukancom, ki se je tega naučil. »Lustre iz slame me naučil izdelovati brat Tonček, ko je služil pri kmetu v Juršincih. Zvezdice in druge izdelke iz kolaž papirja pa me je naučila hčerka Irena, ki se je tega naučila ob obiskovanju tekstilne šole v Mariboru. Rožice iz niti in žice izdelujem kot samouk. Za to me je navdušila moja botra Rozika Zorman, ki delala v Elektrokovini, odkoder mi je prinašala koščke odpadnih bakrenih žic. Oblike rožic in drugih izdelkov nastanejo v moji glavi. Sedaj, ko ne obdelujemo več polj in živine, imamo le psička Lucy-a in muca Pika, je moj hobi krajšanje časa. Izdelke, ki nastanejo izpod mojih rok, večinoma podarim sorodnikom in prijatelje. Ponosna sem, da sem s svojimi izdelki lahko okrasila velik adventni venec, ki ga je v cerkvi Sv. Antona postavilo Društvo za mali nogomet in rekreacijo Peščeni Vrh. Ker sem članica Društva upokojencev Cerkvenjak, izdelke občasno razstavljam na razstavah ročnih izdelkov. Ne smem pozabiti, da grem z njimi tudi rada na kak izlet, kjer se srečujemo s svojimi vrstniki. Težko je opisati Marijino dejavnost. Besede naj nadomesti slika, ki v njenih rokah in tudi hčerke Marinke in vnukinje, prikazuje njene čudovite izdelke. Ludvik Kramberger 11 - DOMAČE NOVICE LJUDJE Obisk pri bralcih Domačih novic DOMAČIJA FIRBAS Na turistični kmetiji gostje uživajo v kmečki idili Domačijo Firbas - turistično kmetijo v Cogetincih, ki sodi v občino Cerkvenjak, smo obiskali, da zabeležili rojstvo žrebičke, ki jo je skotila kobila Milka. To je vsekakor zanimivost, ki jo vse redkeje srečujemo na podeželju. A smo ob obisku hlevov, ugotovili, da je naš obisk vreden, da zapišemo kaj več o tej zanimivi in dobro obiskani turistično usmerjeni kmetiji. Kmetija ima upravičeno ime domačija -turistična kmetija, kajti ob vsej skrbi za razvoj turizma, kmetija ohranja tudi kmetijsko dejavnost, tu mislimo tudi na rejo živali v hlevih, kakršno so v preteklosti gojili kmetje. O kmetiji in njeni turistični dejavnosti smo se pogovarjali z gospodarjem Alojzom Firbasom. »Vse od rojstva živim na tej kmetiji, katera sedaj obsega 13 ha. Tu sem si z ženo Marjano ustvaril družino in po starših prevzel kmetijo. Ker kmetija ni dajala dovolj dohodka, smo se odločili za dopolnilno dejavnost - kmečki turizem. Po skromnih začetkih, saj nismo imeli nobenih izkušenj, smo dejavnost dopolnjevali ter širili ponudbo. Ker je bilo vedno več gostov, ki so želeli na kmetiji tudi prenočiti, smo za prenočitev uredili ustrezne prostore. Tako sedaj na naši kmetiji premoremo 25 postelj. Goste smo pridobivali z ustrezno reklamo preko Združenja turističnih kmetij Slovenije, obiskovanjem različnih sejmov po Sloveniji in v tujini, pa tudi s pomočjo reklame gostov, ki so enkrat že obiskali našo kmetijo. Razumljivo je, da je največ gostov v poletnih in jesenskih mesecih. Nekaj gostov imamo tudi pozimi. Gostje prihajajo iz vse Slovenije, obiščejo pa nas tudi gostje iz drugih držav celo iz Japonske in Avstralije. Ugotavljamo, da si ljudje želijo preproste hrane, kmečkega okolja in kmečke domačnosti. To jim naša družina tudi nudi. V glavnem za kmetijo skrbiva z ženo Marjano,v zadnjem času naju vse več dopolnjuje sin Bojan pa tudi sin Dejan priskoči na pomoč..« In kaj pritegne turiste na turistično kmetijo? Zagotovo je to zelena pokrajina, lokacija kmetije, ki je oddaljena od prometnega vrveža - pa tudi domačnost kmetije in njenega osebja. Firbasi so ena redkih turističnih kmetij, ki je v hlevih obdržala pisano druščino domačih živali. »Že ko smo načrtovali kmečki turizem, smo se odločili, da mora kmetija ohraniti vse dejavnosti, ki so značilne za kmetovanje v preteklosti, ko so delovale male kmetije in želarije. V tistih časih je imel vsak, ki je imel kaj zemlje, pri hiši vsaj kravo, nekaj prašičev in kokoši. Malo večji kmetje so redili več živine, imeli so tudi delovno živino, konje in vole. S prihodom traktorjev so kmetje opustili konjerejo, tudi volov nimajo več, obdržali pa so še govejo živino. Toda tudi te danes na malih kmetija skoraj ni več. Da bi gostom, ki nas obiščejo, prikazali življenje na kmetiji, kot je bilo nekoč, smo v naših hlevih ohranili živali. Tako imamo v hlevih govedo, konje, prašiče, ovce in kokoši. Za popestritev živalske druščine imamo tudi zajce ali kunce, kozo in vietnamskega prašiča. Hlevi so grajeni tako, da se lahko gostje sprehajajo skozi hlev in se srečajo z naštetimi živalmi. Gostje pravijo, da je to posebno doživetje. Obiska v hlevih so najbolj veseli otroci, ki prihajajo iz urbanih mestnih okolij.« Mnoge turistične kmetije potrebno hrano za pripravo gostom, kupujejo v trgovinah, pri Firbasovih večino hrane in pijače pridelajo doma, živino, koljejo v pooblaščenih klavnicah, prašiče pa v lastni klavnici. Pripravljajo prave kmečke koline, take kot so jih imeli na podeželju v preteklosti. Izdelujejo mesne in kašnate klobase, zaseko in meso, ki ga hranijo v lesenih tünkah. Doma pridelajo tudi vino ter vinski in jabolčni sok. Žena Marjana na svojem velikem kmečkem vrtu poskrbi za zdravo zelenjavo, ki je vedno sveža pri roki. Za zimske čase poskrbi z vlaganjem zelenjave, za kisanje zelja in repe. Tako pridelajo na kmetiji okrog 80 odstotkov potrebne predvsem »domače« hrane. Pri tem se prilagajajo željam turistov, ki so deležni domačih kmečkih zajtrkov, pa tudi kozarček domače viljamovke pred zajtrkom se prileže. Zajtrk predstavljajo koruzni, ajdovi in drugi žganci zabeljeni z zaseko. K žgancem ponudijo mleko, kislo mleko, kislo juho ali zelje. Tekne tudi domača marmelada iz grozdja jorke, kutin, sliv, marelic in drugih sadežev. Gostje so deležni tudi domačih suhih in polsuhih salam z mladim sirov ter domačih skutnih namazov in domače jetrne paštete.« Na kmetiji skrbijo tudi za rekreacijo gostov. Gostje lahko spremljajo peko domačega kruha in gibanic v krušni peči. Tega se veselijo zlasti otroci. »Res je, gostje se ne smejo dolgočasiti. To ni hotel, kjer bi turisti le prespali. Uživajo lahko ob pogledu na zeleno okolico in se odpravijo na potep do bližnjih krajev, največkrat na Negovsko jezero in ogled znamenitega srednjeveškega gradu v Negovi. Sprehodijo se lahko do Cerkvenjaka, do Arheološkega parka – gomil v Brengovi, Rajhovega muzeja in do potomke trte iz Lenta v središču Cerkvenjaka. Zanimiv je tudi ogled cerkve Sv. Antona v občinskem središču. Zanimiv je tudi sprehod po Klopotčevi učni poti ter seveda po daljnih in bližnjih krajih Slovenskih goric. Kot sem že omenil, se lahko srečajo v hlevih z živalmi in jih, če želijo, tudi krmijo. Ponudbo smo popestrili z jahanjem konjev v ogradi. Na voljo so pohlevne in prijazne kobile Milka, ki nas je razveselila z žrebičko, ter Miša in Meda. Tistim gostom, ki si želijo branja, so na voljo tudi knjige. Ker je v bližini pri Negovskem jezeru živel in umrl znani Slovenec Ivan Kramberger, si gostje želijo prebrati katero njegovih desetih knjig, ki jih je izdal v samozaložbi. V ta namen smo že pridobili 7 knjig od desetih. Želimo pa si, da bi bila zbirka popolna.« Naj povemo, da smo ob obisku Domačije Firbas – turistične kmetije uživali tudi mi. 12 - DOMAČE NOVICE Konji na Firbasovi turistični kmetiji so del turistične ponudbe - kobila Miša z žrebičko in gospodarjem Alojzom Firbasom Prijazni gospodar nam je povedal še veliko zanimivega, ki bi bilo vredno zapisati. A smo nekaj prihranili za pisanje ob drugi priložnosti. Kmetijo smo obiskali ob začetku marca, ob odhodu smo se pogovarjali s dvema družinama, ki sta ob našem obisku prišli na počitnikovanje na Firbasovo kmetijo s Primorske kar so izdajale registrske tablice na avtomobilih. Novinarska radovednost nam ni dala miru, in smo vprašali, kako to, da so se odločili, da se ustavijo pri Firbasovih. Kot so dejali, so za Turistično kmetijo Firbas izvedeli od prijateljev, gostov te kmetije. Povedali so, da se kmetijo Firbas splača obiskati. Le kaj bi nam povedali, če bi z njimi govorili, čez nekaj dni? Gotovo bi izrazili zadovoljstvo, da so lahko preživeli dneve in večere v prijaznem, nič mestnem, podeželskem okolju. Ludvik Kramberger OBLETNICA BLAGOSLOVITVE DOMA SV. LENARTA V kapeli Doma sv. Lenarta je bila 26. februarja slovesna sveta maša ob 3. obletnici blagoslovitve. Somaševanje, ki so se mu pridružili dekanijski duhovniki, je vodil predsednik Nadškofijske karitas Maribor, Branko Maček. Sveto mašo so s petjem obogatili stanovalci doma in slovenskogoriški skavti. Slovesnosti se je udeležil tudi lenarški podžupan Franci Ornik ter številni zaposleni in svojci. Ob tej priložnosti so v Domu nadgradili program storitev. Predsednik Branko Maček je blagoslovil še vzpostavljeno paliativno sobo, ki je namenjena bivanju umirajočih stanovalcev. Paliativna soba je namenjena stanovalcem, ki bivajo v dvoposteljnih sobah, da bi imeli v času umiranja več zasebnosti in miru. Hkrati bo svojcem omogočena prisotnost pri umirajočem svojcu neomejen čas. Namen paliativne oskrbe je stanovalcem v največji možni meri lajšati bolečine in ostale moteče simptome, skrbeti za njihove duševne in duhovne potrebe ter potrebe njihovih svojcev. Pomagamo jim živeti čim bolj kakovostno in po njihovih zmogljivostih. Vizualno lepo urejena soba v izmeri 23m2 je tipsko opremljena in v skladu s predpisanim standardom. V sobi je nameščena električna bolniška postelja, omara, regal, mizica in dva stola. Soba ima lastno kopalnico, možnost CATV, telefonskega in internetnega priključka. Za namen počitka svojca je nameščena tudi sedežna garnitura. Po končani slovesnosti je sledilo druženje ob pogostitvi. Polona Šporin 31. marec 2011 MED DRAVO IN MURO LENART SVETA TROJICA JUŽNA OBVOZNICA RUSA IN KURENTI Fotografija prikazuje novozgrajeno cesto oziroma tako imenovano lenarško južno obvoznico, ki meri v dolžini 2.300 metrov od regionalne ceste od Zg. Senarske in do podjetja Saubermacher v Sp. Porčiču, katera pa še nima uporabnega dovoljenja in je prevoz po njej prepovedan. Ta cesta, ki je bila zgrajena v lanskem letu (tik pred lokalnimi volitvami. Op.ur.) in bo dokončana predvidoma v tem letu, bo zagotovo razbremenila glavno prometnico skozi mesto Lenart. Potrebno še je zgraditi krožišče pred Radehovo v Zg. Senarski in ko bo to urejeno, bo južna obvoznica odprta za promet. Namenjena pa bo prometu iz smeri Gornja Radgona mimo industrijske cone v Lenartu in naprej proti Ptuju ter obratno. Navezovala se bo tudi na AC priključek Sv. Trojice. Na pustno soboto je tudi letos obiskala krajane v Sv. Trojici v Slovenskih goricah skupina kurentov in »rusa« iz Zgornjega Leskovca v Halozah, katerih vodja je g. Franc Vindiš iz Sv. Trojice, nekoč domačin teh krajev v Halozah. Ta skupina kurentov je sodelovala tudi na 20. jubilejnem pustovanju v Lenartu v popoldanskih oziroma v večernih urah pa so obiskali gostinske lokale v Sv. Trojici, zadrževali so se v bistroju Cankar, v gostišču na Griču, v bistroju Snoopy in v Gostišču pri Sv. Trojici, kjer jih je čakala pogostitev. Po vseh omenjenih lokalih so zaplesali ob zvokih harmonikarja na frajtonarci, ki jo je raztegoval vodja omenjene skupine, g. Franc Vindiš. Tekst in foto: Janez Lorber Tekst in foto: Janez Lorber PUSTOVANJE DU SV. TROJICA POMURJE KOROŠEC DARKO POMETEL S KONKURENCO Med 64 vzorci na 15. Pomurski salamiadi, je bila najboljša salama Darka Hlupiča iz Slovenj Gradca; Pomurski ljubiteljski mesarji se letos niso posebej odrezali, saj se nihče ni uvrstil na državni finale, ki bo v Sevnici; Ob vižah ansambla „Toti štirje“, je za veselo razpoloženje več sto obiskovalcev in gostov skrbel humorist Korl OB DOSEDANJI ZMAGOVALCI „POMURSKE SALAMIADE“ Po štirinajstih dosedanjih „Pomurskih salamiad“ je najuspešnejši Jože Hamler iz Gornjih Ivanjcev, ki je slavil kar štirikrat, torej je osvojil dobro četrtino naslovov. Ob tem je Hamler eden redkih, ki je nastopil na vseh 15 salamiadah. Kakorkoli že, dosedanji zmagovalci pomurskih salamiad so: I. salamiada: Ignac Jakomina (Črenšovci); II. in III. salamiada: Jože Hamler (Gornji Ivanjci), IV. salamiada: Feliks Petek (Črešnjevci); V. salamiada: Sandi Jerenec (Boračeva); VI., VII. in VIII. Salamiada: Marjan Kralj (Ihova); IX. Salamiada: Milan Janežič (Škocijan), X. Salamiada: Jože Hamler (Gornji Ivanjci); XI. Salamiada: Milan Belec (Železne dveri); XII. Salamiada: Jože Hamler (Gornji Ivanjci); XIII. salamiada: Darko Hlupič (Slovenj Gradec); XIV. salamiada: Milan Pečnik (Gotovlje, Žalec); XV. salamiada: Darko Hlupič (Slovenj Gradec). Darko Hlupič in salame 31. marec 2011 Društvo upokojencev (DU) Sv. Trojica je že tradicionalno tudi letos imelo v programu aktivnosti organizacijo pustovanja. Pripravilo ga je na dan ženskega praznika 8. 3. 2011 v gostišču pri Sveti Trojici v Slov. goricah. Predsednica Marija Klobučar je uvodoma pozdravila podžupana občine Sv. Trojica Petra Leopolda, ki je nato prevzel besedo in prikazal aktivno delo predsednice DU Sv. Trojica v Slov. goricah Marije Klobučar in društva. Nato je vsem ženam izročil rožo. Na prireditvi so nastopili domači društveni pevci. Posebno je navdušil mladi 7 letni Aleks Fras iz Benedikta, ki je iz harmonike izvabljal nam znane stare melodije in pel kot čriček. Fantič obiskuje glasbeno šolo v Benediktu. Kot se za pustovanje spodobi so našemljeni dobili skromna darila, zaslužili so jih »škof, čebelica in kmet.« Ob pristni pustni hrani in pijačah je ob zvokih g. Žerjava iz Pernice bilo druženje prijetno. Foto in besedilo: Slavko Štefanec 13 - DOMAČE NOVICE POPULARNA KULTURA FILM SUCKER PUNCH Prikriti udarec - Beg pred resničnostjo UREJA IN ZA VAS IŠČE ROMEO ŠTRAKL http://www.strakl.si/thewho/ ROCK ROCK'N'ROLL BASTARDS Subkulturni azil Maribor predstavlja novi LP – vinilno ploščo Ex-Yu Rock'n'Roll Bastards! Plošča Ex-Yu Rock'n'Roll Bastards ne predstavlja le parade presežkov na področju ustvarjalnega rock'n'rolla, temveč hkrati tudi dokončno prekinitev sivine, ki je področju bivše skupne države vladala v zadnjih dvajsetih letih. Sodelujoči ne ponujajo katarze, niti ne pridigajo o miru in ljubezni. Le zgrabili so izgubljen konec rdeče niti in se podali v prvi skupni diskografski izdelek po zatonu jugoslovanske naredisi-sam produkcije v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. akcijski domišljijski triler Scenarij: Zack Snyder in Steve Shibuya Režija: Zack Snyder Igrajo: Emily Browning, Abbie Cornish, Jena Malone, Vanessa Hudgens, Jamie Chung, Carla Gugino, Prikriti udarec: Beg pred resničnostjo je akcijski domišljijski spektakel, ki nas popelje v domišljijo dekletca, čigar sanje ji ponujajo zavetje pred temačno resničnostjo. Ker v tem svetu ne pozna omejitev, kot sta čas in prostor, lahko gre, kamor si zaželi, in njene neverjetne dogodivščine brišejo meje med resničnim in namišljenim. STRIP MESEC FRANCOSKEGA STRIPA V okviru programa Ljubljana, svetovna prestolnica knjige Francoski institut v koprodukciji s Kinom Šiška prireja Mesec francoskega stripa, ki se je pričel ta petek, 25. marca, ob 17. uri v Kino Šiška, z odprtjem razstave Strip v Louvru, Louvre v Šiški. Na odprtju bo prisoten priznani francoski avtor Nicolas de Crecy. V okviru programa festivala, ki prinaša risani francoski rock v živo (Rodolphe Burger / Dupuy in Berbérian), srečanje z avtorji serije Dekalog (Behe, Frank Giroud, Tomaž Lavrič v Strip.Art.nici Buch), bo tudi predstavitev stripovske knjige Ezekielove solze Matthiasa Lehmanna, mojstra scratchboarda, in delavnica scratchboarda. Na Francoskem institutu že sprejemajo prijave na delavnico. Matthias Lehmann je bil leta 2007 nominiran za Eisnerjevo nagrado. Punči (Emily Browning) je zaprta proti svoji volji, a volje do življenja ni izgubila. Odločena, da se postavi za lastno svobodo, prepričuje še štiri dekleta – jezično Rukola (Jena Malone), preFrancoski inštitut Charles Nodier v Ljubljani brisano Blondi (Vanessa in Kino Šiška vabita na otvoritev razstave, Hudgens), goreče zvesto ki jo organizirata v sodelovanju z muzejem Louvre, Amber (Jamie Chung) in obotavljajočo Miška (Abbie Cornish) – da skupaj pobegnejo iz krempljev svojih ječarjev Sinjega (Oscar Isaac), madame v petek, 25. marca 2011, ob 17. uri Gorski (Carla Gugino) in v dvorani Komuna v Kinu Šiška. Kockarja (Jon Hamm). Razstavo bosta odprla ga. Nicole Michelangeli, francoska veleposlanica v Sloveniji, Dekleta se pod vodstvom in dr. Uroš Grilc, načelnik oddelka za kulturo MOL, v prisotnosti g. Fabricea Douarja, Punči zapletejo v pomočnika vodje založniške službe v muzeju Louvre in kustosa razstave, ter g. Nicolasa de Crécya, avtorja razstavljenega stripa “Période glaciaire”. domišljijsko vojno proti vsemu mogočemu, od samurajev do kač, in pri Kino ŠiŠka, Trg prekomorskih brigad 3, Ljubljana www.kinosiska.si Marc-Antoine Mathieu tem so jim na dosegu vsakršna domišljijska orodja in orožja. Družno se Ob odprtju razstave STRIP V LOUVRU, morajo odločiti, čemu se lahko odpovedo in kaj bodo LOUVRE V ŠIŠKI in s tem Meseca francoskega žrtvovale, da preživijo. Če jim – s pomočjo Modrijana stripa, vas revija Stripburger, Francoski institut – uspe, jim bo to fantastično popotovanje prineslo Charles Nodier v Ljubljani in Kino Šiška vabimo, svobodo. da sodelujete na stripovskem jam sessionu. Zack Snyder je film režiral po scenariju, ki ga je po Jam-a se bo udeležil tudi francoski avtor lastni zgodbi spisal s Stevom Shibuyem. Sam je tudi Nicolas de Crecy. S seboj prinesite intimne produciral, skupaj z Deborah Snyder, izvršni producenti pripomočke (pero, copic ...). pa so bili Thomas Tull, Wesley Coller, Jon Jashni, Chris deFaria, Jim Rowe in William Fay. STRIP V LOUVRU, LOUVRE V ŠIŠKI STRIPOVSKI JAM SESSION Ploščo soustvarjajo posamezniki in skupine, ki negujejo tradicijo institucij kot so Slušaj najglasnije, Front Rock ali pa FV Music. V okoliščinah političnega in popolnega medijskega kaosa je v krogu nekaterih prevladala potreba po »biti normalen, biti okusen,« ki je svoj prvi izbruh doživela že s pravim razcvetom festivalov ustvarjalne rockovske godbe po letu 2005. Samonikli festivali Garage Explosion, Garage Spring Roll in Garage Fire so odigrali ključno vlogo pri pretoku sveže, z optimizmom nabite glasbe, s tem pa so bili položeni temelji za ploščo Ex-Yu Rock'n'Roll Bastards. Njena vsebina ne pozna kompromisov ali preračunljivega kupčkanja. Predstavljenih je trinajst različnih zgodb ljudi iz različnih koncev bivše skupne domovine, ki si upajo izpovedati, ki si upajo stisniti roko. Plošča ni namenjena revolucionarjem, niti hujskačem in drugim priložnostnim voditeljem, ampak preprostemu, poštenemu človeku, ki je sit tega, da ga nekdo vedno vodi za nos, in ki je lačen posvetnih, predvsem glasbenih užitkov! A to je še vedno le začetek. Nov kamen v mozaiku svežega vala ex-yu rock'n'rolla je pričakovati v mesecu maju, tokrat pod streho festivala Undeground! 14 - DOMAČE NOVICE Jam sessioni oz. skupinsko improviziranje na temo so se izven glasbenega sveta najbolj zasidrali med striparji, sicer bolj samotarskimi ustvarjalci. Tokratni jam session bo v skladu z utrjenimi standari in nenapisanimi pravili: vsak udeleženec brez predhodnih scenarističnih konsultacij nariše po en prizor kontinuirane zgodbe in preda list naprej. Precej bolj od dovršenosti risbe so pomembni vsebinski prebliski; s konzumacijo piva prvo pada, drugo pa raste. Gede na empirične izkušnje Stripburgerjevega odseka za statistiko na vsako posrečeno zgodbico pride 3.275 manj posrečenih. Ampak lahko verjamete, da so se tudi ob teh sodelujoči zabavali, bildali pripovedne mišice in morda dobili celo kakšno idejo za kakšen "cel svoj" strip. 31. marec 2011 KULTURA MOJSTER RISBE IN LITOGRAFIJE MLADI IN OBETAVNI TROBENTAČI NA TEKMOVANJIH DOBILI LEPA PRIZNANJA Na lendavskem gradu so še do 4. aprila na ogled risbe, slike in litografije češkega slikarja in grafika Alfonza Muche (1860 – 1939). Mucha velja za eno osrednjih imen umetnosti na prelomu v 20. stoletje, umetnosti, ki so jo poimenovali »fin de siecla«. V češkem mestu Ivančice rojeni umetnik je že kot mladenič zaslovel v Parizu. Delal je tako rekoč vse, kar je povezano z likovno umetnostjo, bil je sijajni fotografski portretist, oblikoval je tapete, preproge, delal osnutke za znamke, za denar, bil je ilustrator in ne nazadnje – danes bi rekli dizajner ali grafik/oblikovalec. Ko je takratna zvezda gledaliških desk Sarah Bernhard videla v litografski tehniki in s fantastično risbo izdelane Muchine plakate je bila nad njimi tako navdušena, da je vrsto let oblikoval plakate za njene predstave prav Mucha. To je bilo tudi sicer obdobje, ki je pustilo sledi v arhitekturi in v drobnih izdelkih za vsakdanjo uporabo, poseglo je namreč v oblikovanje, zelo pa sta se razvila plakat in ilustracija. Sodobnik Muche je bil bolj znani in cenjeni Henri de Toulouse-Lautrec (1864 – 1901) a so tisto likovno obdobje kljub temu nekaj časa poimenovali »muchizem«, v nekaterih nemško govorečih deželah je bil to »jugendstil«, največkrat pa secesija (secesija = lat. odhod, odcepitev; v likovni umetnosti ok. 1900 oznaka za umetnike, ki so se odcepili od starih konservativnih združenj). Blaž Trobas doma v Zgornjih Žerjavcih, Niko Peserl iz Nasove pri Apačah in Nejc Kuri ter Matija Ploj iz Cerkvenjaka, so še zelo mladi in navihani fantje, ki veliko obetajo. Večino prostega časa preživljajo zelo aktivno, saj obiskujejo Konservatorij za glasbo in balet Maribor, podružnično šolo Lenart v Slovenskih Goricah. Blaž obiskuje šesti razred, Niko peti razred, Nejc tretji razred in Matija drugi razred inštrumenta – TROBENTE, pod vodstvom profesorja Simona Štelcerja. Najmanj trikrat na teden imajo popoldne, po osnovni šoli še glasbeno šolo ali celo več, če se seveda bližajo kakšna tekmovanja, kot so jih imeli zadnja dva meseca. Poleg šole še morajo pridno vaditi doma vsak dan, da se dosegajo uspešni rezultati, ki so se pri njih že pokazali. Najprej so se udeležili 14. regijskega tekmovanja mladih glasbenikov iz Štajerske in Prekmurja, ki je potekalo na Ptuju 14. februarja. Tam so vsi štirje dosegli zlato priznanje v svojih kategorijah in se tako uvrstili na državno tekmovanje. Regijskega tekmovanja trobente pod vodstvom istega mentorja Simona Štelcerja, se je udeležil tudi Bine Ploj doma iz Svete Trojice, ki je prejel srebrno priznanje. Petega marca je v Beogradu potekalo 8. mednarodno tekmovanje na glasbeni šoli Davorin Jenko, kjer so osvojili v svojih kategorijah: Blaž bronasto, Niko srebrno, Nejc in Matija pa zlato diplomo. V Novem mestu so se od 18. - 20. marca udeležili 40. državnega tekmovanja mladih glasbenikov Republike Slovenije, kjer so tudi dosegli izjemne rezultate in sicer: Blaž srebrno plaketo v 1.C kategoriji, Niko srebrno plaketo v 1.B kategoriji, Nejc in Matija zlato plaketo v 1.A kategoriji. In zakaj sem se razpisal o tej razstavi, ki je v prostorih lendavskega gradu. Ko sem se pomikal od eksponata do eksponata sem imel pred očmi prostore, ki jih urejajo v kleti samostana pri Sv. Trojici. Tam bodo Slovenske gorice pridobile idealno in pravo razstavišče za podobne razstave in za druge kulturno-umetniške prireditve. Končno, saj to je "pravi" TURIZEM! Še dobro, da nikoli ni prepozno. Ivo Štrakl, grafik/oblikovalec BILI SMO NA SNEMANJU TELEVIZIJA RTS MARIBOR POSNELA IGRO KOMEDIJO «LAŽNI ZDRAVNIK« Gledališča skupina turističnega društva Sv. Trojica v Slov. goricah je z zadovoljstvom sprejela vabilo RTS za snemanje komedije LAŽNI ZDRAVNIK. Premiera komedije je bila aprila 2010 nato sledilo ji je več gostovanj. Snemanje je potekalo na pustni torek v studio 3 RTS v Mariboru, (nekdanja dvorana kino gledališča). Za ogled komedije v studiu 3RTS je Turistična agencija LEZE iz Sv. Trojice v Slov. goricah prispevala avtobusni prevoz. Poleg nas so studio zasedli tudi obiskovalci iz Maribora. Naša prisotnost je igralcem veliko pomenila. RTS je posnela že več amaterskih gledaliških predstav katere bo vključila v svoj TV program. V komediji LAŽNI ZDRAVNIK v priredbi Jožeta Ploja so igrali: Marjan Klobasa, Jože Ploj, Heliodor Cvetko, Drago Šenekar, Tatjana Klobasa, Ida Šamperl, Darja Šuta, Rosana Šuta, Tina Klobasa, harmonikar Denis Toplak, šepetalka je bila - Jožica Cvetko in strokovna pomoč in svetovanje pa je prevzela - Marjetka Šenekar. Slavko Štefanec 31. marec 2011 Od leve: Matija Ploj, Nejc Kuri, Blaž Trobas, Niko Peserl, korepetitorka Irena Košmerl-Leš in profesor Simon Štelcer Trud, vaje in ure, ki so bile vložene v njihov uspeh so se obrestovale. V ta trud je še posebej veliko vložil njihov profesor Simon Štelcer in korepetitorka Irena Košmerl -Leš. Vedno sta jih budno spremljala na vseh tekmovanjih, jih spodbujala in vlagala zelo veliko svojega časa v njihove uspehe. Njima gre posebna zahvala in pohvala za vse dosežke, ki so jih fantje dosegli. Med njimi se je ustvarila posebna vez prijateljstva na kar smo zelo ponosni starši teh otrok, ki smo jih spremljali na vseh teh tekmovanjih in videli, kako dobro delujejo kot skupina, zaradi česar je uspeh toliko večji. Blažu Trobas, Niku Peserl, Nejcu Kuri in Matiji Ploj, res iskreno čestitamo in jim želimo še veliko lepih, zaigranih melodij in da bi bili še naprej tako uspešni na pot, ki so si jo izbrali skozi življenje, ki ga imajo pred seboj. Starši (Ob dnevih, posvečenih ženskam) OTOŽNA MATI Noč ugasnila je svetlobo, pregnala vse sence nad vasjo, na nebu tisoč zvezd prižgala, spokojno v snu narava je zaspala. Tukaj mati sama je ostala, otroci v mesta so odšli, jim pismo piše, solze briše, ker sama je na stare dni. Tu v hiši skromni, na koncu vasi, za polkni v oknu je svetloba, le kdo bedi, kdo tu živi, da v uri tej pozni še ne spi. Bi srčno rada jih objela v dlani svoje k sebi vzela, kako neskončno jih pogreša, še zapiše to in še naprej bedi. Rudi Tetičkovič 15 - DOMAČE NOVICE KULTURA VOLIČINA IZŠLA JE KNJIGA NASILJE, ŽRTVE, UPOR je naslov knjige, ki je izšla v samozaložbi avtorja, našega rojaka Toneta ŠTEFANECA. V knjigi je izbor člankov in pogovorov o 2. svetovni vojni, ki so bili objavljeni v reviji Svobodna misel in v Tedenski tribuni v času od maja 2005 do novembra 2008. Avtor v uvodu poudarja, da se je za izdajo odločil zato, da bi bralci lahko na enem mestu dobili tisto gradivo o 2. svetovni vojni, ki jih morebiti najbolj zanima in, ki je manj znano. Želi, da bi knjigo vzeli v roke mladi, ki premalo poznajo dogajanja v največji in najbolj kruti vojni doslej. Tone Štefanec je začel pisati že kot učenec osnovne šole pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah za šolski »Stenčas«. Ko je odslužil vojaščino, se je po vrnitvi v Sv. Trojico začel sistematično ukvarjati z novinarstvom. Prvi članek o težkem življenju mladega fanta iz Trojice mu je objavila revija Mladina, nato pa je pisal za več časopisov in revij, največ za Delo. Večino delovne dobe je »nabral« z opravljanjem družbeno-političnih funkcij in na delovnih mestih, kjer je lahko poskrbel za kulturni razvoj v severnovzhodnem delu Slovenije. V tistem času (1961) je bil pobudnik za ustanovitev (prvega) tiskanega medija v Slovenskih goricah, za izdajanje časopisa Domače novice in bil tudi njegov prvi odgovorni urednik. Štefanec je upokojen a še vedno piše. Predvsem se posveča proučevanju zgodovine pred in po 2. svetovni vojni. NEPRIČAKOVANO ZELO DOBER OBISK LUTKARIJE 2011 V kulturnem domu Voličina je v četrtek 10.3. potekalo Linhartovo srečanje »LUTKARIJE 2011«. Pozdravni nagovor je imel mag. Janez Kramberger, župan občine Lenart in Franc Schonwetter predsednik sveta JSKD Lenart. Sodelovali so: lutkovna skupina Mravlja Lenart »MUREN IN MRAVLJE«, vodja skupine: Nika Arnuš; Lutkovni krožek OŠ Jože Hudalesa Jurovski Dol: »IGRE PRIJATELJSTVA« vodja: Martina Škrlec; Lutkovna skupina OŠ Sveta Trojica : »NERODNA AVGUŠTINA«, vodja: Tanja Cekovski. Organizator srečanja je bil JSKD Lenart in KD Srečko Rojs –Niko Voličina, v sodelovanju z občino Lenart in osnovno šolo Voličina. Revijo je strokovno spremljal Slavko Rakuša Slavinec. Izvedbo prireditve so finančno podrli: občina Lenart, občina Sveta Trojica, občina Sv. Jurij v Slov. goricah in JSRS območna izpostava Lenart. Ivo Štrakl LJUDSKA PESEM Prav tako je v Kulturnem domu Voličina 16. marca potekal VAROVANCEM V DOMOVIH STAREŠIH POPESTRILI DUŠO IN SRCE Kulturno društvo Pod Lipo Lenart posveča posebno skrb ohranjanju izročila kulturne dediščine kot je ljudska pesem, ki še vedno živi in je še posebej vtkana v srcih starejših, kateri mnogi so našli topel dom v domu –starejših. KD-Pod Lipo Lenart, kateremu predseduje Vinko Lukavečki je bil pred dvema letoma ustanovljen mešani pevski zbor, katerega uspešno vodi Slavko Cigola iz Vitomarcev. V letu 2010 so izdali svoj prvi CD. Radi se odzovejo na povabilo raznih prireditev, katerim popestrijo uvodni program s svojim petjem. Prav tako se radi udeležijo vabilom po domovih starejših, kot je Dom sv. Lenarta in tovrstnih domov v Mariboru. Pred kratkim se je skupina pevcev ljudskih pesmi KD – Pod Lipo Lenart odzvala vabilu Doma starejših Tezno Maribor in z izbranimi ljudskimi pesmimi polepšala dan, ki so si ga izbrali ti varovanci. Tovrstna popestritev je predvidena še za ostale domove v Mariboru in še kje. Rudi Tetičkovič OTROŠKI ODER 2011 Gledališka skupina OŠ Jožeta Hudalesa Jurovski Dol : »ŠTIRI KAPICE«, režija: Majda Pak; gledališka skupina Ostržki OŠ Cerkvenjak-Vitomarci: POŠ Vitomarci »IŠČEMO IŠČEMO SONCE« režija: Andreja Černel; mlajša dramska skupina OŠ Sveta Ana: »SNEGULJČICA MALO DRUGAČE« režija: Mateja Jezovšek; gledališka skupina Ostržki OŠ Cerkvenjak—Vitomarci; POŠ Vitomarci: »TRNJULČICA IN PALČKI« režija: Andreja Černel; gledališka skupina OŠ Benedikt: »GREMO NA VLAK« režija: Timoteja Haložan; gledališka skupina OŠ Sv. Trojica: »NAGAJIVI PAPAGAJ« režija: Verica Vračko; starejša dramska skupina OŠ Sv. Ana: »SKRIVNOSTI IZ ŠOLSKEGA VECEJA« režija: Mateja Jezovšek; gledališki klub OŠ Cerkvenjak-VitomarcI :»KRALJEVI SMETANOVI KOLAČKI« režija: Jožica Uršič in dramska skupina OŠ Sv. Ana: »ZA VSE JE KRIV FACEBOOK« režija: Nastja Bat. Revijo je strokovno spremljala Dunja Zupanec. Izvedbo prireditve so finančno podprli občine: Lenart, Benedikt, Sv. Ana, Sveta Trojica, Sv. Jurij v Slov. goricah in JSRD za kulturne dejavnosti območna izpostava Lenart. Obe prireditvi je povezovala Darinka Čobec. V veliko zadovoljstvo vodje JSKD območne enote Lenart Brede Rakuša Slavinec pa sta bili zelo dobro obiskani in sprejeti. Slavko Štefanec, foto: B. Mihalič 16 - DOMAČE NOVICE 31. marec 2011 Zlatarstvo Dejana Sukiča v Lenartu in Gornji Radgoni NAKIT PO ŽELJI Zlat in srebrni nakit izdelujejo tudi po naročilu in po zamisli strank Zlatarstvo je eden starejših obrtnih poklicev. To dokazujejo arheološke najdbe ob izkopavanju starih skeletnih grobov. V domala vseh obdobjih so pokojnim ob pokopu dodajali njihove najljubše osebne predmete. To so bili zagotovo zlati prstani ali drugi okraski iz zlata, ki jih je za življenja nosil pokojnik. Tudi danes je zlatarski poklic cenjen, čeprav se na trgu pojavlja veliko »industrijsko« izdelanega zlatega, srebrnega in jeklenega nakita. V Gornji Radgoni smo obiskali zlatarja Dejana Sukiča, ki ima zlatarstvo v Lenartu in podružnico v Gornji Radgoni. Dejan Sukič je sorazmerno mlad obrtnik, vendar ima pri svojem delu veliko izkušenj. Rodil se je 1984. leta v Mariboru, mladost pa preživel pri starših v Podgradu pri Gornji Radgoni. O svojem poklicu je povedal: »Po končani osnovni šoli, ki sem jo obiskoval v Gornji Radgoni, sem se odločil za poklic zlatarja. V Celju sem obiskoval Srednjo strojno šolo, smer zlatarstvo. V času šolanja sem obvezno delovno prakso opravljal pri zlatarju, sorodniku Gregoru Lavrenčiču v Mariboru. Pri njem sem dobil veliko izkušenj in prav njemu sem hvaležen za vso posredovano praktično znanje. Po končani šoli sem se zaposlil v Zlatarstvu Mandič v Murski Soboti. Tudi tam sem bil deležen pridobivanja praktičnega znanja od starejših sodelavcev. Po treh in pol letih dela v Zlatarstvu Mandič sem se leta 2007 odločil za odprtje zlatarstva v Lenartu. V tem času sem obiskoval tudi trgovsko šolo, ter opravil mojstrski izpit. Leta 2009 sem se odločil za odprtje podružnice v Gornji Radgoni. V naših zlatarnah vam ponujamo nakit iz zlata, srebra in jekla in nakit izdelujemo izključno po željah naših strank.« Ko smo ga povprašali po njegovem konjičku, nam je povedal, da so to konji. »Vzrejam športne konje, s katerimi se udeležujem tekmovanj doma in v tujini, predvsem v Italiji in Slovaški. Veliko prostega časa trenutno namenim urejanju stanovanja v hiši svojih staršev v Podgradu pri Gornji Radgoni, kjer bo družina, ki si jo ustvarjam, imela svoj dom.« DEVETLETNI ŽIGA ŽE IGRA NA HARMONIKO Ko smo se ustavili pri znanih vinogradnikih Silvi Kozar in Francu Veberiču na Cenkovi pri Cerkvenjaku, smo se srečali za malim muzikantom Žanom Weingerlom, ki je igral na klavirsko harmoniko. Povprašali smo ga odkod veselje do igranja. »Pri hiši je bila mala klavirska harmonika, ki jo je igrala moja mama Brigita. Ona me je tudi navdušila za igranje. Mama in oče Miran sta me pred dvema letoma vpisala v Glasbeno šolo, ki deluje v OŠ Cerkvenjak-Vitomarci. Igranja na harmoniko se učim pri učitelju Borutu Mori. Po dveletnem obiskovanju šole sem se veliko naučil. Z nekaj komadi sem že večkrat nastopal na prireditvah na OŠ. Najbolj ponosen pa sem, ko sem lahko dediju Francu Veberiču zaigral ob praznovanju njegove 70-letnice, tukaj pri babici Silvi Kozar. Nastopal sem že tudi na Turistični kmetiji Breznik v Komarnici. Hvaležen sem staršema, ki me spodbujata in podpirata pri mojem prizadevanju, da postanem muzikant.« Ob predstavitvi muzikanta Žige, moramo omenti, da sta na sliki ob Žigu, poleg babice Silve, še dva bodoča muzikanta. To sta Timi Kozar in Larisa Vajngerl, ki že vadita na instrumentu, ki je pred njima. Ludvik Kramberger Ko Žiga zaigra na harmoniko, je veselo UGODNA PONUDBA VRTNEGA PROGRAMA IN TRAKTORJEV - VRTNIH IN KMETIJSKIH Adrijana Katan, ki vodi poslovalnico Zlatarstva Dejana Sukiča v Lenartu Ustavili smo se tudi v prodajalni v Lenartu, kjer je redno zaposlena 26 letna delavka Adrijana Katan, ki nam je o svojem življenju in delu v zlatarni povedala: »Vse od otroštva živim na podeželju v Spodnjem Porčiču pri Lenartu. Po končani osnovni šoli, ki sem jo obiskovala v Lenartu, sem se šolala na Srednji gostinski šoli v Mariboru za gostinskega tehnika. Nekaj časa sem delala v gostinskem poklicu, nato pa sem se odločila za dodatno izobraževanje. Ob delu sem se na višji strokovni šoli DOBA v Mariboru šolala za komercialista. Tukaj v Zlatarstvu Dejana Sukiča v Lenartu sem nekaj let delala kot študentka, sedaj pa sem redno zaposlena. Danes, ko ni ravno velike izbire delovnih mest, sem, zadovoljna, da imam delo. Ker moj delodajalec vodi podružnico v Gornji Radgoni, sem tukaj nekak poslovodja, saj skrbim, da delo poslovalnice teče v najboljšem redu. Ker rada delam s strankami, to sem delala tudi, ko sem delala v gostinskem poklicu, sem vesela, da sem dobila redno zaposlitev v zlatarni. Zadovoljna sem, da mi ni treba več delati ob nedeljah in praznikih, ter nočnih urah, kar je v gostinskem poklicu nujno. Zadovoljna sem, ker dobivam, glede na delo ki ga opravljam, primeren in kar je še pomembneje reden dohodek.« UGODNA PONUDBA REZERVNIH DELOV IN ORIGINALNIH OLJ. Prodaja, svetovanje, servis in oskrbovanje z nadomestnimi deli Ludvik Kramberger 31. marec 2011 17 - DOMAČE NOVICE ŠPORT NAMIZNI TENIS KOŠARKA Košarkarski kljub Nona Lenart v 2. ligi POLNA DVORANA, HARMONIKA IN ŠAMPANJEC Nona Lenart : Terme Ptuj 86 -75 (15:22, 14:15, 29:13, 28:25) Tudi na zadnji tekmi v domači dvorani in predzadnji v tem prvenstvu, so lenarški košarkarji pokazali zobe. Prva četrtina je bila sicer bolj klavrna in jo bomo verjetno kmalu pozabili, v drugi pa so domači le povezali svoje vrste, tako, da se razlika ni povečala. Ko jim je že pošteno šlo za nohte in so nekateri na polni tribuni že obupali, so se fantje disciplinirano in samozavestno pobrali ter dobili odločilno tretjo četrtino s kar šestnajstimi točkami razlike. V zadnji četrtini so še samo nadzirali rezultat, kaj več kot štiri točke zaostanka pa ni spravila skupaj niti razpoložena mlada zasedba s Ptuja. Zadnja minuta tekme, ki so jo glasni navijači spremljali stoje, je že pomenila praznovanje, ki ga je popestril harmonikar z Golico. Ob koncu so, kakor se za te dogodke spodobi, igralci odprli šampanjec in s simboličnimi požirki proslavili uspeh skupaj s trenerjem Robertom Karlojem in upravo kluba. »Letošnja sezona je res pika na i za vse dosedanje delo, ki smo ga začeli preteklo sezono. Zanesljivo, se nam je uspelo uvrstiti v 2. ligo. Bili smo dosti boljši od tekmecev. Vidi se, da so igralci trdo delali skozi vso sezono, imeli so primeren odnos, zato so tudi zelo napredovali. Zahvalil bi se tudi upravi kluba, ki nas je budno spremljala, nam pomagala in nas vzpodbujala, še posebej naš predsednik Smiljan Fekonja. Zahvala gre seveda tudi zvestim navijačem, ki so nas spremljali doma in v gosteh. Z vzdignjeno glavo gremo drugi ligi nasproti, nimamo se česa bati, še več, menim, da se bomo drugo leto plasirali v zgornjo polovico močne druge lige.« je ob koncu tekme in uspehu KK NONA LENART povedal vidno ganjen trener Robert Karlo. Grega Zorko DESETI in ENAJSTI TURNIR Slovenjegoriške rekreativne ping pong lige Sedemindvajset tekmovalcev se je udeležilo desetega turnirja sezone, ki se je odvijal na tradicionalnem prizorišču v Športni dvorani v Lenartu Končni vrstni red v Lenartu je bil tak, da sta si šesto mesto delila Ocepek Ivan in Bratkovič Drago, peti je bil Geč Andrej, četrti Štefanec Miran, do tretjega mesta se je prebil Slaček Silvo. V finalu sta se pomerila Rampre Boris in Šilak Jernej, slednji je bil z rezultatom 3:0 boljši in se s tem še utrdil v vodstvu lestvice. Enajsti turnir, je bil organiziran v Markovcih, kjer vedno vse poteka gladko in sistematsko (hvala organizatorjem). Na samem vrhu pa se tudi tokrat ni zgodila sprememba, Šilak Jernej je zmagal šestič zapored in s tem postavil svojevrsten rekord. Do sedaj je tega držal Tomažič Stojan, ki je v sezoni 2005/06 nanizal 5 zaporednih zmag (od takrat kar devetih v sezoni). Prav Tomažič Stojan pa je na turnirju v Markovcih posegel po drugem mestu. Na tretjem je bil ponovno Slaček Silvo, pred Kancler Primožem, Rampre Borisom in Bratkovič Dragom na šestem mestu. R. Štrakl Jože Žel na tekmi v Lenartu Zmagovita šesterica na turnirju v Markovcih. Od leve proti desni: Kancler Primož, Tomažič Stojan, Šilak Jernej, Slaček Silvo, Rampre Boris in Bratkovič Drago ROKOBORBA V soboto 26.02 je bilo v ŠD Lenart državno prvenstvo v rokoborbi grško rimskega sloga za mladince. Tekmovanje je odlično organiziral rokoborski klub Lenart. Sodelovalo je šest klubov in 40 rokoborcev. Največji uspeh je dosegel Tilen Peserl kateri je v kategorije 96 kg dosegel prvo mesto. S tem uspehom si je Tilen utrdil mesto v reprezentanci in bo nastopil na več mednarodnih turnirjih. Ta uspeh potrjuje, da se za prihodnost Lenarške rokoborbe ni bati! TJ Razglasili so naj športnike multiple skleroze Slovenije MILAN PRVI, GUSTIKA IN IGOR DRUGA V DRŽAVI Združenje Multiple skleroze Slovenije je v Ljubljani pripravilo letošnje državno prvenstvo v streljanju z zračno puško in pikadu za svoje članice in člane. Kot vedno se je obeh tekmovanj udeležila tudi Radgonska podružnica s petčlansko ekipo. In spet so doseženi tudi lepi rezultati. V streljanju z zračno puško je Gustika Horvat zasedla 5. mesto, še več uspeha je bilo na tekmovanju v pikadu, ki je potekalo v ženski in moški konkurenci, med pokretnimi in tistimi v vozičkih. Med ženskami je Andreja Černela osvojila 12. mesto, v moški konkurenci stoje, je Igor Mohorko zasedel prvo, Milan Domajnko pa 8. mesto, v tekmovanju članov - sede je Milan Brenčič zasedel 2. mesto. Hkrati z omenjenimi tekmovanji so v Ljubljani razglasili tudi na športnika in naj športnico leta 2010. In tukaj so predstavniki Radgonske podružnice (sestavljena je iz bolnikov MS iz 14 občin z območja Gornje Radgone, Lenarta in Ljutomer) območja bili daleč najuspešnejši, saj so osvojili eno prvo in dve drugi mesti, le eno drugo in dve tretji mesti pa sta pripadli preostalim štirinajstim podružnicam, ki tvorijo slovensko združenje multiple skleroze. Med najboljšimi športniki za leto 2010 je 1. mesto pripadlo Milanu Brenčiču, drugo pa Igorju Mohorku (oba Radgonska podružnica), med športnicami leta 2010 pa je Gustika Horvat (Radgonska podružnica) zasedla 2. mesto. V ženski konkurenci je naslov pripadel Tatjani Čepon (Gorenjska podružnica). O.B. 18 - DOMAČE NOVICE 31. marec 2011 APRILSKI DNEVI APRILSKI DNEVI 01. april 02. april 02. april 04. april 07. april 08. april 12. april 15. april 17. april 19. april 22. april dan za norčije* mednarodni dan otroških knjig* svetovni dan zavedanja o avtizmu mednarodni dan zavedanja nevarnosti min in podpori ukrepom odstranjevanja min svetovni dan zdravja svetovni dan Romov* svetovni dan lionizma svetovni dan mladih prostovoljcev svetovni dan hemofilije dan spomina na žrtve holokavstva dan Zemlje* 22. april 22. april 23. april 23. april 24. april 25. april 26. april 27. april 28. april 28. april 29. april svetovni dan brez avtomobila dan slovenskih tabornikov svetovni dan knjige in avtorskih pravic svetovni dan veterinarjev Velika noč velikonočni ponedeljek svetovni dan intelektualne lastnine dan upora proti okupatorju* svetovni dan varnosti in zdravja pri delu svetovni dan zaščite žab mednarodni dan plesa * o z znamenjem označenih dnevih smo pisali v lanskih DN 2. APRIL JE SVETOVNI DAN ZAVEDANJA O AVTIZMU AVTIZEM* Avtizem je kompleksna pervazivna razvojna motnja z nevrološko-biološko osnovo, ki se pojavi v otroštvu. Kaže se predvsem kot kakovostno spremenjeno vedenje na področju socialne interakcije**, verbalne*** in neverbalne komunikacije. Obsega širok spekter motenj od lažjih do težjih oblik. Avtizem ni duševna motnja, je skrivnostna motnja, ki je na zunaj ne vidimo, otroci so enaki kot drugi, a le na prvi pogled. Avtizem po navedbah vodje oddelka za kampanjo pri National Autistic Society v Veliki Britaniji Matthiewa Downia, ni ozdravljiv. Vzroki avtizma so biološki – gre za vrsto dejavnikov, ki ogrozijo razvoj osrednjega živčevja pri otroku. Čeprav nobeden od vzrokov ni zanesljivo dokazan, se najpogosteje omenjajo: genski vzroki, motnje presnove, infekcije, vplivi biokemičnih faktorjev, nevrološke motnje. Zgodovina. V zgodnjih 1940-ih letih sta Leo Kanner in Hans Asperger, pionirja na področju avtizma uporabila izraz »avtizem« in »avtističen« (neodvisno drug od drugega) in tako se je ta oznaka prijela. Izraz prihaja iz grške besede: autos, ki pomeni samo-svoj. Kanner je uporabil izraz za opis otrok s klasičnim avtizmom, medtem ko je Asperger opisoval bolj sposobne in inteligentne posameznike. V poznih 1940-ih letih je Bruno Bettelheim, Madžar, ki je emigriral v Ameriko trdil, da so izvor avtizma »hladne matere«- matere brez občutkov, katere so vodile svoje otroke v mentalno izolacijo. Njegove teorije so bile mednarodno priznane več kot dve desetletji, šele kasneje je bilo odkrito, da Bettelheim ni imel potrebnih znanj, niti sposobnosti za vodenje šole (Sonja Shankman Orthogenic school v Chikagu) in ne za postavljanje teorij o vzrokih za nastanek avtizma. Šele v letu 1964 je Bernard Rimland, psiholog in oče avtističnega otroka napisal knjigo, ki je spremenila način, na katerega so do takrat dojemali avtizem in je imela ogromen vpliv na prihodnje metode zdravljenja za ljudi z avtizmom in povezanimi motnjami. Avtizem najprej opazijo starši. Statistični podatki kažejo, da se v svetu na 166 otrok rodi en avtističen otrok. Avtizem je štirikrat pogostejši pri dečkih kot pri deklicah. Avtizem je razvojna motnja, ki je razvidna predvsem v govornem in socialnem razvoju. Lahko se pojavi v vseh družinah, ne glede na družbeni sloj ali izobrazbo. Ni umska bolezen in ni posledica travme. Podatki nekaterih raziskav o avtizmu kažejo, da otrokom z avtizmom pogosto primanjkuje nekaterih snovi, predvsem vitamina B6 in magnezija, pa tudi veliko drugih vitaminov in mineralov. Okolica avtističnih otrok ne zazna tako hitro, kot jih zaznajo starši. Motnjo je težko opaziti zlasti takrat, kadar je otrok govorno in intelektualno normalno razvit. Pri težje prizadetih otrocih, ki zaostajajo tudi v duševnem razvoju so simptomi opazni takoj po rojstvu. Sistemski pregledi pri pediatru, logopedu ali psihologu v primeru manj izraženih simptomov pogosto niso dovolj občutljivi in ne odkrijejo teh otrok oz. odkrijejo zaostanek v razvoju ne pa tudi vzroka. Kako prepoznati avtističnega otroka? Po navadi se takšni otroci raje igrajo sami, njihove govorne sposobnosti se razvijajo pozneje ali se težje razvijajo. Komunikacija z drugimi ljudmi je omejena, nenavadna in spremlja jo skromen očesni kontakt. Za začetek razreševanja težav otrok s sindromom avtizma je vsekakor najpomembnejša čim bolj zgodnja diagnostika, ki lahko bistveno prispeva k izboljšanju otrokovih možnosti pri socializaciji ter vzgoji in izobraževanju. Alarmnih pa tudi zaskrbljujočih znakov je zelo veliko. Preveč, da bi jih naštevali v obliki, ki jo ponuja naš časopis. Vendar, če imate tudi najmanjši dvom, si na spletnih straneh Društva za avtizem DAN preberite nasvete o tem kako prepoznati in pravočasno ukrepati. *avtizem, avtističen = neodvisno drug od drugega, (autos=grško sam svoj) **interakcija = nekaj definicij: a) kontakt in izmenjava med posamezniki o informacijah, idejah, mnenjih; b) medsebojna ali recipročna (vzajemna) akcija; c) kvaliteta, stanje ali potek dveh ali več stvari, ki vplivajo ena na drugo ***verbalno = ustno, besedno, izraženo z besedami 31. marec 2011 Pozivam vas, da postanete vitezi slepih v križarski vojni proti temi Helen Keller, Ohio 1925 12. APRIL – SVETOVNI DAN LIONIZMA O LIONIZMU Lions Clubs International (LCI) je mednarodna organizacija, ki je bila ustanovljena 7. julija 1917 v Cedar Pointu v ZDA. Njen pobudnik in ustanovitelj je bil zavarovalničar Melvin Jones, ki je tedanje poslovneže iz Chikaga motiviral v smeri delovanja humanitarnih dejavnosti. LCI šteje danes 1,35 milijona članov iz 197 držav sveta. Prve humanitarne aktivnosti Lionov so bile usmerjene v pomoč vojakom, poslanim na fronto po vstopu Amerike v vojno ter zbiranje starih kovin in druge aktivnosti v pomoči vojakom. Sledile so številne druge akcije, ki so se zaznamovale v zgodovino te organizacije. Prelomno leto v delovanju te organizacije je pomenila konvencija v Cedar Pointu v Ohiu, ko je pred zbranimi nastopila slepa in gluha Helen Keller, ki je s svojim slovitim pronicljivim govorom dala lionizmu novo smer delovanja - boj proti slepoti. Zgodovina LCI beleži tudi druge pomembne prelomnice delovanja. Zveza lions klubov Slovenije - Distrikt 129 je sestavni del mednarodne organizacije Lions Clubs International in povezuje 45 slovenskih Lions klubov. Prvi Lions klub v Republiki Sloveniji je bil ustanovljen v Ljubljani, aprila leta 1990. 22. APRIL JE DAN SLOVENSKIH SKAVTOV Z NARAVO K BOLJŠEMU ČLOVEKU je geslo Zveze tabornikov Slovenije s sonaslovom Nacionalna skavtska organizacija. Je prostovoljna organizacija, ki ima vzgojne cilje, je nestrankarska in odprta vsem, ne glede na poreklo, narodnost, vero ali prepričanje, kar je tudi pogoj, da je ZTS lahko članica NSO – Nacionalne skavtske organizacije. Sloni na načelih svetovnega skavtskega gibanja in poudarja pomen pluralizma*, svobode posameznika, miru in moralno etičnih vrednot. Zveza tabornikov Slovenije je prav tako članica Svetovne organizacije skavtskih gibanj (WOSM). V Sloveniji deluje tudi Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov. Obe organizaciji sta podpisali poseben dogovor o sodelovanju čeprav obstajajo med organizacijama dokajšne razlike, sicer pa so taborniki, ki so se pri nas pojavili v času Jugoslavije v tujini znani pod imenom SKAVTI. Zgodovina. Ustanovitelj skavtov je Robert Baden – Powel (Bi-Pi) (na fotografiji) Rodil se je v Londonu, 22.februarja 1857. Že od rane mladosti so ga zanimale nove stvari, ki se jih je bil pripravljen tudi naučiti. Rad je risal, igral klavir in violino; največja strast pa mu je bilo potepanje po naravi. Všoli ni sodil med najbolj pridne saj je včasih ponagajal učiteljem. Po gimnaziji se je vpisal na šolo za britanske vojaške častnike. Službeno je potoval na misije v Indijo, kasneje pa tudi v Afganistan, Dalmacijo in na Malto. Ker je zelo hitro napredoval, je bil povišan v stotnika in poslan v Južno Afriko. Tam se je naučil novih načinov lova, stezosledstva, orientacije, pragozdnega zdravilstva… Postavili so ga za poveljnika mesteca Mafeking, ki ga je uspešno ubranil pred Buri. Po dveh letih se je vrnil v Anglijo, kjer je napisal knjigo o ogledništvu za mlade. Leta 1907 se je s skupino 22 fantov odpravil taborit na otoček Brownsea v Rokavskem prelivu in napisal knjigo o skavtstvu. Tabor na Brownsea se šteje za uradno ustanovitev skavtske organizacije. Ob koncu leta 1908 se je v skavtsko organizacijo vključilo že 60.000 skavtov. Leta 1909 so se pojavile tudi prve skavtske skupine deklet. Bi-Pi je opustil vojsko in se posvetil samo skavtstvu. Leta 1920 so v Londonu organizirali prvi svetovni jamboree, Bi-Pi pa je bil izbran za svetovnega voditelja skavtov. Kmalu zatem se je z ženo Olave umaknil v Kenijo, kjer je 8. Januarja 1941 umrl. Taborniki se delijo na starostne skupine, skupinah so označene z najprepoznavnejšim simbolom tabornikov – z ruticami. Tako imajo murnčki rumene rutice, medvedki in čebelice rdeče z rumeno obrobo, gozdovniki in gozdovnice zelene z rumeno obrobo, popotniki in popotnice pa modre rutice z rumeno obrobo. Taborniki morajo upoštevati taborniške zakone. Teh je dvanajst in se glasijo: tabornik je zanesljiv, je zvest, je prijazen, je pripravljen pomagati, je discipliniran, je veder, je pogumen, je plemenit, je spoštljiv, je vedoželjen, je varčen, tabornik živi zdravo. Ob dviganju zastave ali ob tabornem ognju taborniki zapojejo svojo himno Dviga plamen se iz ognja *pluralizem = nasprotje monizma in dualizma, ki zanika enotnost sveta in trdi, da sloni resničnost na različnih, samostojnih in neodvisnih počelih. Izbral in pripravil: Ivo Štrakl 19 - DOMAČE NOVICE NASVETI PIKANTNA PICA IZ PALAČINK s sirom in cigansko omako Tekne tudi otrokom… Za 4 osebe potrebujete: 250 g moke, sol, 4 jajca, 400 ml mleka, 1 žlico mešanice italijanskih zelišč, 2 žlici olja, 1 veliko rdečo papriko, 1 bučko, 2 kroglici mocarele (po 12 g), 200 ml ciganske omake (gotov izdelek), 12 rezin suhe salame, poper, origano Postopek: •Moko in ščepec soli dajte v skledo in postopoma umešajte jajca, mleko in zelišča. V ponvi po porcijah segrejte olje, na njem specite 4 palačinke in jih preložite v namaščen pekač. •Papriko oplaknite, razpolovite, ji odstranite semenje, jo osušite in narežite na tanke trakove. Bučko operite in očistite. Mocarelo odcedite in tako kot bučko narežite na rezine. Pečico segrejte na 180 stopinj (ventilatorsko na 160). •Palačinke premažite s cigansko omako, jih zvijte v trikotnik, ter obložite s papriko, bučkami, mocarelo in salamo ter začinite s soljo, poprom in origanom. Pecite v ogreti pečici od 10 do 12 minut in takoj ponudite. LM RIBJE OLJE ZNIŽUJE HOLESTEROL Nekateri so že dedno predisponirani za višji holesterol. Lahko ste vitki, pa imate vseeno povišan nivo holesterola. Morda potrebujete zdravila za njegovo zniževanje, vedite pa, da si boste z zdravo prehrano in redno telesno vadbo ravno tako pomagali. Že dolgo namreč vemo, da uživanje rib ugodno vpliva na zdravje srca in ožilja. Eskimi in Japonci, ki jedo veliko rib, spadajo med narode z zelo nizko stopnjo obolevnosti za srčno-žilnimi boleznimi. Ugoden vpliv rib v prehrani je predvsem povezan z zdravilnim učinkom ribjega olja, ki znižuje nivo holesterola in trigliceridov v krvi ter pripomore k nižanju krvnega tlaka. povzročajo pljučno embolijo, možgansko kap ali kaj drugega. HDL pa je dobri holesterol, ki odstranjuje LDL iz krvi in ga prenaša v jetra. Več kot imate HDL (dobrega holesterola), manj LDL (slabega holesterola) bo v vašem telesu. LM Kaj je posebnega v ribjem olju? Ribje olje vsebuje veliko nenasičenih omega-3 maščobnih kislih. Zelo znani sta eikozapentaenoična kislina (EPA) in docosahoična kislina (DHA), katerih najbogatejši vir je ravno ribje olje. Te maščobne kisline imajo na nek način podoben učinek kot aspirin, saj naj bi zmanjševale lepljenje krvnih ploščic in vnetne procese v žilni steni, ki povzročajo poapnenje žil. To pomeni, da je možnost strjevanja krvi manjša, s tem pa tudi verjetnost nastanka krvnih strdkov in posledično tudi manj kapi. Večje količine ribjega olja znižujejo trigliceride, ki so glavna oblika maščob v krvi. Kri je manj mastna, kar naj bi neposredno zmanjševalo nastanek srčnih bolezni. Prav tako so pri proučevanju ribjega olja odkrili, da je njegova proti vnetna aktivnost zelo ugodna za lajšanje težav pri revmatoidnem artritisu. Bolniki, ki redno uživajo ribje olje, imajo manj jutranje okorelosti, manj otekle sklepe. Tudi na splošno so ribe ena izmed najboljših živil. Razen kakovostnega ribjega olja vsebujejo druga pomembna hranila. Ribe so zelo dober vir železa in B vitaminov, vendar so preredko na našem jedilniku. In kaj je slabi in dobri holesterol? Pomlad in toplo sonce nas kar hitro zvabita v vrt. Prihaja čas vrtnih opravil. Z nekaterimi novostmi, ki jih bomo prinesli iz vrtnih centrov bo naš vrt postal še lepši in zanimivejši. Tokrat vam predstavljamo ASIMINO ALI INDIJANSKO BANANO Domovina asimine je Severna Amerika. Ima kar več imen: indijanska banana, paw-paw ali jabolko jajčne kreme. Indijanci Severne Amerike so že od nekdaj uporabljali plodove asimine kot hrano, iz lubja so izdelovali vlakna, ki so jih uporabljali v več namenov. V sedemdesetih letih 19. stol., po raziskavah v Ameriki, so odkrili odlične lastnosti in zanimiv okus tega plodu. S tem pa se je začela ta sadna vrsta širiti po Evropi in prišla tudi v Slovenijo. Asimina je pri nas sicer še manj poznana in redka sadna vrsta. Najbolje uspeva v globokih, humoznih tleh. Prvi dve leti je njena rast bolj počasna, nato pa se pospeši in kmalu naš vrt že krasi z obliko grma. Le-ta doseže višino do 2, 5 m ali pa tudi zraste v višino drevesa do 5 m visoko, odvisno kako bomo rastlino obrezovali. Lahko jo posadimo tudi v lonec in jo postavimo na teraso ali balkon. Asimina je namreč zelo odporna na mraz, le mlade rastlinice moramo seveda pozimi zavarovati z listjem ali smrečjem. Asimina zarodi v tretjem letu po sajenju. Plodovi zorijo postopoma v septembru, včasih tudi v začetku oktobra. So podolgovato ovalni in dolgi od 7 do 15 cm, zelenkaste barve, imajo trdo lupino, znotraj pa sočno, mehko in zelo okusno meso. Spominja na tropski okus, to je mešanico okusov banane, ananasa in manga. V času zorenja plodove oberemo, ali pa pustimo, da padejo na tla. Plod na vrhu odrežemo ali prerežemo po dolžini, meso pa jemo z žličko. Že v začetku meseca maja zacveti s temno vijoličastimi cvetovi, ki niso najbolj dišeči. Asimina je sicer listopadna rastlina, je pa zelo zanimiva in privlačna prav zaradi svojih dekorativnih podolgovatih listov, ki merijo v dolžino od 15 do 25 cm. To je rastlina, ki je ni treba škropiti, saj nima škodljivcev pa tudi ne bolezni. LM »Kajenje naredi človeka neumnega, napravi ga nezmožnega, da bi mislil in pesnil. Kajenje je huda nevljudnost, to je nepriljudna nesramnost« Johann Wolfgang Goethe LDL holesterol je slabi holesterol. Nabira se na stenah arterij in formira plake, ki se pozneje odkrušijo in 20 - DOMAČE NOVICE 31. marec 2011 MARKETING zamaškom na navoj in pipico in BAKREN kotliček za kuhanje bograča, golaža in podobno, tel: 070/715058. MEŠALEC ZA GNOJEVKO na traktorski pogon, tel: 041 566536 PRODAMO KUŽKA mešanca bernskega planšarja in ovčarja, tel: 02/620 79 49 LESENE LESTVE vseh vrst in dožin izdelujem. Možna dostava na dom. Tel. 02/7207-014 ŠKAMLE, KOZICE in ČOKE, ŠTORE kvalitetno masivno izdelano PRODAM, tel: 7207-014, 051/211675 Izdelujem KLOPOTCE vseh vrst, sadne mline, ratiše za kose, štile..., tel: 7034068 VINOGRADNIŠKA SIDRA, večjo količino, prodam zelo ugodno, tel 041/228644 Ugodno prodam iz šibja pletene KOŠARE korpe, tel 7207014, 051/211-675 DOMAČE ŽGANJE, večjo količino, ter CELE OREHE, tel: 5421-171 HRASTOV SOD 400 l, ugodno prodam, tel: 7206922 SEMENSKI KROMPIR sorta Marabel, prva množitev, tel 031/709080 100 LITROV domačega rdečega vina, tel: 040/191581 SUŠILEC BUČNIH SEMEN in bučno seme za olje, sušilec deluje na drva ali plin, tel: 02/7034025 BETONSKE CEVI 1 x 1 m, primerne za greznico ali studenec, po polovični ceni, tel 070321606 Različne PANCERJE, SMUČI, PALICE, kombinezone, rolerje, različno opremo, tel: 051/247068 STISKALNICO Vaslin 1500l prodam ali menjam za 800-1000l. 2 kom 4+3m železniško tračnico, tel 02/7201065 DVE SVINJI domače reje (120 kg in 200 kg) 1,40 EUR za kg, tel: 02/7207615 SEMENSKI KROMPIR za sajenje - Marabel in cele orehe, prodam, tel: 031/709080 PRODAM MLADE ZAJCE za zakol ali nadaljno rejo, cena očiščenih 5,00 EUR za kg, tel.: 7208424 PRODAM NOVO mizarsko mizo (hoblpank) in dvigalo 4 tone, tel.: 041 209877 LESENO PREŠO velikosti 2x2 m z električnim mlinom za mletje sadja, dobro ohranjeno, tel.: 02/7032391 50 L rostfraj sodček od piva, prirejen z 4 GUME za avto Matiz, mere 70-13 colov, zimske, zelo dobro ohranjene, s platišči, UGODNO prodam za 80 EUR, tel: 02/7206348 MALO RABLJENE HRASTOVE SODE, poceni, tel.: 031/508856 PRODAM KMETIJO v Slovenskih goricah, 3,7 hektarjev z novejšo hišo, z novejšim gospodarskim poslopjem z dvema garažama. Informacije: 031/652807 V Zg. Porčiču, Sveta Trojica, prodam starejšo hišo s stavbiščem in zemljiščem v skupni izmeri 4122 m2. Je na lepi sončni legi nad trojiškim jezerom z razgledom na Sv. Trojico in Lenart. Informacije: Renata - 041 56 78 24 PRODAM NJIVO 1 ha, 14 arov v Bišu na meji z Gočovo, tel: 7201263 Prodam VIKEND v Vanetini, nov zidan, opremljen, voda, elektrika, ob cesti 11 a zemlje, sončna lega, kličite zjutraj do 10 ure na 051/247068 2 STANOVANJE V LENARTU PRODAM, 60 m2, letnik 1989, 3. nadstropje z lepim razgledom, več info. 041/858232 MENJAM DVOSOBNO stanovanje v Gornji Radgoni 57,60 m2, z balkonom, centralno kurjavo, NEPROFITNO, občinsko - za enako ali enoinpol sobno v Lenartu, tel.: 031/635296 V Lenartu na Jurovski cesti 14e oddam v novem bloku V NAJEM 2 GARAŽI, tel: 041/716028 št:031-329-979 Lenart, Ulica Heroja Lacka, novo stanovanje v večstanovanjski hiši, 2 sobno velikosti 55,25 m/2 + 2 x 2,40 m/2 balkona, parkirišče za 2 osebna avtomobila, skupna shramba (kolesarnica), 20 m/2 kotlovnice, 800 m/2 zelenih površin, možnosti za vrt, cena najema po dogovoru. Kontakt na tel. št:031-329-979 V centru Lenarta dam brezplačno v uporabo VRT, blizu Gostilne 29, tel: 031/508856 V najem vzameva 1-sobno STANOVANJE (po možnosti opremljeno) lahko tudi v hiši, tel: 031 802 919 Lenart, Ulica Heroja Lacka novo stanovanje v večstanovanjski hiši, 3 sobno, velikosti 69,10 m/2 + 23,20 m/2 terase, parkirišče za 2 osebna avtomobila, skupna shramba IZDELUJEM TORTE, zelo ugodno, otroških in okroglih modelov, dostavljam tudi na dom, Andreja, 02/7206409 JEDILNE SLIKE ZA TORTE, zanimiva popestritev za vašo doma narejeno torto, slike ki jih položite na torto - raznih motivov. Poglejte na stran www.slikezatorto.net IŠČEM BETONSKE ZIDAKE, če jih kdo ima, naj pokliče 041/931 037 IZDELAVA SUHEGA PECIVA in domačih rezancev, po naročilu, tel 040/422310 ZBIRAM SLIČICE kraljestvo živali in jih tudi menjam; Špela 040 271 941 PRODAM KAMP PRIKOLICO (registrirano) za vrtno uto. n AVTO RENAULT MEGANE letnik 2000 n Napis "Avto Šola" za na avto. n ZIDAN VIKEND v Cerkvenjaku. n Za muzej starejši ŠIVALNI STROJ in še marsikaj n Iščem mlado punco z veseljem do šivanja in izdelovanje ročnih izdelkov, tel: 031/390042 KUPIM ENOINPOL ali DVOSOBNO stanovanje z balkonom v Lenartu, tel: 040-374052 NEMŠKE OVČARJE MEŠANČKE, stare od 1 do 5 let, podarim dobrim, skrbnim, zanesljivim ljudem. Lokacija Hrastovec v Sl. g., tel.: 041/504040 PODARIMO KUŽKA mešančka bernskega planšarja in ovčarja, tel 041/228460 ali 02 6207949 (kolesarnica), 20 m/2 kotlovnice, 800 m/2 zelenih površin, možnosti za vrt, cena najema po dogovoru, Kontakt na tel.št:031329-979 Lenart, Ulica Heroja Lacka, novo stanovanje v večstanovanjski hiši, 1 sobno velikosti 51,65 m/2 + 23,20 m/2 balkona, parkirišče za 2 osebna avtomobila, skupna shramba (kolesarnica), 20 m/2 kotlovnice, 800 m/2 zelenih površin, možnosti za vrt, cena najema po dogovoru. Kontakt na tel. NAROÈILNICA ZA BREZPLAÈEN MALI OGLAS Naroèilnica za "Domaèe novice" PROSIMO, DA IZPOLNITE S TISKANIMI CRKAMI NAROCAM OGLAS Z NASLEDNJO VSEBINO PRIIMEK IN IME NASLOV POŠTA DATUM: PODPIS ALI FAX: 02/7292977 31. marec 2011 21 - DOMAČE NOVICE HUMANITARNOST Zaključna prireditev dobrodelnih akcij za nakup vozila invalidu Franciju Petku HUMANITARNA AKCIJA ZA FRANCIJA Organizatorji Dobrodelne humanitarne akcije Franci Petek, si za svoje dejanje zaslužijo veliko pohval V petek, 18. marca, je potekala v športni dvorani OŠ Sv. Trojica zaključna prireditev dobrodelne humanitarne akcije Franci Petek, ki jo je za svojega invalidnega prijatelja – tetraplegika in športnika, kateri se je ponesrečil v prometni nesreči, pripravil Klub malega nogometa Sveta Trojica. Prireditev je predstavila potek akcije za nabavo vozila za prevoz invalidnega, nekoč njihovega člana društva, Francija Petka. Prireditev se je pričela s prikazom filma, v katerem je bilo kronološko prikazano življenje Francija Petka od otroštva, udejstvovanja v športu, do prometne nesreče, ko se je usodno poškodoval(ostal je hrom od glave navdol), zdravljene in bivanje v Domu upokojencev v Vukovskem dolu ter nabava in predaja vozila za prevoz invalida Francija. Prireditev so obogatili s kulturnim programom, ki so ga s svojim nastopom pričeli člani ansambla Mladi muzikantje iz Cerkvenjaka. Z igranjem na violino se je predstavila 9 letna Gabrijela in petletni Rene Škrlec, ki je ob spremljavi ansambla Mladi muzikantje zapel Slakovo pesem »V dolini tihi je vasica mala« in z njo požel velik aplavz. Prireditev se je končala z gledališko predstavo komedije Drzni in poskočni, ki jo je predstavila dramska skupina ŠUS teater KD Draženci. Ob prisotnosti Francija Petka, je uradni del prireditve z nagovorom pričel predsednik Kluba malega nogometa Sv. Trojica Uroš Škrlec. V pozdravnem nagovoru udeležencem prireditve, med katerimi sta bila tudi župan Darko Fras in podžupan Ivan Voglar, je predstavil iniciativo in potek akcije za nabavo invalidskega vozila za športnega prijatelja Francija Petka. Svoj nagovor je začel z besedami: »Spoštovane dame, spoštovani gospodje, v imenu Kluba malega nogometa Sv. Trojica in občine Sv. Trojica, vam želim lep in prijazen večer. Danes je dan, ko lahko s ponosom povemo, da nam je s skupnimi močmi uspelo uresničiti Francijeve sanje. Petnajstminutni izsek iz enournega filma, ki sem ga pripravil, je prikazal le delček uspešne zgodbe, ki smo jo ustvarili in s pravo idejo tudi uspešno pripeljali do konca. S pesmijo «Vračam se rad v Slovenske gorice«, smo pozdravili tvoj prihod in pesem je v bistvu postala himna te dobrodelne akcije, saj besedilo zadeva bistvo te zgodbe.« Nadalje je predsednik Uroš Škrlec, podrobno opisal potek zbiranja sredstev, nabave vozila in predelavo, ter vse drugo kar sodi v dokončanje akcije, do predaje ključev uporabniku Franciju Petku. V svojem nagovoru se je zahvalil številnim donatorjem, med njimi občini Sv. Trojica in županu Darku Frasu, ki so odprli srce in po svojih močeh pomagali, da je akcija uspela. Dejal je, da Klub malega nogometa Sveta Trojica letos praznuje 10 letnico delovanja, katero žal zaznamuje spomin na prometne nesreče v katerih so bili udeleženi člani kluba. V njih sta dva umrla, trije pa čutijo trajne posledice. Besede zahvale je namenil tudi osebju Doma za ostarele Idila v Vukovskem dolu, kjer lepo in vzorno skrbijo za njihovega prijatelja Francija Petka in mu s svojim profesionalnim pristopom in prijaznostjo poskrbijo za zelo kvalitetno Francijevo bivanje pri njih. Vozilo, ki mu je bilo izročeno, bo služilo zato, da ga bodo lahko prijatelji ali znanci popeljali skupaj z invalidskim vozičkom v svet. Kot prvo preizkušnjo so izpeljali s prevozom v Maribor, kjer si je lahko Franci ogledal trgovski center Evropark, kar je bila njegova velika želja. Naj povemo, da je vsak udeleženec tega večera prejel zloženko, na kateri je natančno predstavljeno, koliko sredstev je bilo zbranih in za kaj so bila »DA BI MAMICA SPET HODILA« Spoštovani prijatelj, sosed, sodelavec, krajan, sošolec ….. »vem, da si dober človek, PRIDRUŽI SE NAM IN POMAGAJ« Vse ljudi dobrega srca vljudno prosimo, da se pridružite humanitarni akciji zbiranja finančnih sredstev za presaditev matičnih celic in pomagate ob materinskem dnevu mladi mamici in ženi, da bi lahko spet sama hodila tako, da: - s klicem na donacijsko številko 090 93 3089 prispevate 1,2519 EUR, seveda pa je možno klicati večkrat, - svoj finančni prispevek nakažete s plačilnim nalogom BN 02 na podkonto TRR - Območno združenje rdečega križa Maribor št.: 0451 5000 0397 432 šifra 00 50745, ali da -prispevate na dobrodelnem koncertu 27. 3. 2011 ob 15.00 v prostorih OŠ Jakobski Dol. Povezali smo se, da bi pomagali naši sokrajanki Damjani TINČE, ki se je rodila kot Jareninčanka 7. septembra 1978. Živi v Jakobskem Dolu, kjer njen sin tudi obiskuje osnovno šolo. Leta 2004 se je Damjana težko poškodovala v prometni nesreči. Od takrat naprej je paralizirana od pasu navzdol. Leta 2010 so ji opravili presaditev matičnih celic v hrbtenjačo v Dűsseldorfu. Takrat je poseg v višini cca. 8.000,00 EUR skoraj v celoti krila sama. Po posegu se ji je stanje izboljšalo. Tudi za ponovni poseg mora denar zbrati sama. Odločili smo se, da ji ob materinskem dnevu s svojimi najboljšimi močmi pomagamo. Organizatorji: Kulturno umetniško društvo Peter Golob Jakobski Dol, Osnovna šola Jakobski Dol, Turistično vinogradniško društvo Jakobski Dol, Kulturno društvo Ivan Cankar Jurovski Dol, Kulturno umetniško društvo Kajuh Jarenina, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, OI Pesnica, Rdeči križ Slovenije – Območno združenje Maribor, Občina Pesnica in drugi. Prosimo Vas, da to prošnjo posredujete čim večjemu številu vaših prijateljev … in tudi njih prosimo, da nato prošnjo pošljejo svojim prijateljem ... Z Vašo pomočjo »dobri ljudje« bomo zmogli! Delati dobro je dobro! namenjena, ter na kak način so jih pridobili. Naj iz tega še povzamemo nekaj misli, ki jih je napisal predsednik Uroš Škrlec. »Kljub gospodarski krizi so nam prisluhnila podjetja in posamezniki, ter nam pomagali po svojih najboljših močeh. Člani Kluba malega nogometa Sv. Trojica smo to akcijo izpeljali z veliko mero odgovornosti in s srcem, kar je najbolj pomembno. Kljub zelo mladi ekipi ljudi, ki smo to zadevo organizacijsko peljali, smo dokazali, da zmoremo in da obljubljena beseda nekaj velja. Bilo je veliko vloženega truda in skrbi, kar je bilo poplačano z besedo HVALA in izrazom sreče na obrazu, ko se je Franci prvič zapeljal z invalidskim vozičkom v svoje novo vozilo. Ti trenutki ostanejo zapisni v srcu in lepšajo temačne trenutke v življenju in ko se s ponosom zaveš, da si pomagal sočloveku, ko je potreboval tvojo pomoč. Kajti užitek je srečati pogled tistega, kateremu si storil kaj dobrega. Velika zahvala pri teh humanitarni akciji gre tudi županu Darku Frasu, ki nam je prisluhnil in nesebično pomagal ter nudil oporo skozi vso humanitarno akcijo. Naš klub bo letos zabeležil 10-letnico delovanja in to dejanje je nedvomno dosežek v desetih letih delovanja na katerega gledamo z veliko mero ponosa. Utrdil je tudi prijateljske vezi, kajti v takšni akciji je kolektivni duh tisti, ki oplemeniti prijateljstvo. Rezultat delovanja številčnih članov društva je v prvi vrsti prijateljstvo in prostovoljno delovanje, saj v desetih letih nismo izplačali niti enega honorarja ali potnih stroškov kateremu koli članu za njegov trud s tem se je pokazalo kako se krepijo vezi in se izkaže pripadnost domačemu kraju in društvu, hkrati pa se na takšen način izkaže veličina človeka.« Ludvik Kramberger Franci Petek s prijatelji in športniki na Dobrodelni prireditvi humanitarna akcija Franci Petek pri Sv. Trojici 22 - DOMAČE NOVICE 31. marec 2011 NAGRADNA KRIŽANKA NAGRADNA KRIŽANKA 3 - 2011 OVEN 21. 3 – 20. 4. Življenje boste vzeli v svoje roke, sprejemali pametne odločitve, delovali energično in samozavestno. Jasno vam bo, kaj bi radi in kaj si zase želite. Odločni boste, ter nastopali z močnimi argumenti. BIK 21. 4. - 21. 5. Veliko se bo dogajalo okrog družinskih zadev. Tako boste tudi precej časa preživeli doma, se umaknili od ljudi in se posvečali svoji družini. Včasih bo razpoloženje napeto, saj bo vsak želel uveljavljati svoje. DVOJČKA 22. 5. - 21. 6. Pripravite se na to, da bo vsakodnevno življenje pestro. Ves čas boste v gibanju, vaše delo bo zahtevalo veliko komunikacije, pa tudi krajših sestankov. Veliko se boste družili s prijatelji. RAK 22. 6. – 22. 7. Vsakodnevno delo in služba vas bosta osrečevala, še posebno če se boste pri tem počutili koristne. Ne bo vam žal časa ne energije, ko se boste za kaj odločili. K delu boste pristopili z veliko vztrajnosti in borbenosti. LEV 23. 7. – 23. 8. Precej se boste ukvarjali s tem, kaj si drugi mislijo o vas, zato se boste družili in se želeli predstaviti v najboljši luči. Vaše delo bo na očeh javnosti, veliko boste sodelovali z drugimi in v teh dneh kar uspešno. DEVICA 24. 8. – 23. 9. Kar naenkrat boste začutili veliko potrebo, da pomagate drugim, posebno nesrečnim. Velikokrat boste žrtvovali svoj prosti čas, vendar vam ne bo žal, počutili se boste izpolnjene. TEHTNICA 24. 9. – 23. 10. Seveda boste dobro vedeli, kaj hočete, ampak ne bo se izšlo po vaših načrtih. Če se vam ponudi priložnost, se lahko naučite česa novega. Pazljivo načrtujte, da ne bi zapravljali preveč energije. ŠKORPIJON 24. 10. – 22. 11. Tako kot boste po eni strani potrebovali veliko druženja s prijatelji, kjer boste z njimi delili vse misli in ideje, pa boste prav tako hrepeneli po trenutkih miru in tišine, da boste lahko sami s svojimi mislimi. STRELEC 23. 11. - 21. 12. Končno boste imeli občutek, da je vse v najlepšem redu, da držite vse vajeti v svojih rokah, da s težavami opravite z lahkoto. V zvezi s parterjem se vam bodo dogajale same lepe stvari. KOZOROG 22. 12. – 20. 1. Prihaja čas za sprostitev, brezskrbno zabavo in druženje. Ko se boste znebili vsakodnevnih skrbi vam ne bo primanjkovalo energije za aktivnejše preživljanje prostega časa. VODNAR 21. 1. – 19. 2. Družinske zadeve bodo zahtevale vašo pozornost. Doma se boste trudili ustvariti harmonijo in uveljaviti svoj red, po drugi strani pa boste zaradi pretirane vztrajnosti ustvarili nemir. RIBI 20. 2.- 20. 3. Še vedno se bo veliko dogajalo in to zelo na hitro. Odgovorno načrtujte, imejte pred očmi celotno sliko, ker drugače bo propadla marsikatera še tako dobra ponujena priložnost. 31. marec 2011 Slovarček: Francoski pisatelj Jules Renard; Rimska boginja sadja in vrta Pomona; Oscar Arias nekdanji Kostariški predsednik Rešitev - geslo križanke, ki izhaja iz slik, napišite na kupon, ga prilepite na dopisnico in nam jo pošljite do 15. 4. 2011 na naslov: Domače novice, p. p. 5, 2230 Lenart v Slov. goricah. Med reševalce, ki bodo na dopisnico prilepili naš kupon s pravilno vpisanim geslom, bomo podarili tri nagrade, ki jih tokrat podarja Pizzerija NONA Zamarkova 20, Lenart. 1. nagrada: Solatni krožnik Verdi + čevapčiči ala Nona, 2. nagrada: Njoki Peperonada, 3. nagrada: Pizza primorka REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 2/11 VRTNA OPREMA TOMAŽIČ, AMORČEK, PALČEK 3/2011 IZŽREBANI REŠEVALCI KRIŽANKE 2/2011 Med dopisnicami s pravilno rešenimi odgovori smo izžrebali tri nagrajence, ki bodo prejeli nagrade TOMAŽIČ / izdelava okrasnih betonskih izdelkov 1. nagrada: Davorin Ščap, Vinogradniška pot 8, Benedikt; kipec Afrodita 2. nagrada: Franc Vindiš, Nad jezerom 5, Sv. Trojica; kipec Zajček 3. nagrada: Sebastijan Hubernik, Zg. Voličina 110, kipec Ježek Za prevzem nagrad se dogovorite z g. Tomažič Stojanom 041 814 262 23 - DOMAČE NOVICE Tudi na odprti terasi Vabljeni v pizzerijo in špageterijo Nona v Zamarkovi, V prijetnem ambijentu - v italijanski hiši vam nudimo èez 40 vrst pizz iz krušne peèi, pri Lenartu, pod gradom lazanje, razne testenine, Hrastovec ob glavni cesti steake, solate Maribor - Gornja Radgona. in sladice. 24 - DOMAČE NOVICE 31. marec 2011
© Copyright 2024