1. No category

Srednja šola Zagorje
Cesta zmage 5, Zagorje ob Savi
ZASAVJE FEST
avtorji:
mentorica:
Špela Frankovič, 4. a
Janja Korimšek, 4. a
Katja Novak, 4. a
Anamari Ostrožnik, 4. a
Urška Žganjar, 4. a
Edina Hadrović, 4. b
Tim Psarn, 4. d
Anamarija Berdelak Potočnik,
prof.
Zagorje ob Savi, januar 2015
Srednja šola Zagorje
POVZETEK S KLJUČNIMI BESEDAMI
ŠOLA: Srednja šola Zagorje, Cesta zmage 5, 1410 Zagorje ob Savi
NASLOV RAZISKOVALNE NALOGE: ZASAVJE FEST
Avtorji:
1. Katja Novak
2. Janja Korimšek
3. Špela Frankovič
4. Anamari Ostrožnik
5. Edina Hadrović
5. Tim Psarn
6. Urška Žganjar
Mentorica: Anamarija Berdelak Potočnik, prof. angleščine in sociologije
POVZETEK:
Zasavje je pogosto pozabljeni biser Slovenije, a vendar ponuja tako veliko. Cilj naloge je,
predstaviti in ponuditi zasavsko kulinariko na bolj zdrav način, pri tem pa ne pozabiti, da je
zasavska kuhinja takšna, kot je, zaradi zgodovine. Resnično kuhinjo neke regije spoznamo,
ko tam preživimo dosti časa, spoznamo njen izvor, se sprostimo in prepustimo.
Trojnost ponudbe se seveda pokaže trikrat. Najprej s tem, da ponudba zajema kulinariko
Zasavja, na kateri je poudarek, kot tudi aktivnosti ter namestitev po napornem dnevu. Nato
pride v uvid trojnost pri spoznavanju regije, ki vključuje tri občine, in sicer Hrastnik, Trbovlje
in Zagorje ob Savi. Ker pa je trojnost zakonitost te naloge, je Zasavje poskrbelo še za tretji
del. Vsaka občina ponuja na ogled tri značilnosti, in sicer poskrbi v prvem sklopu za kulturo,
zgodovino in geografijo, v drugem za spoznavanje industrije in na koncu za rekreacijo. Čas
je, da se spomnimo, da je ta regija zelo bogata in nudi veliko.
V nalogi smo se najprej posvetili kratki predstavitvi Zasavja, z namenom, da bi pritegnili
obiskovalce v naše kraje. Naloga želi vzpostaviti poleg trojnosti tudi cikličnost, in sicer se
ponudba začne z namestitvijo gosta, potem se poda na spoznavanje regije, nato poskrbi za
poln želodec, nadaljuje z rekreacijo in ponovno zaključi z namestitvijo po napornem dnevu.
Naloga se na koncu posveti tudi načinu trženja naše ponudbe, ki pa se zanaša na ljudi, ki že
delujejo v sklopu Zasavja. Izdelana sta dva primera ponudbe namestitve v Dobri vili z
možnostjo najema gostinske ponudbe izven matične hiše pri Čopu in v piceriji Hram. Ta
ponudba je bila izdelana zaradi potreb seminarske naloge. Je privlačna in čaka na
potrošnike.
Ključne besede: Zasavje, trojnost, kulinarika, rekreacija, namestitev, turistična ponudba,
trženje ponudbe;
Srednja šola Zagorje
ABSTRACT AND KEY WORDS
SCHOOL: Srednja šola Zagorje, Cesta zmage 5, 1410 Zagorje ob Savi
TITLE OF THE RESEARCH PAPER: ZASAVJE FEST
Authors:
1. Katja Novak
2. Janja Korimšek
3. Špela Frankovič
4. Anamari Ostrožnik
5. Tim Psarn
6. Urška Žganjar
Mentor: Anamarija Berdelak Potočnik, teacher of English and Sociology
ABSTRACT
Even though Zasavje region has so much to offer, people tend to forget about it. The goal of
this paper is to present and offer regional cuisine in a healthier way and to have in mind that
the cuisine is the way it is because of the historical influence.
The true awareness of a cuisine comes when we spend a lot of time in the cuisine's region
and get to meet its source. It is crucial that we relax and let ourselves be carried away by it.
The marketing strategy and the strategy of this paper offer everything in number three.
Firstly, the offer consists of the Zasavje regional cuisine, recreation and accommodation.
Secondly, the region consists of three municipalities, Hrastnik, Trbovlje and Zagorje ob Savi.
And of course thirdly, every municipality offers three things: culture, history geography and
then industry and in the end it offers recreation. It is time to remind ourselves about what
Zasavje region has to offer.
To get your attention, the paper focuses on the introduction of the region. The offer would
also like to establish cyclicality, since the offer begins by accommodation, continues with
cuisine and with recreation and ends with accommodation.
The end of the paper focuses on an actual offer of Dobra Vila and Čop catering company
and pizzeria Hram. The weekend trip to Zasavje region is actually purchasable. It is attractive
and it is waiting for its customers.
Key Words: Zasavje region, three, cuisine, recreation, accommodation, tourist offer,
marketing;
Srednja šola Zagorje
Kazalo
UVOD ..................................................................................................................................................... 1
PREDSTAVITEV REGIJE ................................................................................................................... 2
slika 1: Zasavje ................................................................................................................................. 2
Zagorje ob Savi ................................................................................................................................. 2
Trbovlje ............................................................................................................................................... 3
Hrastnik .............................................................................................................................................. 3
Perkmandeljc ..................................................................................................................................... 4
slika 2: Perkmandeljc ....................................................................................................................... 5
ZASAVSKA KULINARIKA ................................................................................................................... 6
ZAJTRK .................................................................................................................................................. 8
PERKMANDELJC............................................................................................................................. 8
slika 3: perkmandeljc........................................................................................................................ 8
»USUKAN« MOČNIK ....................................................................................................................... 8
slika 4: močnik ................................................................................................................................... 8
KRUHOVE REZINE, ŠNITE ........................................................................................................... 8
slika 5: kruhove šnite........................................................................................................................ 8
ZDRAV PIRIN KRUH ....................................................................................................................... 9
slika 6: pirin kruh ............................................................................................................................... 9
KOSILO ALI VEČERJA ....................................................................................................................... 9
Predjed ............................................................................................................................................... 9
GOVEJA JUHA ................................................................................................................................. 9
slika 7: goveja juha ........................................................................................................................... 9
FIŽOLOVKA .................................................................................................................................... 10
ZELENJAVNA JUHA ...................................................................................................................... 10
slika 9: zelenjavna juha.................................................................................................................. 10
Glavna jed ........................................................................................................................................ 10
GRENADIRMARŠ .......................................................................................................................... 10
slika 10: grenadirmarš.................................................................................................................... 10
PREČMUH ALI FIŽOL Z JABOLKI .............................................................................................. 11
slika 11: prečmuh............................................................................................................................ 11
Srednja šola Zagorje
KRUMPANTOČ............................................................................................................................... 11
RUDARSKA KISLA JUHA ............................................................................................................. 11
slika 13: rudarska kisla juha .......................................................................................................... 11
RIČET ............................................................................................................................................... 12
slika 14: ričet.................................................................................................................................... 12
JETRNICA ....................................................................................................................................... 12
slika 15: jetrnica .............................................................................................................................. 12
KRVAVICE ....................................................................................................................................... 13
slika 16: krvavica............................................................................................................................. 13
DUŠENO KISLO ZELJE ................................................................................................................ 13
slika 17: dušeno kislo zelje ............................................................................................................ 13
SLADKO ZELJE.............................................................................................................................. 14
slika 18: sladko zelje ...................................................................................................................... 14
»ESIHFLAJŠ« ................................................................................................................................. 14
slika 19: »esihflajš« ........................................................................................................................ 14
KOKOŠ ZA PRAZNIČNE DNI ...................................................................................................... 14
PEČENKA ........................................................................................................................................ 15
slika 21: pečenka ............................................................................................................................ 15
SARMA ............................................................................................................................................. 15
Sladica .............................................................................................................................................. 15
FUNŠTERC ..................................................................................................................................... 15
slika 23: funšterc ............................................................................................................................. 15
PEHTRANOVA POTICA ............................................................................................................... 16
slika 24: pehtranova potica ........................................................................................................... 16
ČEŠPLJEVA KAŠA ........................................................................................................................ 16
slika 25: češpljeva kaša ................................................................................................................. 16
JABOLČNI KOMPOT ..................................................................................................................... 16
slika 26: jabolčni kompot ............................................................................................................... 16
SLIVOV KOMPOT .......................................................................................................................... 16
slika 27: slivov kompot ................................................................................................................... 17
JAGODE Z MLEKOM..................................................................................................................... 17
slika 28: jagode z mlekom ............................................................................................................. 17
Srednja šola Zagorje
PEČENA JABOLKA ....................................................................................................................... 17
slika 29: pečena jabolka ................................................................................................................ 17
BODIMO FIT V ZASAVJU ................................................................................................................. 18
Slika 30: Kum .................................................................................................................................. 18
Slika 31: Smučišče Trotovnik ........................................................................................................ 18
Slika 33: Zasavska Sveta gora ..................................................................................................... 19
Slika 34: Čemšeniška planina....................................................................................................... 19
Slika 35: Evropark Ruardi .............................................................................................................. 20
Slika 36: Planinski dom na Kalu ................................................................................................... 20
PONUDBA ZASAVJE FEST ............................................................................................................. 21
Slika 37: Logotip Dobra vila .......................................................................................................... 21
Slika 38: Logotip Pr' Čop ............................................................................................................... 21
Slika 39: Naš Hram......................................................................................................................... 21
ZAKLJUČEK ........................................................................................................................................ 25
VIRI IN INTERNETNI VIRI ................................................................................................................ 26
VIRI SLIK ............................................................................................................................................. 26
Srednja šola Zagorje
UVOD
Seminarska naloga se ukvarja z Zasavjem in vsem, kar nam ta regija ponuja. Poudarek je na
kulinariki. Dejstvo je, da je danes zavest o zdravi prehrani prebujena in dostopnejša širšemu
krogu ljudi. Na vsakem koraku nas zasipavajo z dietami in s tem, kako je sladkor škodljiv,
bela moka nadomestljiva in podobno. Ne moremo kaj, kot da ponudimo bolj zdravo
alternativo. V večini smo avtorice naloge dijakinje zdravstvene nege, kar pomeni, da je prav
zaradi tega poudarek na zdravem načinu življenja. Pomaga nam dijak PTI -- gastronomija, ki
nam je stvari dodatno razložil in približal zasavsko kuhinjo.
»Brez dela ni jela,« so nam pogosto dejali stari starši, zato je zelo pomembno, da zaužite
kalorije porabimo z delom, saj sicer ni tolikšne potrebe po vnosu hrane. Količinsko potrebuje
telo manj. Ker Slovenci zelo radi jemo, cenimo dober izgled in smo zdravi, je potrebno
poskrbeti za gibanje. Seminarska naloga se »dotakne« ponudbe za tiste, ki se radi športno
udejstvujejo, kot tiste, ki si radi ogledajo znamenitosti. Za oboje sta potrebna gibanje in
kvalitetno preživljanje prostega časa v paru ali z družino.
Naloga se na koncu »posveti« tudi načinu trženja naše ponudbe, ki se »zanaša« na ljudi, ki
delujejo v Zasavju. Izdelana sta dva primera ponudbe namestitve v Dobri vili z možnostjo
najema gostinske ponudbe izven matične hiše pri Čopu in v piceriji Hram. Ponudba je bila
izdelana zaradi potreb seminarske naloge. Je privlačna in čaka na vas.
1
Srednja šola Zagorje
PREDSTAVITEV REGIJE1
Zasavje je ena izmed najmanjših regij v
Sloveniji. Leži v osrčju Slovenije in je obdano
s hribi. V Zasavju najdemo tri večje občine:
Trbovlje, Hrastnik in Zagorje ob Savi. Že
davnega leta 1755 so v Zasavju začeli
izkopavati rjavi premog, kar je zelo
pripomoglo k razvoju industrije v regiji. Kaj
vse nudi Zasavje, je na kratko opisano v
Zasavje - Katalog znamenitosti:
slika 1: Zasavje
»Zasavje se lahko pohvali, da je tudi z razvojem industrializacije ohranilo naravna bogastva,
do katerih vodijo pešpoti, kolesarske steze, ob poteh pa so urejene številne postojanke. Zelo
zanimivi so krajinski parki Dobovec, Kum in Mrzlica. V Zasavju je zelo razvito planinarjenje,
redno potekajo pohodi na najbolj znane hribe: Kum, Mrzlica, Kopitnik, Čemšeniška planina,
zasavska Sveta gora, Kal idr., s katerih se najbolj pogumni lahko spustijo s padalom. Obisk v
Zasavju lahko popestrite z nepozabnim spustom po Savi, plezanjem po naravnih stenah, za
bolj umirjenje pa je na voljo jahanje konj, ogled kulturne dediščine, obiščete lahko zasavsko
podeželje, ki je bogato z ekološko prijaznimi kmetijami, na katerih vam bodo z veseljem
postregli domače proizvode. Vsekakor se Zasavje prebuja in nudi celovit sprehod od kulture,
zgodovine, geografije, industrije do športa.«
Zagorje ob Savi
Občina Zagorje ob Savi se razprostira ob potoku Medija. Po zaprtju rudnika leta 1995 se je
občina usmerila v razvoj turizma. Zagorje ob Savi je na začetku industrializacije Zasavja
imelo precej težav zaradi slabe prometne povezave, vendar je sredi 19. stoletja postalo
središče premogovništva in topilniške industrije na Slovenskem (Zasavje -- Katalog
znamenitosti).
Kaj vse si je moč ogledati v Zagorju ob Savi:
Kultura, zgodovina, geografija: Valvazorjeva čebelarska pot, gradovi Gamberk, Medija in
Kolovrat, župnijska cerkev sv. Petra in Pavla, Cankarjev trg, spomenik žrtvam prve svetovne
vojne, rudarski muzej Kisovec, doprsni kip Janeza Drnovška, doprsni kip Ivana Cankarja, kip
Ojdipove matere Jokaste, galerija Medija, bronasta plastika Prelom tisočletja;
Industrija: Olea;
Rekreacija: europark "Ruardi";
Po celodnevnem potepanju po Zagorju si zaslužimo pošteno kosilo. Jedi, ki so tipične za
zasavsko regijo, so povezane z industrijo te regije: rudarska juha, jetrnica, zajčji ajmoht,
knapovsko srce ali funšterc, granedirmarš, krumpantoč. V nadaljevanju se bomo »dotaknili«
bistva te naloge, in sicer kulinarike Zasavja. Po obilnem kosilu pa pot lahko nadaljujemo ob
Savi, ki nas pripelje do Trbovelj.
1
Povzeto po: Zasavje - Katalog znamenitosti, 2013
2
Srednja šola Zagorje
Trbovlje
V Trbovljah so si svoj kruh služili z rudarstvom. To je moč opaziti takoj, saj je za Trbovlje
tipičen industrijski videz mesta. V preteklosti so bile zgrajene številne kolonije, v katerih so
bili nastanjeni delavci ter njihove družine.
Kultura, zgodovina, geografija: rudarska kolonija – Kurja vas, rudarsko stanovanje »Na
njivi«, Batičev salon in Batičev kip pred delavskim domom, gradič, Zasavski muzej Trbovlje,
Tone Seliškar, etnološka pot, Bitka rudarjev z Orjuno, muzej športa Partizan, Dimnikova hiša,
krajinski park Mrzlica in Kum, Uroš Zupan;
Industrija: termoelektrarna Trbovlje, industrijska pot po cementarni, najvišji dimnik v Evropi;
Rekreacija: krajinski park Mrzlica in Kum;
V primeru, da se je po tako zanimlivih ogledih vaš želodec že oglasil, si lahko oddih in
prigrizek privoščite v najstarejši še danes delujoči gostilni Dimnik, ki je tudi spomeniško
zaščitena hiša. Po malici je potrebno zaužite kalorije »pokuriti« in to storite tako, da se
odpravite proti rekreacijskemu parku Mrzlica in na Kum. Opazujete lahko pester rastlinski in
živalski svet. V Zasavju lahko srečate tudi divjo svinjo, včasih pa se zgodi, da pot prečka rjavi
medved. V tem primeru svetujemo, da mirujete. Odpravimo se še do zadnje občine, do
Hrastnika.
Hrastnik
Mesto je dobilo ime po hrastu, katerega so morali posekati, da so pridobili željeni prostor za
izgradnjo naselja. V Hrastniku sta najbolj razviti steklarska in kemična industrija, v preteklosti
pa je bilo zelo razvito premogovništvo, katerega moč je sčasoma usihala.
Kultura, zgodovina, geografija: Šavna Peč, Podkraj -- skozi zgodovino splavarjenja,
hrastniški muzej, vila de Seppi, Mlakarjevo stanovanje;
Industrija: steklarska pot po Steklarni Hrastnik, Perkmandeljčevo kraljestvo;
Rekreacija: fitnes na prostem;
Za tiste, ki so bolj pogumni in želijo spodbuditi apetit, je Perkmandeljčevo kraljestvo še
posebej zanimivo. Ogledamo si lahko temačne rudniške rove. Pot je dolga 5 km, del poti je
potrebno prehoditi, največja atrakcija je zagotovo vožnja z visečo lokomotivo in rudarskim
vlakcem. Celoten ogled kraljestva nam vzame 3 ure. Če smo v rov vstopili v Hrastniku, bomo
izstopili v Trbovljah na separaciji. Takoj, ko iz temačnih rovov pokukate na površje, se bo
vaše popotovanje po Zasavju tudi končalo, vendar se potovanje v kulinarično ponudbo
nadaljuje.
3
Srednja šola Zagorje
Perkmandeljc
Pri predstavitvi regije ne smemo pozabiti na hudomušnega škrata, ki simbolizira življenje in
navade rudarjev v podzemnih rovih jam. Perkmandeljc je bil navihan, a ni bil zloben, ravno
nasprotno, vedno je težil k temu, da naredi dobro in pomaga. Rudarje je opozarjal na
nevarnost. Ime Perkmandeljc izvira iz nemške besede Bergteufel, s katero so nemški rudarji
poimenovali malega vražiča, ki se je skrival v njihovih rovih. Beseda se jepredrugačila in se
spremenila v Bergmandeljc oz. Perkmandeljc.
Perkmandeljce so nekateri rudarji imeli za zlobne, saj naj bi jim kradli malico, razlivali olje za
svetilke in jim skrivali ter uničevali orodje za delo v jami. Drugi pa se s temi prvimi niso
strinjali in so trdili, da so Perkmandeljci dobri škratje, ki rudarje opozarjajo na nevarnost -menda se je večkrat zgodilo, da so v predelu jame, kjer se je zgodila nesreča, malce pred
tem videli Perkmandeljca, ki je renčal na rudarje in jih odganjal ali celo vlekel stran od
nevarnosti. Naj bo zloben ali prijazen, Perkmandeljc je škratek, ki je zaznamoval rudarsko
življenje in navade (nekateri knapi so mu v jami puščali malico ali celo oblačila ter ga s tem
spravljali v dobro voljo).2
Zgodba o Perkmandeljcu je živa le še med redkimi rudarji in njihovimi potomci. Prav je, da se
spomin nanj obudi. Odlomek zgodbice je dostopen na spletni strani Wikivir 3, vendar smo ga
avtorice turistične naloge malce priredile, saj Perkmandeljc ne dela več v rudnikih, ker
rudarstvo ni več to, kar je v Zasavju bilo. Perkmandeljc je tako ostal brez dela, a norčij mu
nikoli ne zmanjka. Prirejena zgodba govori o kuharju in nagajivem Perkmandeljcu.
Škrat Perkmandeljc se je do nedavnega podil po rudnikih v Zasavju. Bil naj bi prijazen škrat,
ki je rudarje opozarjal na nevarnosti, ki so jim pretile v rudniku.
Ubogi Perkmandeljc se je nekoč zelo dolgočasil, a, glej ga zlomka, na misel mu je prišlo, da
bo poskusil ponagajati kje drugje. Gledal je po pločniku pred jamo ter opazil gospoda,
oblečenega v bela oblačila. Zdel se mu je zabaven in Perkmandeljc mu je sledil v kuhinjo.
Kuhar je začel kuhati, škrat pa ga je pozorno opazoval. Čez nekaj časa je kuhar zaključil s
kuhanjem. Perkmandeljc je odšel v jamo ter legel k počitku.
Drugi dan mu je bilo zopet dolgčas, zato je pomislil na kuharja, a preden mu je začel slediti,
je moral pozorno načrtovati, kako ga ukaniti. Odločil se je, da bo belo moko zamenjal za
pirino, sladkor za stevio, mast je skril, slanino pojedel, ocvirke spravil pod pult, svinjsko meso
zamenjal za kokošje in podobno.
Kuhar je pripravljal tradicionalne zasavske jedi. Napovedala se je velika skupina, in to ob
šestih. Ura je bila pa že tri. Najprej je začel kuhar kuhati rudarsko kislo juho. Perkamndeljc je
svinjske nogice zamenjal s piščanjčimi, saj naj bi bilo, po njegovem mnenju, to bolj zdravo.
Kuhar je iskal in iskal, a zaman, ko je pogledal na uro, je ugotovil, da se nima časa muditi s
takšnimi stvarmi. Tako je porabil vse, kar mu je škrat pripravil. Ko so natakarji nosili jedi na
mizo, je opazil, da so v skupini upokojeni rudarji. Šele tedaj se je začel od strahu potiti, da
bodo kaj opazili, še huje, kaj pripomnili, in v najhujšem primeru zavrnili tudi hrano. Kuhar se
2
3
Perkmandeljc: Navihani škratek iz starodavnih rudnikov v Srcu Slovenije, 2008
Wikivir, Perkmandeljc: Navihani škratek iz starodavnih rudnikov v Srcu Slovenije, 2008
4
Srednja šola Zagorje
je skril v kuhinjo, nato pa zaslišal, kako njegove jedi hvalijo. Slišal je, da se nekdo smuka po
kuhinji. Ko je ugledak Perkmandeljca, ki jo je ob snidenju takoj ucvrl, mu je bilo jasno.
slika 2: Perkmandeljc
5
Srednja šola Zagorje
ZASAVSKA KULINARIKA4
Zasavje se lahko pohvali, da ima v svoji sredini ambasadorje zasavske kulinarike, ki se
trudijo izpostaviti dobre stvari v zasavski kuhinji. Zaradi zmotnega prepričanja, da zasavska
kuhinja ni preveč privlačna, je njihova naloga zelo težka. Eden izmed ambasadorjev
zasavske kuhinje je kuharski mojster Lojze Čop, ki ga lahko vidite kuhati na televiziji v oddaji
Dobro jutro. Je najmlajši kuharski mojster in je posebej ponosen na svoje sodelovanje pri
večanju prepoznavnosti zasavske kulinarike. V ta namen je sestavil tudi ponudbo, ki jo je
možno videti v zadnjem poglavju naloge z naslovom Ponudba Zasavje fest. Prav tako »za
pod zob« poskrbijo v piceriji Hram, kjer pa ne pečejo le pic, ampak ponujajo tudi zasavske
jedi.
Vsaka jed se pripravi v kuhinji. Danes si ne predstavljamo, kako zelo težko je bilo v času
razvoja industrije v Zasavju. To, da imamo doma kuhinjo z vsemi pripomočki, je
samoumevno, vendar vedno ni bilo tako.
Kako je bilo in zakaj je zasavska kulinarika takšna, kot je, je podrobno opisano v knjigi in
kuharici Teknilo nam je. Pričujoči odlomek nam bo dal malo vpogleda.
»Hiš je bilo zelo malo in večina hiš je bila brez dimnikov, zato so bile kuhinje obokane, tako
da je dim lahko uhajal skozi okna in vrata. Kuhinje so bile črne od saj, zato so jim rekli črne
kuhinje. Pečica je bila v zidu, zato so temu primerno uporabljali tudi pripomočke. Hiše so bile
majhne, družine pa velike. Posoda in pribor sta bila prilagojena družini in številu članov.
Priprava hrane ni bila zahtevna. Tudi pribor, ki so ga uporabljali, je veliko »govoril« o sami
družini in njenem finančnem stanju. Zanimivo je, da je meso rezal gospodar ali gospodinja in
ga razdelil med ostale člane. Na mizi je bilo strogo prepovedano sedeti -- po načelu: na mizi
sta lahko bob in kruh. Edina vira ogrevanja in energent za pripravo hrane sta bila premog in
drva … Čez dan so bili razporejeni trije obroki: zajtrk, kosilo, večerja, malica je bila za
zaposlene in za odraščajoči otroci. V knjigi Teknilo nam je zapisano, da so se družine trudile
obedovati skupaj, če jim je to dopuščal prostor. Kakor danes, so tudi tedaj za mizo veljala
določena pravila: niso se smeli za mizo pogovarjati, če je kdo »opletal« z jezikom, ga je hitro
doletelo, da je slišal: »Tiho bodi in jej!« Velike družine so jedle iz ene posode. Zelo spoštljivi
so bili do kruha, tega so pred rezanjem pokrižali. Ta navada se je ohranila do danes, vendar
ne povsod. Pri obedu je imel prednost oče, nato otroci in nazadnje mama. Detergentov in
čistil niso uporabljali, tako so posodo po koncu obeda umili kar s peskom, z apnom, z vodo,
s pepelom, s sodo ali s kisom.« (povzeto po Mlakar Adamič, 2004)
Zasavska kulinariko so zaznamovale težke socialne razmere, kar je pomenilo, da je prehrana
temeljila bolj na kvantiteti kot kvaliteti. Jedi so bile zelo kalorične, z visokim glikemičnim
indeksom, in zelo mastne, saj je bilo potrebno zadostiti potrebam kaloričnih vrednosti
industrijskih delavcev, kakor je opisano v knjigi Teknilo nam je: »Bolj, od, kaj in kako, je bilo
pomembno, od kod in koliko. Osnovni pravili: nič se ne zavrže, kar ni strupeno, je užitno,
jasno opredeljujeta socialni položaj na skrajnem robu družbene lestvice.« in »Bolj, kot na
pestrost in kakovost živil, je bilo potrebno misliti na zadostnost živil, saj jih je pogosto
primanjkovalo.« (Mlakar Adamič, 2004)
4
Povzeto in citirano po spletni strani v 3 krasne in po Teknilo nam je
6
Srednja šola Zagorje
Večino živil so si družine pridelale same, na vrtu, ki pa ni bil velik. Delavska kulinarika je bila
podobna kmečki, a količinsko bolj omejena. Meso je bilo na jedilniku redko, ob praznikih ali
ob kolinah. Tako je bilo, a vendar je nastalo in ostalo nekaj okusnega, kar je kulinarična
dediščina.
Osnovna živila so našteta v knjigi Teknilo nam je: »Med najosnovnejša živila so pred drugo
svetovno vojno sodili: moka (enotna ali krušna tip 850 in nekaj ajdove), slanina, sol, sladkor,
mast, olje in kavni nadomestki (Kneipp kava, cikorija, Divka, Proja). Koruzni zdrob, riž,
testenine, ješprenj in kašo so v trgovinah v manjših količinah kupovali izjemoma. Isto je
veljalo za fižol, krompir, zelje in repo, če je zmanjkalo ozimnice. Ker je bilo denarja za nakup
živil vedno premalo, so si skušali ljudje v Zasavju čim več zelenjave in mesa pridelati doma.
Pridelovali so različno zelenjavo: zelje, bob, česen, čebulo, kumare, buče, različne vrste
solate tudi tobak, začimbe in cvetlice. Reja živali je bila zelo razširjena, zlasti kuncev, ki so
nadomeščali druge vrste mesa in zapolnili njegovo kronično pomanjkanje v jedilnih obrokih.
V trboveljskih kolonijah, pa tudi drugod v Zasavju, je bila uveljavljena prašičereja, zato so
koline, podobno kot v mnogih slovenskih krajih, predstavljale najpomembnejši domači
praznik. Poleg priprave zalog zabele in mesa so koline predstavljale pomemben družabni
dogodek, na katerem so se družili sorodniki in sosedje in se vsaj dan ali dva najedli mesa do
sitega.« (Mlakar Adamič, 2004)
V zadnjih nekaj letih so se rudniki v Zasavju začeli postopoma zapirati, zato so bili ljudje
prisiljeni na bolj »sedeče« delo ter so postali manj fizično aktivni. Recepte, ki jih želimo
ponuditi, smo priredili, da so bolj zdravi in sledijo smernicam zdravega življenja. Tako smo
belo moko zamenjali s pirino, sladkor s stevio, krompir s topinamburjem, zmanjšali količino
maščob in ob vsem tem mislili na nižji glikemični indeks. Recepti so še vedno ostali podobni,
le da smo jih priredili ter jih naredili bolj zdrave. Seveda to ne pomeni, da ni potrebno misliti
na količinski vnos hrane, ki je še vedno, zaradi specifike osnovnih sestavin jedi, omejen.
Zasavje se lahko pohvali s svojo kulinariko, ki ni niti monotona niti enotna. Je raznolika. Vplivi
so prihajali z vseh vetrov, ampak hrana je edinstvena, saj nas nahrani in poduči o tem, kako
je bilo v preteklosti. Vsako jed je mogoče narediti okusno in privlačno, zato ta turistična
naloga prilaga recepte.
7
Srednja šola Zagorje
ZAJTRK
PERKMANDELJC
SESTAVINE
70 dag gladke moke
1 kavna skodelica olja
3 žličke sadkorja
kocka svežega kvasa
1/2 l mleka
Premaz:
maslo
3 žličke soli
3 rumenjaki
POSTOPEK
Iz sestavin zamesimo kvašeno testo, tisti
ki imate aparat za peko kruha, pa ga lahko
zamesite v njem. Ko je testo vzhajano, ga
razdelimo na več delov in vsakega
posebej razvaljamo in namažemo s
premazom. Zvijemo ga v kačo, jo še malo
raztegnemo, premažemo z beljakom in
narežemo na trikotnike. Pečemo na peki
papirju.
slika 3: perkmandeljc
Premaz:
Maslo, tri žličke soli in rumenjake
razžvrkljamo z vilicami.
»USUKAN« MOČNIK
SESTAVINE
200 g pirine moke
2 jajci
1 žlička soli
1,5 l jušne osnove
1 žlička suhega
peteršilja
POSTOPEK
V skledo ubijemo jajci, stepemo z
vilicami in solimo. Dodamo moko in
vse skupaj razmešamo z vilicami v
gosto testo brez grudic. Operemo si
roke in delčke s prsti še bolj
razdrobimo, da so enakomerni in
brez vidne moke. Jušno osnovo
zavremo v loncu in vmešamo z
vilicami sukance. Kuhamo še 10
minut, nato serviramo na krožnik,
posujemo s peteršiljem in
postrežemo vroče.
slika 4: močnik
KRUHOVE REZINE, ŠNITE
SESTAVINE
rezine starega
ajdovega kruha
1 jajce
malo mleka
olje
POSTOPEK
Posamezne rezine kruha za
kratek čas namočimo v vodo ali
razredčeno mleko, nato damo v
stepeno jajce. Pečemo v pečici.
slika 5: kruhove šnite
8
Srednja šola Zagorje
ZDRAV PIRIN KRUH
SESTAVINE
0,5 kg polnozrnate pirine
moke
20 dag mešanih semen
(sončnična, bučna,
lanena,
sezam – lahko kupimo že
narejeno mešanico)
1 zavitek pecilnega
praška iz vinskega kamna
1 žlička soli
1 žlica olivnega olja
0,5 l mineralne vode
POSTOPEK
Vse potrebne sestavine zmešamo
ročno ali z mešalnikom. V podolgovat
pekač za kruh damo peki papir in ga
napolnimo z maso (ni kepasta kot
kvašeno testo in ni čisto tekoča).
Takoj postavimo za 1 uro v naprej
ogreto pečico na 200 °C.
slika 6: pirin kruh
KOSILO ALI VEČERJA
Predjed
GOVEJA JUHA
SESTAVINE
10 dag govejega mesa na
osebo
peteršilj
por
zelena
korenje
paradižnik
čebula
sol
poper
POSTOPEK
Če želimo okusno juho,
pristavimo oprano meso v mrzlo
vodi in sicer 2 l na pol kg mesa in
zavremo. Dodamo peteršilj, kos
zelene, rdeč in rumen korenček,
por in čebulo. Solimo in pustimo,
da juha vre pribl. 2 uri. Ko je juha
kuhana, jo malo pustimo stati,
nato jo precedimo. Juho, ki jo
bomo uporabili kasneje, damo na
hladno. Meso vzamemo iz juhe in
ga razrežemo ter zložimo v lonec.
V juho lahko zakuhamo tudi kašo,
zdrobove žličnike ali rezance.
9
slika 7: goveja juha
Srednja šola Zagorje
FIŽOLOVKA
SESTAVINE
¾ suhega fižola
česen
lovorjev list
peteršilj
sol
poper
POSTOPEK
Zrnat fižol preberemo, operemo in čez
noč namočimo v vodi, da se napne.
Naslednji dan ga skuhamo v slani vodi.
Dodamo čebulo in peteršilj, česen,
lovorjev list in paradižnik ter zalijemo z
vodo, v kateri smo namakali fižol. Po
potrebi dolivamo vodo. Fižol pretlačimo,
ga dodamo juhi in pustimo, da dobro
prevre. Juho začinimo s soljo.
slika 8: fižolovka
ZELENJAVNA JUHA
SESTAVINE
korenje
koleraba
por
grah
peteršilj
čebula
sol
POSTOPEK
Prepražimo čebulo. Ko postekleni,
dodamo na manjše kocke narezano
zelenjavo. Vse skupaj malo popražimo,
zalijemo z vodo in solimo. Dodamo še
sesekljan peteršilj. V takšno juho lahko
zakuhamo tudi rezance, kašo, zdrob ali
močnik.
slika 9: zelenjavna juha
Glavna jed
GRENADIRMARŠ
SESTAVINE
400 g topinamburja
300 g pirinih ali
polnozrnatih testenin
1 čebula
2–3 žlice repičinega olja
sol
poper
POSTOPEK
Na repičinem olju popražimo čebulo
ter ji dodamo na lističe narezan
topinambur. Dodamo kuhane
polnozrnate ali pirine testenine.
slika 10: grenadirmarš
10
Srednja šola Zagorje
PREČMUH ALI FIŽOL Z JABOLKI
SESTAVINE
0,5 kg polnozrnate pirine
moke
20 dag mešanih semen
(sončnična, bučna, lanena,
sezam – lahko kupimo že
narejeno mešanico)
1 zavitek pecilnega praška
iz vinskega kamna
1 žlička soli
1 žlica olivnega olja
0,5 l mineralne vode
POSTOPEK
Fižol , ki smo ga prejšnji
dan namočili, naslednji dan
skuhamo v slani vodi,
dodamo na krhlje narezana
jabolka. Jed postrežemo v
lončeni posodi.
slika 11: prečmuh
KRUMPANTOČ
SESTAVINE
3 velike
topinamburje
10 dag masti ali olja
1 jajce
2 žlici pirine ali
polnozrnate moke
ščep soli
ščep popra
ščep peteršilja
POSTOPEK
Surov topinambur naribamo, ožememo, mu
dodamo sol, jajce in moko ter sesekljan
svež peteršilj. Oblikujemo majhne polpetke
in jih na vroči maščobi (približno 160 °C) z
obeh strani popečemo do zlato-rumene
pšenične barve.
Jed se lahko ponudi kot topla predjed z
rahlo hrenovo omako ali kot priloga h glavni
jedi. Če se jed servira kot samostojna jed,
zraven ponudimo vrtno solato, radič ali
regrat.
slika 12: krumpantoč
RUDARSKA KISLA JUHA
SESTAVINE
1,5 kg kokošjega mesa
1 čebula
6 strokov česna
3 lovorove liste
nekaj zrn popra
2 žlici brinovih jagod
2 dl manj mastne kisle
smetane
ščep timijana
ščep majarona
ščep peteršilja
1 žlička jabolčnega kisa
pol domače klobase
jušna zelenjava (poljubno)
POSTOPEK
Kokošje meso damo kuhati v
mrzlo vodo, solimo in pustimo, da
nekaj časa vre. Dodamo
narezano jušno zelenjavo
(korenje, peteršilj, por, zelena,
koleraba, zelje, cvetača,
popečena čebula, strt česen) in
začimbe (razen popra). Ko se
meso zmehča, v juho dodamo kis
ter poper in na kocke narezano
domačo klobaso. Na koncu
dodamo še kislo smetano.
11
slika 13: rudarska kisla
juha
Srednja šola Zagorje
RIČET
SESTAVINE
1/8 l ješprenja
1/8 l fižola
kos svinjskega
prekajenega mesa
krompir
čebula
česen
jušna zelenjava
(korenje, korenina
in listi peteršilja,
zelena, por,
koleraba, paprika)
lovorov list
sol
poper
POSTOPEK
Ječmen in fižol zvečer namočimo.
Naslednji dan vodo odlijemo, zalijemo
s svežo in damo kuhati v večji lonec.
Če bomo v ričetu kuhali samo meso,
ga dodamo takoj, če pa sveže, pa
kasneje. Po eni uri počasnega vrenja
dodamo zelenjavo, dišavnice in
olupljen, opran, na kocke narezan
krompir. Po potrebi jed še dosolimo.
Kuhamo še približno pol ure. Ko je
ričet kuhan, vzamemo iz njega meso,
ga zrežemo na rezine in serviramo na
posebnem krožniku. Tako serviran
ričet je bolj »gosposki«. Lahko pa
meso narežemo na kocke in jih
stresemo nazaj v ričet. Tak ričet je
boljši.
slika 14: ričet
JETRNICA
SESTAVINE
Za približno 20 klobas
potrebujemo:
1 kg svinjskega mesa
1 kg svinjskih jeter
¾ kg slanine
1 kavna žlička popra
2 žlici soli
2 čebuli
2 glavici česna
4 kavne žličke kumine
½ kg kaše
POSTOPEK
Čreva temeljito operemo. Na drobno
zmeljemo meso, jetra, čebulo in česen.
Kašo nato preberemo, prelijemo s
kropom in odcedimo. Vse sestavine
premešamo, poljubno začinimo s
poprom, soljo in kumino. Čreva
napolnimo le do polovice. Klobase
kuhamo približno 30 minut. Poleg
jetrnic ponudimo kruh in trdo kuhana
jajca.
12
slika 15: jetrnica
Srednja šola Zagorje
KRVAVICE
SESTAVINE
Za približno 20
klobas
potrebujemo:
1 l sveže svinjske
krvi
1 kg svinjskega
mesa (glava, srce,
pljuča)
1 kg slanine
0,6 kg riža ali
ješprenja
0,5 kg poljubne
jušne zelenjave
1 čebula
pol stroka česna
ščep pimenta
ščep soli
ščep popra
ščep koriandra
ščep majarona
svinjska čreva

POSTOPEK
Čreva temeljito operemo. Svinjsko meso
kuhamo do mehkega v vodi, ki ji dodamo
jušno zelenjavo. Pljuča se kuhajo posebej.
Ko je meso kuhano, ga ohladimo in
zmeljemo. Slanino narežemo na majhne
kocke in scvremo, da nastane mast. Riž
na kratko zavremo, vendar ga ne
skuhamo. Čebulo nasekljamo in
prepražimo, da zarumeni. V posodo
naložimo riž, zmleto meso, slanino, mast,
čebulo, česen in vse začimbe. Maso
dobro premešamo. Dolijemo precejeno kri
in juho ali vodo, v kateri se je kuhalo meso
in zelenjava. Jušne zelenjave ne
uporabimo za polnjenje klobas. Maso
ponovno dobro premešamo in z njo
napolnimo čreva. Krvavice kuhamo
(barimo) v vodi dobre pol ure, vendar pri
tem pazimo, da voda ne zavre. Čas
barjenja je odvisen od velikosti in debeline
klobas. Klobase so kuhane, ko iz njih
priteče tekočina, če jih prebodemo z
zobotrebcem ali vilicami. Klobase
splaknemo in položimo na pladenj, da se
ohladijo. Lahko jih hranimo na hladnem,
vendar je priporočljivo, da se porabijo čim
prej. Zraven se pogosto servira kuhana
repa ali kislo zelje, ki ga zabelimo s
preostankom masti.
slika 16: krvavica
DUŠENO KISLO ZELJE
Na krožniku se je pogosto našlo tudi zelje na sto in en način. Na podoben način kot so
pripravljali kislo zelje so pripravljali tudi kislo repo.
SESTAVINE
kislo zelje
malo olja
čebula
kislo jabolko
sol
POSTOPEK
Čebulo nasekljamo in jo
prepražimo. Dodamo zelje in
naribano jabolko, dušimo, lahko
dolijemo malo vode. Solimo,
popramo ter pazimo, da se ne
prežge.
slika 17: dušeno kislo zelje
13
Srednja šola Zagorje
SLADKO ZELJE
SESTAVINE
zeljna glava
slan krop
malo olja
pirina moka
čebula
peteršilj
sol
kumina
POSTOPEK
Zelje narežemo na široke rezance
ter jih kuhamo v slanem kropu. Na
olju prepražimo pirino moko, čebulo
in peteršilj ter stresemo k zelju.
Dobro premešamo, dodamo kumino
in prevremo.
slika 18: sladko zelje
»ESIHFLAJŠ«
SESTAVINE
govedina iz juhe
čebula
olje
kis
sol
poper
POSTOPEK
Meso narežemo na tanke
rezine, zmešamo z
nasekljano ali na rezine
narezano čebulo, prelijemo
z oljem, s kisom in začinimo
s soljo in poprom.
slika 19: »esihflajš«
KOKOŠ ZA PRAZNIČNE DNI
Tam kjer so imeli kokoši, so pogosto jedli kuhano kokoš. Katera bo končala v loncu, je bilo
odvisno od tega, ali še nese jajca ali ne. Meso so jedli redko, večinoma za praznike ali ob
kakšnem večjem obisku.
SESTAVINE
1 kokoš
rumeno korenje
na plošči prežgana
čebula
10 zrn popra
korenina in list peteršilja
lovor
sol
PRIPRAVA
Celo kokoš, ki smo ji odstranili
drobovino in glavo, kuhamo v vodi z
dodanim korenjem, čebulo, poprom,
peteršiljem in lovorjem. Ko je na pol
kuhana, jo vzamemo iz vode in solimo.
Juho precedimo, solimo in shranimo za
zalivanje. V pekač damo olje in vanj
položimo kokoš ter jo pečemo do
hrustljave skorjice na 200 °C.
14
slika 20: pečena
kokoš
Srednja šola Zagorje
PEČENKA
SESTAVINE
lep kos telečjega ali
govejega mesa
sol
poper
česen
majaron
POSTOPEK
Meso stehtamo, ga natremo s soljo,
poprom, česnom in majeronom.
Nekaj časa pustimo, da se začimbe
vpijejo. Nato ga damo v posodo in
pečemo v pečici.
slika 21: pečenka
SARMA
SESTAVINE
kisla zeljnata glava ali listi
zelja
narezano kislo zelje
1,5 kg mlete govedine ali
telečjega mesa
riž
paradižnikova mezga
sol
poper
strok česna
malo juhe
POSTOPEK
Mesu dodamo prepraženo čebulo, sol,
strt česen, poper, dve pesti riža in vse
skupaj polijemo z malo juhe in
pomešamo.Od zeljne glave
uporabimo le nepoškodovane liste.
Liste dobro napolnimo z mesnim
nadevom in zavijemo ter robove
pretaknemo z zobotrebci. V lonec
damo narezano zelje, sarme in nato
sledi zelje do vrha. Dodamo še
paradižnikovo mezgo. Sarme kuhamo
na rahlem ognju od 2 do 3 ure.
slika 22: sarma
Sladica
FUNŠTERC
Funšterc ali knapovsko sonce je sloveča zasavska jed. Pri siromašni različici so tekoče testo
naredili iz črne moke, vode in soli, razkošnejše poznajo tudi belo moko, mleko in jajca. Testo
je treba potem le še zlato zapeči. Pravi funšterc mora biti rahel, srednje debel in rumen kot
sonce.
SESTAVINE
25 dag pirine ali
polnozrnate
moke
2 jajci
2–3 dl vode
olje
ščep soli
ščep stevie
POSTOPEK
Sestavine zmešamo in žvrkljamo, da postane
mešanica gosto tekoča. V teflonsko ponev za
palačinke vlijemo maso, da dobimo za 1–2 prsta
debelo palačinko. Ko se zapeče na eni strani, jo
obrnemo in zapečemo še na drugi strani. Jed
lahko pripravljamo ne glede na letni čas.
Uporabimo jo kot toplo predjed ali glavno jed, v
kombinaciji z mesnimi jedmi in solatami.
Primerna je tudi za vegetarijanski jedilnik.
15
slika 23: funšterc
Srednja šola Zagorje
PEHTRANOVA POTICA
SESTAVINE
Testo:
1 kg moke
5 dag kvasa
10 dag masla
3 dl mleka
1 kisla smetana
ščep soli
limonina lupina
1 vanilin sladkor
5 rumenjakov
10 dag sladkorja
malo ruma
Nadev:
šopek pehtrana
50 dag skute
1 kisla smetana
10 dag sladkorja
2 jajci
ščep soli
1 vanilin sladkor
POSTOPEK
Pripravimo kvasec iz žlice moke,
žlice sladkorja, kvasa in malo
mlačnega mleka. V skledi zmešamo
moko, sol, vanilin sladkor, sladkor,
mlačno mleko, raztopljeno maslo in
kislo smetano. Dodamo vzhajan
kvasec in vse skupaj dobro
pregnetemo. Testo naj vzhaja eno
uro. Za nadev sesekljamo pehtran,
dodamo ostale sestavine in dobro
premešamo.
Vzhajano testo razvaljamo na prtiču,
namažemo z nadevom, zavijemo,
položimo v pomaščen pekač in
pustimo, da še enkrat vzhaja. Potico
pečemo eno uro na 180–190 °C.
slika 24: pehtranova potica
ČEŠPLJEVA KAŠA
SESTAVINE
sveže češplje
kaša
sol
POSTOPEK
Sveže, oprane in izkoščičene češplje
položimo v vrelo slano vodo,
dodamo kašo in malo sladkorja.
Kuhamo dokler se kaša ne zmehča.
slika 25: češpljeva kaša
JABOLČNI KOMPOT
SESTAVINE
jabolka
limonina lupina
klinčki
voda
POSTOPEK
Jabolka olupimo in narežemo na
majhne krhlje. V hladno vodo damo
jabolka, limonino lupino, klinčke.
Kuhamo dokler jabolka niso mehka, to
traja nekaj minut.
slika 26: jabolčni kompot
SLIVOV KOMPOT
SESTAVINE
slive (sveže ali
POSTOPEK
Slive dobro operemo in
16
Srednja šola Zagorje
suhe)
cimet
voda
razkoščičimo. Stresemo jih v
hladno vodo, ki smo ji dodali
sladkor in cimet. Kuhamo dokler
slive niso mehke.
slika 27: slivov kompot
JAGODE Z MLEKOM
SESTAVINE
jagode
½ skodelice mleka
stevia
POSTOPEK
Oprane in očiščene jagode
zložimo na krožnik in prelijemo z
mlekom.
slika 28: jagode z mlekom
PEČENA JABOLKA
SESTAVINE
jabolka narezana
na krhlje
POSTOPEK
Jabolke po želji narežemo na
krhlje ali pa jih samo razrežemo
na pol in tesno naložimo drugo
ob drugo. Polijemo z malo vode,
po želji lahko vodo tudi
sladkamo s stevio. Ko so
pečene, jih pokrijemo, da se
nekoliko zmehčajo.
17
slika 29: pečena jabolka
Srednja šola Zagorje
BODIMO FIT V ZASAVJU
Po tem, ko si človek napolni želodec, je lažje živeti, vendar s hrano ni dobro pretiravati, saj je
kaj hitro lahko kaj narobe z zdravjem. Zasavje poleg odlične kulinarike nudi neskončno
možnosti rekreacije. Nekaj o možnosti rekreacije je bilo že zapisanega v predstavitvi regije,
vendar bolj podrobno sledi v nadaljevanju. Turistična naloga izpostavlja nekaj možnosti, teh
je pa seveda na voljo še več.
KUM nudi čudovit razgled. Je najvišji
vrh Zasavskega hribovja. Nekateri ga
imenujejo tudi Zasavski Triglav, saj
daleč naokrog ni višjega vrha.
Na vrhu stoji cerkev in planinski dom ter
oddajniki. Na vrhu je dobro poskrbljeno
tudi za otroke, saj je polno igral.
Mogoče je tudi občudovati razgled na
razgledni plošči, ki nam pomaga najti
določene vrhove. Razgled sega od
Triglava čez Kamniško-Savinjske Alpe
do vzhodne in južne Slovenije. Kum je
med planinci zelo priljubljen. Pravo
invazijo doživi v času organiziranih
srečanj. Ob občinskem prazniku
priredijo kolesarski vzpon.
Slika 30: Kum
SMUČIŠČE TROTOVNIK leži na severni
strani pobočja, ki se vzpenja proti vrhu
Kuma. Nadmorska višina znaša med 700 m
in 820 m. Dostop do smučišča je po
asfaltirani cesti, cca. 5 km iz Trbovelj (odcep
za Kum). Smučišče je primerno za začetnike
in tudi za zahtevnejše smučarje z
izpopolnjenim znanjem smučanja. Na
smučišču je tudi okrepčevalnica.
Slika 31: Smučišče Trotovnik
Pohod na Kum in smučišče Trotovnik poleg aktivnega vzpenjanja nudita še možnost
druženja ,saj se po naporni poti prileže skodelica čaja, kave ali česa močnejšega. Če vam po
poti zakruli v želodcu, pa obe destinaciji nudita odlično postrežbo z domačimi dobrotami, ki
ste jih spoznali že v prejšnjem poglavju.
18
Srednja šola Zagorje
LETNO KOPALIŠČE TRBOVLJE je v
središču mesta. Kopališče obsega 5.200 m2
površin in lahko sprejme 500 ljudi. Kopalna
sezona traja od 1. junija do začetka
septembra.
Obiskovalcem
omogočajo
rekreativno plavanje, igre v vodi, igranje
odbojke na mivki in badmintona. V sklopu
kopališča je tudi pokrit gostinski vrt. Torej če
rabite osvežitev v vročih poletnih dneh, je
letno kopališče Trbovlje kot nalašč za vas.
Slika 32: Kopališče Trbovlje
ZASAVSKA SVETA GORA je priljubljena
izletniška točka, ki se nahaja med Litijo in
Izlakami. Z vrha, na katerem stoji župnijska
cerkev Marijinega rojstva, se nam odpre lep
razgled na Posavsko hribovje, ob lepem
vremenu pa razgled seže vse od Snežnika,
prek Julijskih Alp do bližnjih KamniškoSavinjskih Alp. Dom na Zasavski Sveti gori
je bil ponovno zgrajen leta 1976, ker je bil
med drugo svetovno vojno požgan.
Slika 33: Zasavska Sveta gora
ČEMŠENIŠKA PLANINA ali tudi
Velika planina je raztegnjena planina
nad Čemšenikom v predalpskem
hribovju Zasavja. Njen najvišji del,
Črni vrh, leži na 1205 m nadmorske
višine. Čemšeniška planina je na
severnem pobočju poraščena z
gozdom, na južni strani pa delno
travnata.
(http://www.hribi.net/gora/crni_vrh_ce
mseniska_planina/25/763)
Slika 34: Čemšeniška planina
Če želite na Zasavski Sveti gori in Čemšeniški planini ostati dlje ali le prespati, je za možnost
namestitve poskrbljeno v Planinskem domu.Tako si lahko privoščite oddih, napolnite baterije
in nadaljujete pot naslednji dan.
19
Srednja šola Zagorje
EVROPARK
RUARDI
Območje
Evropark Ruardi ima 3,5 kilometra
sprehajalnih poti, opremljenih s
klopmi in smetnjaki, ter 700 metrov
dolgo kolesarsko stezo in tako nudi
številne
možnosti
za
aktivno
preživljanje prostega časa. Tam sta
tudi dva ribnika in otroško igrišče. V
Evroparku Ruardi je tudi fitnes na
prostem, »street workout« in razne
aerobne vadbe v poletnem času.
Slika 35: Evropark Ruardi
Evropark je namenjen tudi mladim družinam, saj lahko starši med lastno aktivnostjo budno
motrijo svoje otroke, ki se lahko neovirano igrajo na igralih. Po končani aktivnosti pa se lahko
skupaj spustijo do dveh ribnikov in si ogledajo razne živali. Veliko pozornost pritegne tudi
vodomet.
HRASTNIK
V Hrastniku najdemo možnost za aktivnost v športnem parku na Logu, v fitnesu na prostem
ali pa se spopademo s »street workout«.
PLANINSKI DOM NA KALU Planinsko rudarski dom na Kalu je bil zgrajen leta 1956
in obnovljen leta 1983. V notranjosti je
gostom na voljo 87 sedežev, dodatnih 40 pa
še na zunanji terasi. Na travniku ob koči so
postavljena otroška igrala, prav tako je
možnost
igranja
nogometa,
košarke,
namiznega tenisa in balinanja. V bližini je
smučišče Rajska dolina.
Slika 36: Planinski dom na Kalu
20
Srednja šola Zagorje
PONUDBA ZASAVJE FEST
Slika 37: Logotip Dobra vila
Slika 38: Logotip Pr' Čop
Slika 39: Naš Hram
Cilj turistične naloge je poiskati predmet trženja. Naša naloga nosi naslov Zasavje Fest in je
njen glavni cilj predstavitev kulinarike, ki pa se seveda mora ujemati v sklopu ponudnikov iz
Zasavja in okolice. Ker pa je Zasavje kljub svoji majhnosti tako zelo veliko, je krasno, če
ostanete več dni ali pa vsaj za vikend. Zasavje obsega tudi tri glavne občine z okolico, in
sicer Zagorje ob Savi, Trbovlje in Hrastnik. Ravno prav, da je vsak dan kaj za početi, a ne
preveč, da ostane še čas za nastanitev v Dobri vili, saj nas na svoji spletni strani nagovarja in
ponuja:
»Ste že kdaj pomislili, kako bi bilo, če bi imeli Dobro vilo, ki bi Vam izpolnila vse vaše
želje?«
Dobra vila iz Šumnika pri Litiji, v srcu Slovenije, za devetimi gorami, sredi travnikov in
gozdov, vam lahko izpolni skoraj vse. Popolnoma nova "hiška" (****) na deželi - daleč od
ponorelega sveta - je zasnovana tako, da je primerna tako za poslovne sestanke in
družabna srečanja kot tudi za družinski turizem ali pa zgolj za sprostitev v wellnessu.
Lahko pa odtavate po gobe ali pa na bližnjem Ostrežu (856 m) pogledate v prihodnost.
Bodite skupaj v neokrnjeni naravi!
Dobra vila ima prostoren skupni prostor (35 sedišč), primeren za poslovna
srečanja, opremljen z najnovejšo multimedijsko opremo za večje in vesele družbe.
Po napornem lenarjenju si boste odpočili v petih sobah z dvanajstimi ležišči.
Dve sobi imata ločeni postelji, dve zakonsko posteljo, soba Blizu zvezd pa štiri ležišča. Za
mlade in bolj odprte družbe je možnost še dodatnih petih skupnih ležišč.
Ste že kdaj spali v senu? Poskusite si pričarati romantiko na sosednjem skednju! Wellness
21
Srednja šola Zagorje
z jakuzijem, finsko, infra in turško savno je odprt samo za tiste, ki si zaslužijo malo
crkljanja. Dobra vila pa lahko poskrbi tudi za masaže.
Kdo ali kaj pa je Dobra vila?
Dobra vila je hiška na deželi daleč od ponorelega sveta. Majhna vasica Šumnik, prislonjena
ob strmine hriba Ostreža (856m), je oddaljena 2 kilometra od Zasavske ceste. Med Litijo
in Zagorjem ob Savi se pot v naselju Renke (viseči most čez reko Savo) pri smerokazu
Šumnik odcepi desno. Asfaltna cesta vas po dveh kilometrih vzpona v hrib pripelje do cilja.
Vse v zvezi z njihovo ponudbo najdete na naslednji spletni strani: http://www.dobra-vila.si/.
K sodelovanju smo torej povabili Dobro vilo, a ne tisto, ki bi zamahnila z magično paličico,
ampak tisto, ki nudi turistične aranžmaje. Nahaja se v Zasavju z okolico. V ta namen je
osebje Dobre vile pripravilo dve ponudbi. Ponudbo smo seveda oblikovale tudi avtorice
pričujočega dela, saj smo podale želje za izdelavo vikend paketov. Želele smo tudi, da
vikend paketa ponujata možnost resničnega spoznavanja Zasavja, zato prvi paket nosi ime
Paket Perkmandeljc. Drugi paket je za zaljubljene, a nudi možnost okušanja Zasavja.
Seveda Dobra vila dopušča, da kuhate tudi sami in tako na lastno roko pripravite vse, kar
ponuja Zasavje. Organizira pa tudi catering, in sicer je ponudnik Čop, ki smo ga spoznali v
poglavju Zasavske kulinarike.
PAKET PERKMANDELJC (DRUŽINSKI VIKEND PAKET)







petek prijava od 14.00 dalje
pijača dobrodošlice
nastanitev staršev v sobi z zakonsko posteljo in kadjo
»perkmandeljci« pa bodo imeli svojo sobo pod zvezdami
neomejena uporaba wellnesa (jacuzzi-ja in savn)
2-krat obilni zajtrk in večerja (kosilo po dogovoru) - Zasavska kulinarika
razvajanje z masažo za starše
Cena vikend paketa za družino: od 199 €
Po dogovoru, torej glede na letni čas in želje:













sprehod po bližnji in daljni okolici
raziskovanje gozdov in cvetočih travnikov
prepoznavanje in nabiranje različnih zdravilnih rastlin
spanje na seniku
učenje različnih kmetijskih opravil
smučanje in učenje smučanja na bližnjem smučišču
sankanje in tek na smučeh
nočni pohod z baklami
spoznavanje in igranje z domačimi živalmi
jezdenje v spremstvu učitelja za najmlajše
kolesarjenje
spust z raftom po Savi
vodeni pohod na Ostrež (najvišji hrib) ali »Zasavski Triglav«(Kum)
Cene po dogovoru.
22
Srednja šola Zagorje
VIKEND PAKET ZA ZALJUBLJENE







sprejem s hladno penino ob svežem cvetju, svečah in romantični idili v sobi z
zakonsko posteljo in kadjo
romantična večerja z Zasavskim pridihom (v poletnem času na terasi pod zvezdami,
daleč od ponorelega sveta, ob poslušanju šelestenja listov v bližnjem gozdu) ali
zvokih kitare
raznolik zajtrk, po želji lahko tudi v postelji
razvajanje v jacuzzi-ju in treh različnih savnah, ob soju sveč, romantične glasbe s
svežim sadjem, raznolikimi napitki
lahko se odpravite na romantični sprehod med cvetoče travnike in gozdne stezice,
daleč stran od vsakodnevnega vrveža
raziskovanje bližnjih in malo bolj oddaljenih vasi s kulturno dediščino in prijaznimi
domačini
po sproščujočem in aktivnem dnevu pa se prileže masaža
Cena vikend paketa za dve osebi: od 189 €
Dodatne možnosti (odvisno glede na letni čas):





piknik v naravi
kolesarjenje
jezdenje v dvoje
za tiste bolj adrenalinske pa polet z balonom, polet s helikopterjem ali s športnim
letalom, rafting po Savi
smučanje na bližnjem smučišču ali tek na smučeh
Cene po dogovoru.
23
Srednja šola Zagorje
Hiša domačih okusov »Pr Čop«5
PONUDBA 18,00 €/osebo
MENI: ZASAVSKA KULINARIKA
Aperitiv: Domači sadjevec
HLADNA PREDJED
 Hladna jetrna klobasa s proseno kašo
 Funšterc pečen na domačih ocvirkih in svinjski masti
 Krhelj suhe hruške
*********************
JUHA
 Pržganka z vaseršpoclji
************************
Priporočena pijača: domač jabolčnik
GLAVNA JED
 Krvavica s pimentom
 Fižol, zabeljen z jabolki in ocvirki
 Zajčji ragu z gomoljnicami, žajbljem in belim vinom
 Krumpentoč z zelišči
 Regrat s toplim krompirjem in domačim jabolčnim kisom
*******************************************
SLADICA
 Pečena prosena kaša s suhimi slivami
************************************
ČRNA KAVA
*************
ZASAVSKA SVINJSKA KISLA JUHA
Dober tek Vam želi kuharski mojster Lojze Čop z ekipo!
Uskladitev ponudb:
Marija Čop, 041 407 966
Lojze Čop, 051 341 333
Katja Pikelj, 051 351 884
5
Ponudba hiše domačih okusov Pr Čop, 2015
24
Srednja šola Zagorje
ZAKLJUČEK
Zasavje je pogosto pozabljeni biser Slovenije, ki ponuja tako zelo veliko. Cilj naloge je
predstaviti in ponuditi Zasavsko kulinariko na bolj zdrav način, pri tem pa ne smemo pozabiti,
da je Zasavska kuhinja takšna zaradi svoje zgodovine. Resnično in pristno kuhinjo neke
regije spoznamo šele, ko tam preživimo dosti časa, spoznamo njen izvor, se sprostimo in
prepustimo njenim užitkom.
Bogastvo ponudbe trojnosti se seveda pokaže kar trikrat. Najprej s tem, da ponudba zajema
kulinariko Zasavja, na kateri je poudarek na aktivnosti ter namestitvi po napornem dnevu.
Nato se dopolni pri spoznavanju regije, ki vključuje kar tri občine, in sicer Hrastnik, Trbovlje in
Zagorje ob Savi. Ker pa je trojnost zakonitost te naloge, je Zasavje poskrbelo še za tretji del.
Vsaka občina ponuja na ogled tri stvari, ki so zanjo značilne, in sicer v prvem sklopu poskrbi
za kulturo, zgodovino in seveda geografijo; v drugem sklopu za spoznavanje industrije in na
koncu še za rekreacijo. Čas je, da opomnimo, da je ta regija še kako bogata, in da nudi
veliko.
V nalogi smo se najprej posvetili kratki predstavitvi Zasavja z namenom, da bi v naše kraje
pritegnili čim več ljudi. Naloga želi poleg trojnosti vzpostaviti tudi cikličnost, in sicer se
ponudba začne z namestitvijo, potem se poda na spoznavanje regije, nato pa poskrbi za
poln želodček, nadaljuje z rekreacijo in se ponovno zaključi z namestitvijo po napornem
dnevu.
V nalogi smo se na koncu posvetili tudi načinu trženja naše ponudbe, ki pa se nanaša na
ljudi, ki že delujejo v sklopu Zasavja. Izdelana sta dva primera ponudbe namestitve v Dobri
vili z možnostjo najema cateringa pri Čopu in tudi v piceriji Hram. Ta ponudba je bila izdelana
ravno zaradi seminarske naloge in je privlačna ter že čaka na potrošnike.
25
Srednja šola Zagorje
VIRI IN INTERNETNI VIRI
Jana Mlakar Adamič, Teknilo nam je!, Trbovlje, Zasavski muzej 2004.
Čemšeniška planina:
http://sl.wikipedia.org/wiki/%C4%8Cem%C5%A1eni%C5%A1ka_planina (pridobljeno: 7. 1.
2015).
Perkmandeljc: navihani škratek iz starodavnih rudnikov v Srcu Slovenije:
https://www.facebook.com/pages/%C5%A0krat-Perkmandeljc/18554759583?fref=ts
(pridobljeno: 1. 1. 2015).
Perkmandeljc: navihani škratek iz starodavnih rudnikov v Srcu Slovenije, Izgubljena deklica:
http://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Perkmandeljc_:_navihani_%C5%A1kratek_iz_staro
davnih_rudnikov_v_Srcu_Slovenije,_Izgubljena_deklica&oldid=59817 (pridobljeno: 7. 1.
2015).
V 3 krasne. (Zagorje ob Savi): http://www.v3krasne.si/domov (citirano 3. 1. 2015).
Zasavje. http://sl.wikipedia.org/wiki/Zasavje (pridobljeno, 7. 1. 2015).
Dobra vila računovodstvo (b.d.). Dobra vila-vikend paketi. Osebno sporočilo za: Anamarija
Potočnik (7. 1. 2015).
Ponudba hiše domačih okusov Pr Čop. Osebno sporočilo za: Anamarija Potočnik (8. 1.
2015).
TiC Zasavje. Zasavje-Katalog znamenitosti. Osebno sporočilo za: Mira Pernat Bračko (8. 7.
2013).
VIRI SLIK
Slika 1: Zasavje. http://sl.wikipedia.org/wiki/Zasavje (pridobljeno 7. 1. 2015).
Slika 2: Perkmandeljc: navihani škratek iz starodavnih rudnikov v Srcu Slovenije.
https://www.facebook.com/pages/%C5%A0krat-Perkmandeljc/18554759583?fref=ts
(pridobljeno 1. 1. 2015).
Slika 3: Perkmandeljc. (b.d.). http://www.kulinarika.net/recepti/6253/sladice/slani-polzki/
(pridobljeno 4. 1. 2015).
Slika 4: Močnik. (b.d.). http://okusno.je/recept/usukan-mocnik (pridobljeno 4. 1. 2015).
Slika 5: Kruhove šnite. http://kalejdoskop.blog.siol.net/tag/kruhove-snite/ (pridobljeno 7. 1.
2015).
26
Srednja šola Zagorje
Slika 6: Pirin kruh. (b.d.). http://www.zivi-zdravo.si/kruh/451/pirin-kruh-brez-kvasa
(pridobljeno 7. 1. 2015).
Slika 7: Goveja juha. (b.d.). http://www.gostilna-belvedur.si/it/cibo/juha-z-domacimi-rezanci/
(pridobljeno 7. 1. 2015).
Slika 8: Fižolovka (b.d.). http://www.boobeefoodee.si/blog/wpcontent/uploads/2014/04/fizolova-juha.jpg (pridobljeno 7. 1. 2015).
Slika 9: Zelenjavna juha. (b.d.). http://www.gostilna-pribrigiti.si/menu-item/zelenjavna-juha/
(pridobljeno 7. 1. 2015).
Slika 10: Grenadirmarš. (b.d.). http://www.v3krasne.si/stol-in-postelja/kulinarika (pridobljeno
3. 1. 2015).
Slika 11: Perčmuh ali fižol z jabolki (b.d.). http://www.v3krasne.si/stol-in-postelja/kulinarika
(pridobljeno 3. 1. 2015).
Slika 12: Krumpantoč. (b.d.). http://www.v3krasne.si/stol-in-postelja/kulinarika (pridobljeno 3.
1. 2015).
Slika 13: Rudarska kisla juha. (b.d.). http://www.v3krasne.si/rudarska-kisla-juha-196
(pridobljeno 3. 1. 2015).
Slika 14: Ričet. (b.d.). http://www.slovenia.info/en/Dishes-andRecipes/Ri%C4%8Det.htm?recepti=8874&lng=2 (pridobljeno 7. 1. 2015).
Slika 15: Jetrnica. (b.d.). http://www.v3krasne.si/stol-in-postelja/kulinarika (pridobljeno 3. 1.
2015).
Slika 16: Krvavica. (b.d.). http://www.v3krasne.si/stol-in-postelja/kulinarika (pridobljeno 3. 1.
2015).
Slika 17: Dušeno kislo zelje. (b.d.). http://www.mojirecepti.com/slike/duseno-kislo-zelje-4.jpg
(pridobljeno 7. 1. 2015).
Slika 18: Sladko zelje. (b.d.). http://www.mojalbum.com/breskva/jedi/sladko-zelje-sparadiznikom-pegasti/19261431 (pridobljeno 7. 1. 2015).
Slika 19: Esihflajš. (b.d.). http://cistopravaneandertalca.blogspot.com/ (pridobljeno 7. 1.
2015).
Slika 20: Pečena kokoš. (b.d.). Shutterstock. Pridobljeno 7.1.2015 iz:
http://www.index.hr/images2/BobanovicPeceno_Shutterstock.jpg
Slika 21: Pečenka. (b.d.). http://images0.zurnal24.si/slika-_original-1320674510-654208.jpg
(pridobljeno 7. 1. 2015).
27
Srednja šola Zagorje
Slika 22: Sarma. (b.d.).
http://cdn.coolinarika.net/image/56ce058795014fec557239ca4b1487ac_view_l.jpg?v=2
(pridobljeno 7. 1. 2015).
Slika 23: Funšterc. http://www.v3krasne.si/stol-in-postelja/kulinarika (pridobljeno 5. 1. 2015)
Slika 24: Pehtranova potica. http://www.v3krasne.si/stol-in-postelja/kulinarika (pridobljeno 3.
1. 2015).
Slika 25: Češpljeva kaša. (b.d.). http://www.kulinarika.net/slikerecepti/7270/0.jpg (pridobljeno
7. 1. 2015).
Slika 26: Jabolčni kompot. (b.d.). http://www.220stopinjposevno.com/220-food-drink/osveilen-kompot-iz-jabolk-in-limone (pridobljeno 7. 1. 2015).
Slika 27: Slivov kompot. (b.d.). http://www.jana.si/2009/10/slivov-kompot/ (pridobljeno 7. 1.
2015).
Slika 28: Jagode z mlekom. (b.d.).
http://ananaddoush.files.wordpress.com/2010/07/img_1849.jpg (pridobljeno 7. 1. 2015).
Slika 29: Pečena jabolka. (b.d.). http://4.bp.blogspot.com/-LjK1R1ayk60/UnDWPp2LqI/AAAAAAAA5r4/TS4wZd_fqEk/s1600/pe%C4%8Dena+jabolka+001.JPG (pridobljeno 7.
1. 2015).
Slika 30: Kum. (b.d.). http://www.trbovlje.si/navigacija/krajinski-parkkum/112?parent_block_id=66 (pridobljeno 7. 1. 2015).
Slika 31: Smučišče Trotovnik (b.d.). http://www.activeslo.com/smucarskicenter2013.asp?ID=44 (pridobljeno 7. 1. 2015).
Slika 32: Kopališče Trbovlje. (b.d.). http://www.v3krasne.si/letno-kopalisce-trbovlje-51
(pridobljeno 7. 1. 2015).
Slika 33: Zasavska Sveta gora. (b.d.). http://www.zagorje.si/podrocje.aspx (pridobljeno 7. 1.
2015).
Slika 34: Čemšeniška planina. (b.d.). http://www.panoramio.com/photo/82272573
(pridobljeno 7. 1. 2015).
Slika 35: Europark Ruardi. (b.d.). http://www.jemc.si/evropark.asp (pridobljeno 7. 1. 2015).
Slika 36: Planinski dom na Kalu. (b.d.). http://www.v3krasne.si/planinsko-rudarski-dom-nakalu-168 (pridobljeno 7. 1. 2015).
Slika 37: Dobra vila računovodstvo.(b.d.). Osebno sporočilo za: Anamarija Potočnik.
(pridobljeno 7. 1. 2015).
Slika 38: Logotip Čop. (b.d.). http://www.cop-podkum.si/page.php?2 (pridobljeno 7. 1. 2015).
Slika 39: Logotip Naš Hram. (b.d.). http://nas-hram.si/ (pridobljeno 7. 1. 2015).
28