Agrometeorološke informacije – pomoč pri namakanju dr. Andreja Sušnik Oddelek za agrometeorologijo, Urad za meteorologijo, ARSO Posvet „Dvig uspešnosti zelenjadarske kmetije”, Novo mesto, 19.02.2014 Motena oskrba kmetijskih rastlin z vodo Suša – vse večji problem kmetijstva Pomoč meteorologije pri sledenju suše/vodne bilance v kmetijstvu? Za diskusijo Razporeditev padavin neugodna za nenamakano kmetijstvo Izhlapevanje – referenčna evapotranspiracija Letna referenčna evapotranspiracija (vir:ARSO) Realnost kmetijske suše v Sloveniji Kmetijska suša 15-krat v zadnjih 60-tih letih 1967, 1971, 1976, 1983, 1984 1992, 1993, 1994, 2000, 2001, 2003, 2006, 2007, 2012, 2013 2-krat moča Meteorološka vodna bilanca v vegetacijskem obdobju 1250 1965 Mokra leta – vegetacijski primanjkljaj 1000 750 1965 1965 1989 1989 1965 1972 1972 250 0 1965 2006 –250 1971 –500 Suha leta 2003 2003 1992 2000 2003 2003 2003 2011 Povprečna, maksimalna in minimalna meteorološka BI MS ČR CE NM MB LJ ŠSG RA –750 PO mm 500 1989 vodna bilanca (mm) v vegetacijskem obdobju za izbrane meteorološke postaje v obdobju 1961–2012. vodna bilanca [mm] Trendi meteorološke vodne bilance 1961 – 2013 (poletje) 200 200 150 150 100 100 50 50 0 0 –50 –50 –100 –100 –150 –200 –150 nacionalna regionalna lokalna –200 –250 –300 –300 1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969 1970 1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979 1980 1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 –250 Povprečna kumulativna POLETNA meteorološka vodna bilanca (mm) v obdobju 1963–2013 (rdeča črta pomeni 75. percentil – sušno) za 10 meteoroloških postaj v Sloveniji. Obseg suše je uvrščen kot: nacionalna suša (več kot 5 regij), regionalna suša (v 3 ali 4 regijah) in lokalna suša (v 1 ali 2 regijah). Večina kmetijskih površin je nenamakanih 4500 4000 3500 ha 3000 2500 2000 1500 1000 500 0 2003 2004 2005 2006 2007 2008 leto 2009 2010 2011 2012 (Namakanje …, 2013) Skupna površina namakanih kmetijskih zemljišč (ha) v Sloveniji v obdobju 2003–2012 – skupno cca 470.000 ha obdelovalnih površin; namakano le cca 1 % mio EUR In še izplačane državne pomoči 2003 – 2013 v Sloveniji Za 2013 140 130 120 110 100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0 še ni potrjen program 2003 2006 škoda (mio EUR) ? 2007 2012 2013 izplačana državna pomoč (mio EUR) Naravna nesreča = 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna (cca 2,4 mio v letu 2013) (MKO, 2013) Pomoč agrometeorologije pri spremljanju vodne bilance in suše  Zgodnje opozarjanje na sušo (padavine, SPI, kazalci kmetijske suše);  Klimatologija vodne bilance s kazalci (meteorološka vodna bilanca, spremljanje razvoja kmetijske suše, prostorske lastnosti suše);  Operativno napovedovanje namakanja (modeli vodne bilance);  Sodelovanje s hidrološkim monitoringom (podzemne in površinske vode) - bilteni; http://www.arso.gov.si/  SUŠNI CENTER ZA JV EVROPO V SLOVENIJI (napovedovanje in monitoring suš v regiji). Klimatološka analiza Meteorološka vodna bilanca v sušnih letih marec – avgust 2003 1. 6.- 31. 7. 2006 11. 6. – 10.8. 2013 Omogoča prostorsko in časovno analizo meteorološke vodne bilance (v mm) brez upoštevanja lastnosti tal in rastline – obstoječ način analiz suše Modeliranje porabe vode pri rastlinah • PODNEBJE • RASTLINA • TLA Meteorološki podatki za daljše časovne nize, prognoza Fenološki razvoj in koeficienti rastlin, globina korenin Vodnozadrževalne lastnosti tal Namakano/nenamakano Poenostavljen diagram modela IRRFIB 03.1. Vodnozadrževalne lastnosti tal Vodnozadrževalne lastnosti talnega profila, Globina cone korenin pesek glina Vir: Vaderstad, 2012 Referenčna evapotranspiracija – pomemben element vodne bilance Če ni dejanskih meritev ET0 je za oceno potrebno večje število meteoroloških meritev (Penman-Monteith) Primerjava izhlapevanja iz rastline ETc in referenčne evapotranspiracije ET0 1,4 mm 0,2 mm Razmerje med ETc in ETo Ali imate analizo vodnozadrževalnih lastnosti tal? velika mala Vir: BF, 2009 Koledarček o razvojnih fazah kmetijskih rastlin Vegetacijsko leto: 2013 Kultura: Solata sorta: Batavia Lokacija: Ptuj Spuhlja Tla: Distrična rjava tla na nekarbonatnem produ 1. sajenje Fenofaze 1. Presajenje Datum 2. sajenje Globina korenin cm Datum 3. sajenje Globina korenin cm Datum Globina korenin cm 4.4.2013 5 22.4.2013 5 5.5.2013 5 2. Prvi listi po presajanju 10.4.2013 10 28.4.2013 10 13.5.2013 15 3. Začetek intenzivne rasti 22.4.2013 18 3.5.2013 18 20.5.2013 20 4. Začetek zvijanja glav, polnjenja rozete 3.5.2013 21 13.5.2013 22 31.5.2013 25 5.Prehod v tehnološko zrelost 10.5.2013 21 16.5.2013 22 10.6.2013 25 6. Spravilo 15.5.2013 21 30.5.2013 25 14.6.2013 25 IRRFIB simulacija vodne bilance – nenamakano (Graphicstock …,2013) Dekadni indeks sušnega stresa Model v praktični uporabi Program za PC Bazna aplikacija UM/ARSO, BOBER Monitoring vodne bilance – NAMAKANO Izmenjava informacij na tedenski osnovi (fenološke faze), objava na spletni strani, dodana tehnološka navodila namakanje http://www.kmetzav-mb.si/Namakanje_12_2.doc Projektno delo (AWS) – zmanjševanje “pretirane” porabe vode prognoza Jesensko sajenje: norma dodane vode 120-140 l/m2 v normalnih letih; v sušnih 200-220 l/m2 vode 220 l/m2 (padavine + dodana voda) do 23. avgusta 2012 do sep 2013 pa 217 mm Paprika (Babura), Murska Sobota, 2013 VODNA BILANCA (12.5. - 25.8. 13): 355L2013.ETP, paprika (Babura), slaba tla 20 40 10 20 24. 8. 19. 8. 14. 8. 9. 8. 4. 8. 30. 7. 25. 7. 20. 7. 15. 7. 10. 7. 5. 7. 30. 6. 25. 6. 20. 6. 15. 6. 10. 6. 5. 6. 31. 5. 26. 5. 21. 5. 0 16. 5. 10 0 datum Z namakanjem Brez namakanja 50% (Pk-Tv) Točka venenja (Tv) Poljska kapaciteta (Pk) Padavine Količina namakanja količina vode za namakanje – 303 mm, število namakanj – 20 Padavine / Namakanje [mm] 30 Učinkovita raba vode in drugi ukrepi  Še dodatni ukrepi shranjevanja zaloge vode v tleh (zastirka)  Vetrozaščitni pasovi  Cikel namakanja prilagoditi zgodnji spomladanski zelenjavi v toplih in suhih pomladih (odmetavanje cvetov in mladih plodičev)  Kolobar  Sortiment Foto: Miša Pušenjak Suša spomladi  Kje in kaj gojiti (rajonizacija) Uporabniki - njihova vloga pri učinkovitem spremljanju vodne bilance • • • • • • • • • Kako vam lahko podatke monitoringa vodne bilance še bolj približamo? Apel - možnosti sodelovanja pri izmenjavi podatkov? Podatki - so dovolj jasni in dostopni? Uporabniki - so dovolj oziroma primerno poučeni? Predlogi novih sodelovanj: projektno delo in primeri dobre prakse? Dodatne analize tal in namakalnih tehnologij, ažurna fenologija? Testiranje modelov za namakane in nenamakane rastline? Meritve vode v tleh? Ekonomske kalkulacije? Ukrepi za razvoj namakanja – razvoj sl. kmetijstva do leta 2020. • Skupaj zmoremo več… Kontakt: Oddelek za agrometeorologijo/Urad za meteorologijo/ARSO tel 01 4784073/74 [email protected]