hmelj, nekdaj zeleno zlato hmelj, nekdaj zeleno zlato
S P O D E Ž E L JA . S I št. 24 / 2012, 1. september 2012 SEJEM AGRA SUŠA V SLOVENIJI IZBRANA NOV HMELJARSKI STAREŠINA IN PRINCESA KZ KRKA VODILNA V ZELENJADARSTVU SPET PRVI ŠOLSKI DAN HMELJ, NEKDAJ ZELENO ZLATO JESEN PRIHAJA 140 let zadružništva na Slovenskem Mednarodno leto zadrug 쮿 IZ INTERVJUJA 쮿 SUŠA PUSTOŠILA PO URŠKA ŽOLNIR Za doseganje vrhunskih rezultatov je kot tudi sicer v življenju najpomembnejše, da živimo in se gibamo v pozitivnem okolju. SLOVENIJI Po prvih ocenah Kmetijske svetovalne službe je suša prizadela večinoma vse kmetijske kulture, poljščine in zelenjadnice ter travinje in trajne nasade. NOVO Cleranda ® Clearfield® herbicid v oljni ogrščici Clearfield® proizvodni sistem je revolucija pri zaščiti vaše oljne ogrščice, saj vključuje tolerantno seme oljne ogrščice PX100CL podjetja DuPont Pioneer in herbicid Cleranda®. Cleranda® - prvi pravi herbicid po vzniku vaše oljne ogrščice. Z enim tretiranjem se rešite vseh plevelov. BASF Slovenija d.o.o., Dunajska cesta 111 a, 1000 L jublja na , T 041 6 40 246, 246, www.basf.si w w w.basf.si Ljubljana, T:: 041 640 Distributer: stributer: METROB ME TROB d.o.o., d.o.o., Začret Z ačret 20a, 20a, 3202 3202 Ljubečna; L ju b e č n a; Tel.: 03 7806 330; www.metrob.si el.: 0 37 80 6 3 30; [email protected]; n f o @ m e t r o b. s i; w w w.metrob.si UVODNA MISEL HMELJARJI ZNAMO PRIDELATI KAKOVOSTEN HMELJ Slavko Šalej, hmeljarski starešina S PODEŽELJA.SI Izdajatelj: Zadružna zveza Slovenije, z.o.o., Miklošičeva 4, 1000 Ljubljana Sedež uredništva: Miklošičeva 4, 1000 Ljubljana Odgovorna urednica: mag. Anita Jakuš Pomočnica urednice: Bojana Jerina Tisk: Grafiko, d.o.o., Ponova vas 72, 1290 Grosuplje Računalniška postavitev in priprava za tisk: Studio N, Ljubljana Lektoriranje besedil: Lidija Jurman Naklada: 40.000 izvodov Časopis je brezplačnik, ki izhaja mesečno. Spletna izdaja časopisa na www.spodezelja.si Datum natisa: 1. september 2012 Prihajam s čiste hmeljarske kmetije iz Drešinje vasi. Nekaj deset hektarov veliko kmetijo obdelujem z ženo Danico, v največjo pomoč pa sta sinova Klemen in Marcel. Rečem lahko, da sem zrasel s hmeljem in zato ni bila težka odločitev, da sem se po očetovi smrti, star komaj 23 let, kot gospodar kmetije tudi sam posvetil hmeljarjenju. Prvi začetki so bili tako kot pri večini hmeljarjev – nekaj sadik hmelja kot dopolnilna dejavnost kmetije, nato pa me je zeleno zlato, ta grenka roža, popolnoma prevzela in danes, si upam trditi, sem hmeljar z vsem srcem. Ponosen sem, da sem postal starešina ob 50. jubileju Dneva hmeljarjev, prazniku, s katerim hmeljarji vsako leto znova dokazujemo pomen hmeljarstva v Savinjski dolini. Sloves Slovenije in Savinjske doline je v svet ponesla naša grenka roža, kajti Slovenija spada med večje pridelovalke hmelja na svetu. Hmeljarji smo ponosni na svoje delo, znanje, tradicijo hmeljarjenja pa tudi na svojo upornost. Savinjski hmeljarji znamo pridelati kakovosten hmelj. Trenutno se soočamo s kar nekaj težavami. Letošnje rastne razmere so zaznamovala velika temperaturna nihanja in pomanjkanje padavin v posameznih obdobjih rasti hmelja. Visoke temperature in suša so zelo neugodne za razvoj storžkov. Še posebej so prizadeti nasadi, ki niso bili namakani. Redka so hmeljišča, ki so urejena z namakalnim sistemom; te investicije so zelo drage. Ni pa nam prizanesla tudi toča. Pestijo nas visoki stroški pridelave, ki so tudi do sedemkrat višji od trenutne odkupne cene na trgu. Hmeljarji pridelamo hmelj z izgubo, za nameček pa se zaradi neurejenih razmer na trgu v naših skladiščih kopičijo zaloge neprodanega hmelja še iz prejšnjih sezon. Krize so bile že v preteklosti in hmeljarji smo jih prav z upornostjo in predanostjo hmelju prebrodili. Prepričan sem, da bomo tudi danes znali in zmogli združiti svoje misli in stopiti na pot skupnega premagovanja težav, poiskati novo dolgoročno strategijo prodaje hmelja. Prav zato želim kot letošnji strešina skupaj s hmeljsko princeso, Moniko Jelen iz Dobriše vasi, častno zastopati skupne interese vseh ter sodelovati pri promociji slovenskega hmelja in ohranjanju tradicije hmeljarstva. ISSN 2232–4038 3 SEJEM AGRA SVEČANA OTVORITEV 50. MEDNA KMETIJSKO ŽIVILSKEGA SEJMA V Gornji Radgoni se je od 25. do 30. avgusta 2012 odvijal jubilejni 50. Mednarodni kmetijsko-živilski sejem AGRA pod geslom »Tradicionalno svež«. Sejem je osrednja predstavitev kmetijstva ter poslovno stičišče Slovenije in sosednjih dežel, ki se srečujejo s ponudbo Evropske unije in sveta. Pomen sejma AGRA sta poudarila tudi slovenski kmetijski minister Franc Bogovič, Cvetko Zupančič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije, ki je podčrtal pomen zadrug, ki letos praznujejo mednarodno leto zadrug in 140 let slovenskega zadružništva. V imenu organizatorjev je udeležence otvoritve nagovoril direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec in v imenu občine Gornja Radgona njen župan Anton Kampuš. Slovesne otvoritve sejma so se ob množici obiskovalcev udeležili tudi številni ugledni gostje iz domovine in tujine. Slavnostni govornik predsednik države dr. Danilo Türk, ki je odprl letošnji sejem, je v svojem nagovoru poudaril, da je kmetijstvo veliko več kot le gospodarska dejavnost, je naša temeljna kultura, je agrikultura, je naš odnos do zemlje, je naš odnos do vsega, kar na najbolj temeljni način opredeljuje naše bivanje in našo prihodnost. Na sejmu se je predstavilo več kot 1.720 razstavljavcev iz 32 držav. Obiskovalci so si na sejmu lahko poleg najboljših blagovnih znamk kmetijske mehanizacije, opreme, živilskih proizvodov, najboljših živali, najpomembnejših rastlin ter novega znanja in spoznanj ogledali vse tisto, kar je pomembno za razvoj kmetijstva, agrikulture in za trajnostni razvoj podeželja. NA SEJMU AGRA ZADRUŽNIŠTVO S TRADICIJO ZA PRIHODNOST Na jubilejnem 50. Mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA so se predstavile tudi Zadružna zveza Slovenije in zadruge njene članice v hali B. Letošnje leto je za zadružnike še posebej pomembno, saj praznujemo 140 let zadružništva na Slovenskem, 40 let ponovne ustanovitve Zadružne zveze Slovenije in mednarodno leto zadrug 2012, ki ga je s ciljem spodbuditi zadružno obliko organiziranja v svetu razglasila Generalna skup ščina Združenih narodov. Na razstavnem prostoru Zadružne zveze Slovenije se je v šestih dneh na sejmu predstavilo skupaj 14 kmetijskih in gozdarskih zadrug. Zadruge so obiskovalce seznanjale s svojo dejavnostjo in jim v pokušino ponudile svoje proizvode. Na dan otvoritve so se na zadružnem razstavnem prostoru predstavile Kmetijska zadruga Šaleška dolina z ekološkimi hrenovkami z blagovno znamko EKODAR in suhim sadjem lastne blagovne znamke Slodar, Kmetijsko-gozdarska zadruga Škofja Loka s ponudbo ekoloških sirov, sirotke in ekološkega mleka, ki je izključno slovenskega izvora, ter Kmetijska zadruga Metlika z degustacijo najboljših vin vinske kleti KZ Metlika. A. J. 4 SEJEM AGRA RODNEGA AGRA OBISKOVALCE IN RAZSTAVLJALCE SMO POVPRAŠALI, KAJ MENIJO O SEJMU AGRA Terezija Vidovič iz okolice Ptuja: »Vsako leto obiščem sejem. Predvsem mi je všeč živahnost sejma. Zanimajo me kmetijski stroji in novosti na področju zdrave prehrane ter zdravega načina življenja.« Marjan Sevčnikar iz Šaleške doline: »Za slovenski prostor je sejem najpomembnejša prireditev na področju kmetijstva. Število razstavljavcev in proizvodov, ki se predstavljajo na sejmu je veliko, tudi obiskovalci prihajajo od vse povsod.« Jasmina in Roman Pungartnik: »Midva sva prvo leto na sejmu in prvi sejemski vtis je dober. Sva mlada prevzemnika kmetije. Na sejmu naju predvsem zanima ekološko kmetijstvo in kmetijska mehanizacija.« Ivan Kramer iz Vinske kleti Goriška Brda: »Vsako leto pridem na sejem. Ob težavni tržni situaciji, tokratni sejem in številni obiskovalci kažejo optimizem za jutrišnji dan.« RADOVAN ŽERJAV, PREDSEDNIK SLS, SE ŽELI POLITIČNO VPLETATI V DELO STANOVSKIH NEVLADNIH ORGANIZACIJ Ravnanje predsednika Slovenske ljudske stranke Radovana Žerjava, ki je že drugič zagrozil svojim članom z izključitvijo iz članstva SLS, je v demokratični državi, kjer velja svoboda izražanja, precej nenavadno. Marca je na volitvah za organe Zadružne zveze Slovenije, ki je prostovoljna organizacija kmetijskih in gozdarskih zadrug, zahteval od članov stranke, da glasujejo proti Petru Vrisku, kandidatu za predsednika Zadružne zveze Slovenije, sedaj pa je vsem članom stranke, ki niso kandidirali na volitvah v Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije na listi društva Slovenske kmečke zveze, poslal ultimativno pismo, v katerem jih je pozval k odstopu s funkcij v SLS na državni in lokalni ravni, v nasprotnem primeru jim bo odvzeta pravica članstva v SLS. Slovenski kmetje, zadruge in kmetijsko-živilska podjetja so povezani v stanovski organizaciji Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije, ki je avtonomna, nepolitična in strokovna organizacija za varovanje interesov kmetijstva, gozdarstva in ribištva. Temeljno poslanstvo zbornice sta zadovoljen član ne glede na njegovo politično, versko, rasno in spolno pripadnost ter obdelano in poseljeno podeželje. Volitve pomenijo demokratično izbiro predstavnikov kmetov ne glede na politično pripadnost pri delu v zbornici, katere skupni cilj je v sodelovanju z drugimi nevladnimi organizacijami v kmetijstvu zastopati interese njenih članov in celotne slovenske družbe, to pa sta ohranitev in razvoj slovenskega podeželja, gozdarstva in ribištva. Zato je nesprejemljivo, da si posamezna politična stranka z grožnjami svojim članom lasti stanovsko organizacijo, namesto da bi pomagala reševati probleme kmetijstva in krepila dialog na vseh ravneh. Mar ne živimo v samostojni in demokratični družbi? Zadružna zveza Slovenije 5 SUŠA V SLOVENIJI SUŠA PRIZADELA VEČINO POLJŠČIN Škoda, ki jo je povzročila suša v avgustu, meji na naravno nesrečo. Po prvih ocenah kmetijske svetovalne službe pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije, kot so zapisali na spletni strani, je suša prizadela večinoma vse kmetijske kulture, poljščine in zelenjadnice ter travinje in trajne nasade. Večja je škoda na lažjih tleh in nagnjenih prisojnih legah. Ker bo manjši pridelek krme (koruza, travinje, krmni dosevki), bodo posledice suše prizadele tudi živinorejce. Letos je v večjem delu Slovenije padlo precej manj padavin v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Poleg pomanjkanja padavin pa škodo na rastlinah izrazito povečujejo še visoke temperature in veter, ki močno pospešujeta izhlapevanje vode. Najhuje je na Primorskem, kjer suša traja že od druge polovice junija, posledice pomanjkanja padavin in visokih temperatur pa se vse bolj kažejo tudi v ostalih delih Slovenije. Tako se suša vse močneje kaže na Notranjskem, v Posavju in Beli krajini, Pomurju in Podravju. Nekoliko manj je izrazita na Gorenjskem in Koroškem, kjer so dobili nekoliko več ploh in posameznih neviht. Posledice suše se močno kažejo na posevkih koruze, ki je na številnih rastiščih začela prezgodaj dozorevati, zastala je v rasti, oplodnja je bila slaba, ponekod sploh ni zasnov storžev. Posledica bodo zelo nizki pridelki, pojavlja pa se tudi koruzna bulava snet, ki bo poslabšala kakovost silaže. Močno so prizadeti naknadni strniščni posevki. Zaradi pomanjkanja vlage je vznik slab, rast je ovirana, intenzivno pa se razvijajo enoletni ozko- in širokolistni pleveli. Škoda je opazna predvsem na poznih sortah krompirja, ki je predčasno zaključil vegetacijo, zato bodo pridelki precej manjši. Škoda je tudi na oljnih bučah, sončnicah in drugih poljščinah. Kljub namakanju se na zelenjadnicah kažejo številne posledice previsokih temperatur. Na plodovkah se tako pojavljajo sončni ožigi na plodovih, ki zmanjšujejo kakovost pridelka in povzročajo gnitje, solatnice prezgodaj uhajajo v cvet, pri cvetači ni nastavkov rož ali pa so te netržne, pri paradižniku so slabša oplodnja in manjši plodovi, pri bučnicah odpadajo plodiči. Kjer rastline niso bile namakane, je škoda skoraj stoodstotna. Zaradi povečanih potreb po namakanju se ponekod že kaže pomanjkanje vode, obenem pa namakanje pomeni tudi zelo velik strošek. Pridelek na travinju bo bistveno zmanjšan, v nekaterih predelih Slovenije druge in tretje košnje sploh ni bilo. Posledice pa bodo tudi dolgotrajnejše, saj je suša povzročila propad nekaterih vrst trav in detelj, zato bo treba nekatere travnike obnoviti. Prizadeti so tudi pašniki, kjer paše praktično ni. Plodovi so zaradi suše drobnejši in odpadajo. V sadovnjakih se kažejo ožigi na plodovih, še posebej tam, kjer ni protitočnih mrež. Odpada tudi listje. Grozdje zaradi suše prisilno zori in ima nižjo maso jagod. Posebej so izpostavljene mlade trte, mladi vinogradi na strmih legah. Zaradi zaustavljene rasti bo zmanjšana rodnost v teh nasadih v naslednjem letu. Škoda zaradi suše se že pozna tudi v gozdovih. Povzela A. J. po poročilu Kmetijsko svetovalne službe Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije na spletni strani http://www.kgzs.si/GV/ Aktualno/V-srediscu/Novica/ArticleId/1723/Ocena-stanja-po-susi-do-sredi-avgusta.aspx. 6 SUŠA V SLOVENIJI Franc Bogovič, minister za kmetijstvo in okolje: »Kmetje in živilska podjetja pri nas se soočajo s posledicami letošnje suše, ki bo mnogim pustila neizbrisne posledice. Prizadela je skoraj vse kmetijske kulture, poljščine, zelenjadnice, travinje in trajne nasade. Na ministrstvu z zaskrbljenostjo spremljamo dogajanje na tem področju, zavedamo pa se dejstva, da na vremenske razmere ne moremo vplivati. Vendar pa na ministrstvu skušamo narediti vse, da omilimo škodo in poiščemo rešitve, da bi se v prihodnje kmetje in podjetja lažje obvarovala pred katastrofalnimi posledicami. Suša je naravna nesreča, proti kateri se v Sloveniji žal ni mogoče zavarovati. Ob nastali situaciji naj kmetije spremljajo navodila strokovnih služb in se vključujejo v postopke, ki jih bodo izvajale občine.« Cvetko Zupančič, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, je predstavil vmesno oceno škode, ki jo je pripravila Kmetijsko svetovalna služba. »Ugotavlja se, da je nastala škoda predvidoma že presegla 0,03 promila bruto domačega proizvoda, to pa sušo že opredeljuje kot naravno nesrečo, kjer lahko za povrnitev vsaj dela škode računamo na proračunska sredstva. Čim prej je treba sprejeti ukrepe, ki bodo preprečili ali vsaj omilili škodo. Predvsem bi morali olajšati ali odpraviti preveč birokratske postopke pri pridobivanju dovoljenj za gradnjo zadrževalnikov vode in namakalnih sistemov. Brez vlaganj v kmetijsko infrastrukturo bomo v prihodnje težko zagotavljali pridelavo domače hrane.« Fotografija osebni arhiv Marjan Lesica Avrelij Bonin, vinogradnik iz Kopra: »Za istrske vinogradnike je škoda zaradi suše izjemno velika. Najbolj so prizadeta zelenjadarstvo, sadjarstvo in vinogradništvo. V nekaterih mojih vinogradih je škoda v tudi stoodstotna. Ker dežja ni pričakovati še daljši čas, padlo je le 20 do 25 mm dežja, že prej pa so nas pestili tudi neurja s točo in burja, smo istrski kmetje v zelo težkem položaju. Pričakujemo razumevanje države in pomoč, tudi v smeri znižanja zakupnin za najete površine pri Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov.« Marjan Lesica, sadjar in vinogradnik iz Goriških Brd: »Suša v Brdih je že do sedaj povzročila ogromno škodo, napovedi pa ne obetajo večjega dežja. Pridelek bo zato bistveno manjši ali pa ga sploh ne bo, zlasti so prizadete vinska trta in oljke, kjer grozi, da se bodo vinogradi posušili. Končne posledice katastrofalne suše bodo znane šele čez daljše obdobje. Gre za naravno katastrofo, pristojne službe sproti evidentirajo škodo in upamo, da bomo uspeli dobiti pomoč tudi od države.« Jure Vončina, direktor KZ Krka Novo mesto: »Zaradi suše je na območju Dolenjske, Posavja in Bele krajine prizadetih nekaj več kot 40 odstotkov posevkov. Najbolj so prizadeti posevki koruze na peščenih tleh (od 50–80 odstotkov škode). Škoda je v zadnjih desetih dnevih še izraziteje pokazala zobe. Najbolj je prizadeta koruza, ki je že v času cvetenja trpela sušo. Na najbolj prizadetih območjih so kmetje že začeli s siliranjem. Pri krompirju je škoda ocenjena na 30 odstotkov, pri travinju pa se je rast v zadnjih desetih dneh ustavila. Najtežje je za kmete z intenzivno proizvodnjo, saj bodo prikrajšani najmanj za en odkos. Vse pa bo odvisno od padavin v naslednjih tednih. Pri zelenjavi je večina površin pod namakanjem, so pa zaradi visokih temperatur prizadete listne površine, plodovi so čezmerno zmehčani in zato manj trpežni na trgovskih policah. Škoda se tu ocenjuje na 5–10 odstotkov. Zaradi visokih temperatur paradižnik slabše dozoreva.« 7 SLOVENSKO HMELJARSTVO HMELJ, NEKDAJ ZELENO ZLATO, IZGUBLJA SVOJ LESK V teh dneh, ko je obiranje hmelja v Savinjski dolini in na Koroškem v polnem teku, slovenski hmeljarji še vedno ne vedo, koliko pridelka bodo sploh lahko prodali in – če ga bodo – ali bodo zanj iztržili ceno, ki bo pokrila visoke stroške proizvodnje. hmelja, ki jih hmeljarji in trgovci ocenjujejo na 2400 ton, kar je letna količina pridelka, na kmetijskem ministrstvu pa menijo, da je hmeljskih zalog za okoli 600 ton. V nasprotju s kmeti, ki državo pozivajo k uničenju ali umiku zalog, so na ministrstvu prepričani, da lahko krizo slovenskega hmeljarstva preseže zgolj organizirana in večja prodaja hmelja na tuje. Promociji slovenskega hmelja na tujem namenjajo 180 tisoč evrov proračunskega denarja. Slovensko hmeljarstvo, katerega delež je bil pred nekaj leti tri odstotke, a še vedno znaša dva odstotka svetovne proizvodnje hmelja, namreč že peto leto tone v globoko krizo, ki je deloma odraz razmer na globalnem trgu z opazno stagnacijo pivovarstva in za 25 odstotkov preseženo produkcijo hmelja, deloma pa posledica prekinjenih pogodb z velikimi tujimi odkupovalci v letu 2008. V Sloveniji so se v petih letih nakopičile zaloge LETOS MANJ HMELJA, A DOBRE KAKOVOSTI Zaradi krize so se slovenski hmeljski nasadi v zadnjih letih precej skrčili. Od skupaj 1800 hektarov hmeljišč, ki so v lasti 145 hmeljarjev, jih je bilo lani zasajenih še nekaj čez 1400 hektarov, letos pa komaj 1159. Blizu 640 hektarov hmeljišč je v premeni. Letošnje rastne razmere hmelja so zaznamovala velika temperaturna nihanja, ki jih je v posameznih obdobjih spremljala suša, nekatere nasade tako v Savinjski dolini kot na Koroškem pa je klestila tudi toča. Kot je pojasnila svetovalka s celjskega zavoda Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije in specialistka za področje hmeljarstva Irena Friškovec, je hmelj zaradi teh rastnih razmer sicer zrasel do vrha žičnic, a se v nasadih, ki niso bili namakani, ni dovolj razrasel. »Po prvih analizah pa se v storžkih nakazuje dobra vsebnost alfa kislin, zato pričakujemo, da bo letošnji pridelek hmelja sicer po količini manjši, a bo njegova kakovost dobra,« ocenjuje Friškovčeva. OBETAJO SE NOVE SORTE HMELJA Direktorica Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS) s sedežem v Žalcu Martina Zupančič ob tej ugotovitvi dodaja: »Če bodo to storili, bomo zagotovo zmagali.« Obenem tudi ugotavlja, da so krize tudi v preteklosti bile, pa se je slovensko hmeljarstvo vseeno ohranilo do danes. K njegovemu razvoju je po njenem v veliki meri pripomogel prav njihov inštitut, ki je pretekli mesec obhajal 60-letnico svojega obstoja. »Hmeljarstvo zahteva specifično znanje, tega se zavedajo predvsem hmeljarji. Zato se je pri njih rodila ideja o ustanovitvi našega inštituta, ki vse od svojega nastanka zagotavlja hmeljarstvu predvsem ustrezno strokovno znanje za uspešno in konkurenčno pridelavo,« je poslanstvo IHPS poudarila Zupančičeva. Delo inštituta bo v prihodnje usmerjeno v prenos znanja in varovanje okolja, seveda pa tudi v razvijanje novih sort hmelja. Na IHPS zdaj nastaja že četrta serija novih sort slovenskega hmelja, med prejšnjimi tremi pa sta se najbolj uveljavili Aurora in Celeia. foto: arhiv IHPS Kriza, v kateri se je znašlo slovensko hmeljarstvo, je tudi velik opomin pridelovalcem, naj se vendarle tesneje povežejo in skupaj nastopajo na zunanjih trgih pri prodaji njihovega hmelja. Ob svoji 60-letnici so na hmeljarskem in pivovarskem inštitutu omogočili, da je prva generacija mladih pridobila nacionalno kvalifikacijo za poklic hmeljarja. 8 Fotografija arhiv Slavko Šalej SLOVENSKO HMELJARSTVO HMELJARJI Z NOVIM STAREŠINO IN NOVO PRINCESO Zgodovina gojenja hmelja je v Sloveniji stara že skoraj tisoč let, vsakoletna obuditev hmeljarske tradicije na Dan hmeljarjev pa je sredi avgusta praznovala 50 let. V Braslovčah se je 11. avgusta zbralo blizu 8 tisoč ljudi, ki so z veliko pozornostjo spremljali star način sajenja in obiranja hmelja ter povorko z vozovi, na katerih je predvsem mladež iz različnih krajev po Savinjski dolini prikazovala stare šege in običaje pri hmeljarskem delu. Domače turistično društvo, ki ga vodi Branko Ribizel, je v prostorih občine postavilo tudi zajetno razstavo kot sprehod po preteklih hmeljarskih praznikih, vrhunec Dneva hmeljarjev pa je bilo imenovanje novega hmeljarskega starešine in kronanje nove hmeljarske princese. Hmeljarski starešina je postal Slavko Šalej, hmeljar iz Drešinje vasi, hmeljarska princesa pa Monika Jelen iz Dobriše vasi. Hmeljarski starešina Slavko Šalej in hmeljarska princesa Monika Jelen foto: arhiv TD Braslovče HMELJARSKA PRINCESA MONIKA JELEN 17-letna Monika je doma s hmeljarske kmetije Jelenovih, ki hmelj prideluje že 47 let. Je dijakinja 3. letnika gimnazije Lava v Celju, rada kolesari in rolka, po končani gimnaziji pa želi študirati komunikologijo. Naziv hmeljarske princese ji je v čast in ponos, je pa tudi velika odgovornost, pravi, saj jo v naslednjem letu čaka kar precej dogodkov, na kateri bo skupaj s hmeljarskim starešino promovirala hmeljarstvo v Savinjski dolini. »Tudi sama se zavedam mnogih težav, ki trenutno pestijo hmeljarje, vendar sem prepričana, da bodo prišli boljši časi. Hmeljarstvo se bo pri nas zagotovo ohranilo.« Na prazniku v Braslovčah so na skupnem vozu v povorki sedeli najuglednejši med hmeljarji, hmeljarski starešine foto: osebni arhiv Ivan Razboršek KLJUČNI STA POVEZOVANJE IN POGODBENIŠTVO NA DOLGI ROK Slovenski hmeljarji občutijo krizo hmeljarstva zelo različno. Nekateri ne morejo prodati hmelja in se jim doma kopičijo zaloge, spet drugi so sicer večino hmelja prodali, a jim nizke cene ne pokrivajo visokih stroškov pridelave. Mnoge pestijo tudi krediti, s katerimi so obnavljali nasade, gradili namakalne sisteme in izboljševali tehnologijo predelave. Kje pa dva ugledna hmeljarja iz Savinjske doline vidita izhod iz zdajšnje hmeljarske krize? Ivan Marjan Razboršek iz Arje vasi: »Pričakujem bolj slabo letino, saj je po naših hmeljiščih kar trikrat klestila toča. Pridelka bo zato pol manj, bojim pa se, da bo tudi cena zanj bolj slaba. Prepričan pa sem, da bi naš hmelj bolje prodali, če bi z vsemi količinami hmeljarji nastopali enotno na svetovnem trgu. Tu vidim veliko vlogo države, ki je po mojem edina, ki bi nas lahko povezala in pomagala, da skupaj ponudimo v prodajo slovenski hmelj.« Frančišek Gajšek, hmeljar in predsednik Kmetijske zadruge Petrovče: »Pri nas bo letina hmeljskega pridelka povprečna, kam in po kakšni ceni bomo hmelj prodali, pa še ne vemo, ker dolgoročnih pogodb za odkup hmelja nimamo. Prav to je srž problema slovenskega hmeljarstva, ki mora večino hmelja prodati na prostem trgu za razliko od Nemcev, ki imajo za 80 odstotkov svojega hmelja dogovorjen odkup z dolgoročnimi pogodbami. To je torej ključno, kar moramo v slovenskem hmeljarstvu narediti: povezati se moramo in si zagotoviti dolgoročne pogodbe, ki nam bodo zagotavljale stabilen razvoj.« Pripravila D.S. 9 INTERVJU BREZ DRUŽINE, TRENERJA IN PRIJATELJEV USPEHOV NE BI BILO Fotografija T. Tavčar Intervju z dobitnico zlate olimpijske medalje v judu Urško Žolnir Naša zlata Urška. Dobitnica zlate olimpijske medalje v judu je sploh prva Slovenka, ki je v zgodovini olimpijskih iger v konkurenci posameznic osvojila zlato odličje. 30-letna šampionka trenira judo že od svojega desetega leta in je ves ta čas zvesta članica kluba Sankaku z Lopate pri Celju, ki ga vodi Marjan Fabjan. Urška Žolnir je prvi velik uspeh dosegla pri šestnajstih letih, ko je zmagala na evropskem mladinskem prvenstvu v judu, nato pa se je njena športna pot samo še dvigala vse do prestola olimpijske zmagovalke. Šport je zaznamoval vse vaše življenje, hkrati pa vas je gradil tudi kot osebnost. Katere so tiste osebne lastnosti, ki ste jih v vseh letih osebnih odrekanj, garanja in kolektivnega dela zavestno negovali, da ste lahko dosegali najvišje športne rezultate? Tri so bile ključne: disciplina, želja po napredovanju in delavnost. Kako je s tovarištvom in prijateljstvom v športu? Sta iskrenost in odkritost lastni športnikom ali je več hinavščine in zahrbtnosti? S svojimi neposrednimi konkurentkami iz tujine nimam nobenih osebnih stikov in bežen pozdrav, ki si ga namenimo ob morebitnih srečanjih, je le formalnost. Povsem drugačen pa je odnos s klubskimi tekmovalkami, ki smo med seboj povezane kot velika družina, si vzajemno pomagamo in si stojimo ob strani. Sama sem bila velikokrat poškodovana in takrat so dekleta in tudi fantje iz kluba zelo pazili name, da sem lahko kljub poškodbam nemoteno trenirala. Pazili so, da niso napravili določenih kretenj, pa sem se kljub temu lahko pripravljala na tekme. Čisto zagotovo mi brez njihove pomoči in tovarištva ne bi uspelo osvojiti olimpijskega zlata. Kaj vam je pomagalo v trenutkih porazov, s čim ste si dajali moč, da ste premagovali najtežje trenutke v športu in zasebnem življenju? 10 Fotografija osebni arhiv Urške Žolnir AKTUALNO INTERVJU Zavedam se, da za dežjem vedno posije sonce. In od vedno je tako bilo. Hkrati pa vem, da tudi za soncem vedno pride dež. Bi lahko dosegli vse, kar ste, brez podpore družine in prijateljev? Dvomim, da bi uspela brez podpore družine, trenerja in prijateljev. Za doseganje vrhunskih rezultatov je kot tudi sicer v življenju za vsakega športnika in človeka najpomembnejše, da živi in se giba v pozitivnem okolju. Za vami je izjemno uspešna športna kariera, dobesedno posuta z zlatom. Bi se danes, ko dobro poznate poti in stranpoti vrhunskega športa, še enkrat odločili za isto pot? Bi jo brez zadržkov priporočili mladim ljudem, tudi svojim otrokom? Čeprav bi vedela, kaj vse me čaka, bi se še enkrat podala na to pot. Mladim ljudem absolutno priporočam šport predvsem kot rekreacijo. Svojim otrokom bom stala ob strani in jih podpirala pri njihovih odločitvah. Silila pa jih v vrhunski šport ne bom. Večkrat ste dejali, da se o nadaljevanju športne kariere še niste odločili. Pa vendarle: kaj bi pomenilo, če se odločite, da boste športno pot zapustili? Boste vseeno ohranili stik s športom? Šport je vedno bil in vedno bo moje veselje. Ne znam si predstavljati dneva brez dela in aktivnosti, zato bom tudi potem, ko bo moja aktivna športna pot končana, stremela k temu, da bo moja družina usmerjena k športu. Sicer pa se bom tudi sama podala v trenerske vode juda. Kot vrhunska športnica ste prepotovali svet, videla ogromno tujih držav. Kaj vas je na tujem najbolj navdušilo in katere navade, ki ste jih skusili na tujem, bi v dobro naše države in naših državljanov prenesli tudi v Slovenijo? V spominu mi bo vedno ostala Japonska. Strpnost in red sta odliki, ki jo krasita. Mislim, da bi ju rabili tudi pri nas. Začeti bi morali pri malih rečeh, na katerih bi zgradili dobre temelje za spopad z večjimi težavami. Vsi bi radi vse naenkrat. Ampak za vse je potreben čas. Jaz sem potrebovala 20 let odrekanj, da sem prišla do olimpijskega zlata. Vendar kot posameznik ne moreš narediti ničesar. Potrebna je skupina ljudi, ki stremi k enotnemu cilju. Fotografija osebni arhiv Urške Žolnir Urška Žolnir z najboljšo ekipo Urška Žolnir z mamo Majdo na svetovnem mladinskem prvenstvu v Tuniziji Doma ste s podeželja, kjer ste si uredili tudi lasten dom. Kaj je tisto, kar vam je na slovenskem podeželju najbolj všeč? Mir, zelenje, ki me obdaja, gozdovi, kmetije, živali. In občutek, da sokrajani brez pomislekov stopijo skupaj in pomagajo svojim sosedom. Vas ni nikoli mikalo, da bi se preselila v katero od večjih mest? Že kot otrok sem vedno rekla, da bom živela na vasi v svoji hiši. Pri nas je mir, ki je v teh stresnih časih vsakomur potreben. Enostavno si ne predstavljam življenja v mestu. Damjana Stamejčič Urška Žolnir osebno Kaj počne olimpijska prvakinja Urška Žolnir v tistih pičlo odmerjenih urah, ko se ne ukvarja s športom? »Zelo uživam v svojem domu na vasi, kjer mi velikokrat dela družbo kratkodlaka čivava, ki mi jo je po odhodu v Avstralijo prepustila sestra Suzana. Nekdaj v prihodnosti si želim večjega psa, zelo všeč mi je, denimo, francoski ovčar beauceron. Rada poslušam tudi različno glasbo, od popa do klasike in tudi narodnozabavno glasbo, ki jo izvajajo Modrijani ali Navihanke, ki so iz mojih krajev. Res pa je, da se s športom tako ali drugače ukvarjam prav vsak dan. Če ne treniram juda, pač kolesarim, veslam v športnem centru Prodnik ali tečem. Brez športa namreč pri meni ne gre.« Kaj pa stalni partner in načrtovanje družine? »Nimam partnerja, ker zanj doslej preprosto ni bilo časa. Čas zanj še pride.« 11 Fotografiji arhiv Mitja Dimec NOVICE 20 LET GOVEDOREJSKEGA DRUŠTVA CELJE Govedorejsko društvo Celje v letu 2012 praznuje 20. obletnico delovanja. V ta namen so v gasilskem domu v Lokrovcu pripravili posebno praznovanje. Na prireditvi, ki jo je z nagovorom odprl predsednik društva Marjan Turnšek, so se udeleženci seznanili s spremembami skupne kmetijske politike po letu 2013, podelili so priznanja in zahvale zaslužnim članom društva ter predstavili brošuro z naslovom »20 let Govedorejskega društva Celje«. Društvo združuje 140 živinorejcev z območja občin Celja, Dobrne, Vojnika in Štor. Namen društva je združiti rejce goved s tega območja v skupnem načrtnem delu za izboljšanje gospodarnosti reje govejih čred. Praznovanje obletnice so pripravili tudi v okviru tradicionalne prireditve Kmečki praznik, ki je bila 15. avgusta 2012 v Dobrovi, dogodka pa so se udeležili številni ugledni gostje in kmetje govedorejci. A. J. Peter Vrisk pozdravil govedorejce ZDRUŽENJE PREDSTAVNIKOV AGRARNIH SKUPNOSTI SLOVENIJE PRIČELO Z DELOM AKTUALNI JAVNI RAZPISI Na področju naložb za področje rastlinske pridelave se kmetijska gospodarstva, ki opravljajo kmetijsko dejavnost na ozemlju Republike Slovenije, lahko prijavijo na razpis Ministrstva za kmetijstvo in okolje, ki je odprt do vključno 30. 9. 2012. Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za naložbe na področju sadjarstva, oljkarstva, vinogradništva, vrtnarstva in novih izzivov v kmetijstvu. Okvirna višina razpisanih nepovratnih sredstev znaša do 9.430.000 EUR. Cilj podpore posodabljanju kmetijskih gospodarstev je spodbuditi prestrukturiranje in povečati učinkovitost gospodarjenja z izpolnjevanjem posebnih ciljev ukrepa ter s tem prispevati k večji naložbeni aktivnosti ali povečanju produktivnosti dela v kmetijstvu. Več informacij je na voljo na Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja, telefon 01/580 77 92 ali e-pošta: [email protected]. B. J. V začetku junija 2012 je v Sežani potekal ustanovni občni zbor Združenja predstavnikov agrarnih skupnosti Slovenije (ZPASS), kjer so izvolili vodstvo združenja. Predsednik združenja je postal Anton Može iz Agrarne skupnosti (AS) Gabrče, ki je poudaril namen združenja, to je združevati agrarne skupnosti po Sloveniji, vzpostaviti komunikacijo med agrarnimi skupnostmi s ciljem izmenjave pozitivnih izkušenj in problematike ter aktivno pristopiti k urejanju odnosov z državo. V 11-članskem upravnem odboru so predstavniki agrarnih skupnosti po regionalnem ključu (Kras, Istra, Notranjska, Posočje, Gorenjska, Štajerska in Bela krajina). V Sloveniji deluje 622 agrarnih skupnosti, veliko jih je prav na Primorskem, na Krasu in v Brkinih. »Naš cilj je spremeniti zakonodajo oziroma dopolniti veljavni zakon o agrarni skupnosti tako, da premoženje deduje samo en član družine in da se ne deli. Cilji ZPASS so, da se pravna ureditev agrarne skupnosti približa taki obliki pravne osebe, ki bo upoštevala izvor in naravo agrarne skupnosti, hkrati pa ji dala vso gospodarsko operativnost, ki jo v današnjem času potrebuje nekdo, ki želi in mora gospodariti z zemljo. ZPASS bo kot krovna organizacija še učinkovitejša, če bo imela več članov,« je dejal novoizvoljeni predsednik Može. Besedilo in fotografija Olga Knez Delovno predsedstvo ZPASS s predsednikom združenja Antonom Možetom na sredini 12 STROKOVNJAK SVETUJE Foto: arhiv DBS FINANČNI NASVETI PRAVNI NASVETI Stanko Zupančič, vodja Službe poslovanja s komitenti pri Deželni banki Slovenije POSTOPEK ZAMENJAVE BANKE JE PREPROST Postopek zamenjave banke je bil pred leti zamuden, dolgotrajen in povezan s stroški. Že od leta 2009, ko so stopili v veljavo Pravila in postopki za zamenjavo banke, pa je za stranke ta postopek enostaven in brezplačen (izjema so dejanski stroški, na primer poštnina). Z izbiro banke, ki strankam ponuja cenovno ugodne storitve, lahko na letni ravni nemalo prihranite, zato vam svetujemo, da skrbno pregledate celotno bančno ponudbo in se odločite za sodelovanje z banko, ki vam zagotavlja cenovno konkurenčne, in kar je pomembno, kakovostne storitve. Pravila in postopki za zamenjavo banke, ki smo jih oblikovale banke članice Združenja bank Slovenije, veljajo za prenos transakcijskega računa fizične osebe iz banke v banko in le za zamenjavo tistega računa, po katerem ima stranka poravnane vse obveznosti. Če se odločite za zamenjavo banke, morate najprej odpreti račun pri novi banki. V novi banki, ki ste jo izbrali, oddate vlogo za zamenjavo banke, ki hkrati vsebuje zahtevo za ukinitev računa pri prejšnji banki. V roku 14 dni vaša nova banka uredi vse potrebno za zaprtje vašega računa pri stari banki, izroči vam novo plačilno kartico in na vaš novo odprti račun prenese vaše trajne naloge in direktne bremenitve, če ste jih imeli odprte pri stari banki. Kot že omenjeno, je postopek zamenjave banke brezplačen (izjema so dejanski stroški, na primer poštnina). Vabimo vas, da se pridružite zadovoljnim strankam Deželne banke Slovenije, saj vam ponujamo kakovostne in cenovno zelo ugodne bančne storitve ter vse sodobne poti poslovanja. Predvsem pa znamo prisluhniti vašim potrebam in željam ter si vselej prizadevamo najti najboljšo rešitev za vsakega posameznika. Manca Petelin, pravnica DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJAH Dopolnilna dejavnost na kmetiji je s kmetijstvom oziroma gozdarstvom povezana dejavnost, ki kmetiji omogoča boljšo rabo njenih zmogljivosti in delovne sile vseh družinskih članov. Dejavnosti so lahko zelo različne – od predelovanja kmetijskih pridelkov do turizma. Nosilec dopolnilne dejavnosti je lastnik, zakupnik ali drug uporabnik kmetije, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo in je za to ustrezno usposobljen. Dopolnilne dejavnosti se na kmetiji izvajajo na zemljiščih ali v objektih, ki jih ima nosilec v lasti, najemu ali v zakupu, ali v skupnih objektih, razen tistih vrst dopolnilnih dejavnosti, pri katerih se določena opravila teh dejavnosti izvajajo izven kmetije. Dohodek iz dopolnilne dejavnosti na polnoletnega družinskega člana ne sme presegati 1,5 povprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem letu oziroma tri povprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem letu na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. Kot dohodek iz dopolnilne dejavnosti se šteje celoten dohodek, ustvarjen z opravljanjem dopolnilne dejavnosti (ne glede na število vrst in število nosilcev dopolnilnih dejavnosti). BRUTO DOMAČI PROIZVOD BDP Bruto domači proizvod (BDP) je vrednost vseh dokončanih proizvodov in storitev, ki so bili ustvarjeni v okviru ene države v določenem obdobju. Upoštevajo se le proizvodi in storitve, ki so dokončani in pripravljeni za takojšnjo uporabo, in ne tisti namenjeni nadaljnji predelavi ali proizvodnji drugih izdelkov in storitev. Namen izračunavanja bruto domačega proizvoda je dobiti vpogled v gospodarsko aktivnost znotraj države, njen razvoj in stopnjo njene rasti. Posledično se z BDP-jem ocenjuje kakovost oziroma standard življenja v posamezni državi. Za izračun bruto domačega proizvoda se uporabljajo trije pristopi. Proizvodni pristop meri BDP kot vsoto dodanih vrednosti rezidenčnih proizvodnih enot v osnovnih cenah in neto davkov na proizvode in storitve. Izdatkovni pristop meri BDP kot vsoto izdatkov za končno potrošnjo, bruto investicij ter razlike med izvozom in uvozom proizvodov. Dohodkovni pristop meri BDP kot vsoto primarnih dohodkov, razdeljenih rezidenčnim proizvodnim enotam. B. J. 13 KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO preventivni ukrepi, s katerimi je mogoče zmanjšati ali preprečiti posledice, ki jih povzroči pomanjkanje padavin. Po zadnji večji suši leta 2007 je ministrstvo s strokovnjaki KIS in KGZS izdalo »Tehnološka priporočila za zmanjšanje občutljivosti kmetijske pridelave na sušo«. Ob letošnji spomladanski suši so na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) pripravili tehnološka priporočila za blaženje posledic spomladanske suše, kmetijski svetovalci pa spremljajo stanje na terenu. Spomladanska suša se je najbolj odrazila na travinju in koruzi, nekoliko manj na vrtninah in v nasadih jablan. Poletna suša pa je prizadela večinoma vse kmetijske kulture, poljščine in zelenjadnice pa tudi travinje in trajne nasade, še posebej na nekoliko lažjih tleh in na nagnjenih prisojnih legah. Zaradi izrazito zmanjšanega pridelka krme (silažna koruza, travinje, krmni dosevki) bodo posledice suše močno prizadele tudi živinorejce. SUŠA Julija in v začetku avgusta je bilo v Sloveniji zelo malo padavin, obenem pa nas je letos zajel že tretji močnejši vročinski val. Zabeleženi so bili rekordno vroči dnevi in visoko izhlapevanje. Poleg vročine se stopnjuje tudi poletna suša. Stanje vodne zaloge v kmetijskih tleh je še vedno najbolj problematično na Primorskem in Goriškem. Razmere se poslabšujejo tudi povsod tam (v delu Dolenjske, na Celjskem, osrednjem Štajerskem, Krško-Brežiškem območju, v delu Notranjske in na Obali), kjer majhna količina dežja konec julija in v začetku avgusta stanja ni popravila. Tudi drugod po državi so vročina, močno izhlapevanje in suho vreme ponovno močno izčrpali talni vodni rezervoar. Povsod tam, kjer je bila preskrbljenost tal in kmetijskih rastlin z vodo slaba, rastline lahko ponovno trpijo sušni stres in potrebujejo dodatno oskrbo z vodo. Ministrstvo se zaveda posledic, ki jih povzroči daljše sušno obdobje, zaveda se tudi, da so ključni Besedilo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje KAKO SUŠA VPLIVA NA GOZD rastlin. Vitalnost drevja in drugih rastlin je prvi pogoj za dobro zdravstveno stanje gozdov. Pomanjkanje vode pomeni večjo občutljivost gozdnega drevja za škodljivce (na primer smrekove lubadarje) in za bolezni gozdnega drevja (na primer rake na črnem gabru in ceru). Ko je rastlina v vodnem stresu, se lahko organizmi, ki so v času normalne oskrbe z vodo popolnoma neškodljivi, spremenijo v škodljive (na primer glive na iglicah rdečega in črnega bora). Najobčutljivejša za sušo so mlada drevesca in sadike gozdnega drevja, ki se lahko ob daljši suši tudi posušijo. Odvisno od časa, v katerem se suša pojavi, se zmanjša prirast drevja v tekočem ali naslednjem letu. Med načini, kako se rastline branijo pred pomanjkanjem vode, sta predčasno sušenje in odmetavanje listja. Z daljšanjem sušnega obdobja se hitro povečuje požarna ogroženost gozdov in morebitni gozdni požari imajo hujše, katastrofalne posledice za gozd. Gozd je združba, ki v času padavin zadržuje vodo, tako da ni hitrega površinskega odtoka. Zadržana voda se v sušnem času počasi sprošča v okolico oziroma jo gozd porablja za svoj obstoj. Ko je sušno obdobje dolgo, suša vpliva tudi na gozdno drevje, ostalo rastlinstvo, živalstvo, glive in procese v gozdnem ekosistemu. Voda je tekočina brez barve, okusa in vonja. Je najbolj razširjena snov na zemlji in je nujno potrebna vsem oblikam življenja. Voda je poleg svetlobe in toplote osnovni dejavnik, ki pogojuje biokemične procese v rastlinah. Voda ima za rastline velik pomen pri oskrbi s hranili in v procesu fotosinteze, transportu asimilatov po tkivih rastline, omogoča odstranjevanje odpadnih produktov metabolizma rastline, skrbi za oskrbo tkiv rastline s kisikom ter sodeluje pri uravnavanju temperature rastlin (transpiracija). Zadostna oziroma, pravilneje, primerna oskrba rastlin in seveda tudi gozdnega drevja z vodo je pogoj za vitalnost in odpornost Besedilo in fotografija Jošt Jakša, direktor Zavoda za gozdove Slovenije Bralce vabimo, da nam pošljete na uredništvo vaša vprašanja na temo gozdarstvaali predlagate vsebine, o katerih bi želeli izvedeti kaj več. 14 ZDRAVJE IN PROSTI ČAS JESEN PRIHAJA Za vsakim soncem pride dež in tudi vsakemu poletju, pa četudi je tako vroče kot letošnje, počasi sledijo hladnejši dnevi. Hladnejši, a še vedno prijetno topli dnevi so za telo seveda manj obremenilni. Hkrati pa so jesenski dnevi tudi priložnost, da si opomoremo po poletnem toplotnem šoku in pripravimo na mrzle zimske dneve. Ki bodo od telesa spet zahtevali svoj davek! Jesenska obnova telesa Izhodišče za najoptimalnejše delovanje telesa je pravzaprav enostavno. V telo vnašamo hranila, ki jih potrebuje za osnovno preživetje, in jim dodamo tista, ki jih potrebuje zaradi svojih individualnih posebnosti. Te posebnosti zajemajo cel spekter od telesne aktivnosti do presnovnih sprememb, ki so značilne za posamezne bolezni. Za osnovno delovanje telesa je potreben uravnotežen vnos vseh glavnih hranil: sladkorjev, beljakovin in maščob, tem pa dodamo mikrohranila v obliki prehranskih virov vitaminov, antioksidantov, posameznih rudnin itn. In ravno jesenski čas je tisti, ko je na voljo pester spekter živil, zato je sestava uravnoteženega jedilnika za obnovo telesa v jeseni še lažja. Jesenski pridelki ponujajo številna živila, ki so na primer bogata s sladkorji in primerna za zelo telesno aktivni del ljudi, mednje štejemo tudi otroke. Sadje in razna žita so prvovrsten vir sladkorjev in vsebujejo tudi številna mikrohranila. Posebna odlika jeseni je raznovrstnost ponudbe živil, ki omogoča, da telo dobi res vse potrebne snovi za najboljše delovanje. Živila, ki so vzgojena v lokalnem okolju, pa imajo še posebej bogato vsebnost hranil. Zdravje je torej na dosegu roke. Na naših vrtovih, poljih in hlevih. In ne v čudežnih dietah, tabletkah in praških iz daljnih krajev. Svetuje mag. Nada Rotovnik Kozjek, strokovnjakinja za prehrano z Onkološkega inštituta v Ljubljani PARTNERSTVO IN DRUŽINA Spet prvi šolski dan Morda je samo eden, ki smo se ga veselili. Morda še tega ni. Eni imajo to srečo, da se morda veselijo vseh. Prvi šolski dan ni samo enkrat v življenju, je vsaj devetkrat. Starši ga težko čakamo, ker za nas to pomeni strukturo reda in varnosti. Kaj pa otroci? Ali jih je mogoče pripraviti na nov »stari« ritem delovnega življenja? Dolgo spanje, druženje s prijatelji, več računalnika in televizije. Kako to ukiniti? Otroci, vsaj tisti, ki so bili veliko časa sami, se bodo težko prilagodili, saj bodo imeli občutek, da gredo z boljšega na slabše. Tega pa še odrasli ne maramo. Zato je fino, da se z otroki začnemo pogovarjati o tem, kako se bomo organizirali po 1. septembru, jim prinesemo zanimivo knjigo, jih začnemo vsak dan bolj zgodaj zbujati. Jih vprašamo, česa se veselijo, ali jih je česa strah. Včasih naredimo največji korak s tem, da pripravimo svoje možgane, da začnejo razmišljati drugače, potem se telo začne samo od sebe pripravljati na spremembo. Glede šole pa: ni treba, da postane ta tema najpomembnejši del družinskega življenja. Ostanite povezani tudi na drugih področjih. Srečno! Svetuje Leonida Mrgole, Zavod Vezal IZ ZAKLADNICE NARAVE SONČNICE se vedno obračajo za soncem - sledimo jim Sončnično seme je vir najkakovostnejših hranil, ki nam jih nudi mati narava. Vsebuje visok delež olja in beljakovin z vsemi osmimi esencialnimi aminokislinami, lecitin, številne pomembne vitamine in minerale. Sončnično seme ohranja vitalnost in imunski sistem organizma, je dobra preventiva pred boleznimi srca in ožilja ter rakom, znižuje nivo slabega holesterola v krvi, pospešuje obnovo poškodovanih celic in tkiv, dobro vpliva na razvoj ploda pri nosečnicah, vpliva na boljšo počutje in koncentracijo ter delujejo pomirjujoče, ko smo pod stresom. Sončnično seme je tudi odličen vir vlaknin, zaradi česar pozitivno vpliva na prebavila. Zaradi mnogih pozitivnih učinkov je priporočljivo redno uživanje svežih in ekološko pridelanih sončničnih semen in sončničnega olja. Imejmo vedno na mizi skodelico sončničnih semen, tako se bomo večkrat spomnili in segli po tem čudovitem zrnju. Še večjo hranilno vrednost imajo namočena semena, v katerih se je sprožil proces kaljenja. Semena, namočena za eno ali dve uri, so tudi lažje prebavljiva. Sončnična semena lahko uživamo tudi z jogurtom, skuto, jih dodamo v kruh in solate ali pa zmeljemo in uporabimo za zgoščevanje juh in omak ter pripravo namazov. Besedilo in fotografiji Jožica Polajžer, specialistka za svetovanje v kmetijstvu 15 PREDSTAVLJAMO Po obsegu dejavnosti je predelava mesa s klavnico ena manjših. Veliko pozornost zadruga namenja predelavi in prodaji mesa ter mesnin pod lastno blagovno znamko »Dobrote s kmetije«. Pri tem uspešno sodeluje z dolenjskimi in belokranjskimi rejci živine. Prireja poteka pretežno s pašniškim načinom oziroma z uporabo najkakovostnejših krmil. Strokovnjaki kmetijske zadruge na različne načine sodelujejo s kmeti in zagotavljajo nadzor pri reji živine. Zadružne mesnine zagotavljajo harmonijo zdravega in prvovrstnega okusa, kar dokazujejo tudi številne nagrade. Svojim kupcem želijo samo najboljše, zato jih pri izpopolnjevanju ponudbe vključujejo v preizkušanje in oceno okusov. Izdelujejo široko paleto najrazličnejših mesnin iz svinjskega, govejega, telečjega in ovčjega mesa. Po obsegu druga je dejavnost kooperacije, ki povezuje kmete na celotnem področju in zajema področje prireje mleka, rejo živine, v zadnjih letih postaja vedno pomembnejša proizvodnja vrtnin. KZ Krka je trenutno eden največjih organiziranih pridelovalcev vrtnin v Sloveniji in s to dejavnostjo močno posega tudi h kooperantom zunaj svojega območja. Ta proizvodnja bo tudi v prihodnje predstavljala enega od najmočnejših in najperspektivnejših programov. Jure Vončina, direktor KZ Krka: »Zadruga je v zadnjih nekaj letih vodilna odkupovalka in ponudnica tržno pridelane zelenjave v Sloveniji. Letno odkupimo več kakor 3000 ton sveže zelenjave, pridelane na integriran način. V KZ Krka ves čas iščemo možnosti in priložnosti, da slovenskega potrošnika osveščamo in obveščamo, da je naša zelenjava konkurenčna, ker je pridelana v integrirani shemi, ki je okolju in potrošnikovemu zdravju prijaznejša. Ima večjo hranilno vrednost in vsebnost vitaminov. Obrana je v optimalni zrelosti, zaradi kratke poti od polja do potrošnika pa tudi ne potrebuje sredstev za podaljšanje svežine. Z ohranjanjem in razvojem pridelave ohranjamo in ustvarjamo domača delovna mesta ter izboljšujemo prehransko varnost na ravni države. Zaradi kratkih poti in višjih shem pridelave manj obremenjujemo okolje, kar vpliva na trajnostni vidik pridelave in ohranjanje virov za naše potomce, in ne nazadnje tako ohranjamo poseljenost podeželja in skladen regionalni razvoj.« KZ KRKA VODILNI PONUDNIK TRŽNO PRIDELANE ZELENJAVE V SLOVENIJI Kmetijska zadruga Krka Novo mesto je ena večjih kmetijskih zadrug v Sloveniji in pomemben gospodarski subjekt v regiji. Zajema območje mestne občine Novo mesto in občin Mirna Peč, Dolenjske Toplice, Škocjan, Šentjernej ter občino Črnomelj. Matjaž Brezovar, predsednik KZ Krka, o zadrugi pove: »Zadruga ima zaposlenih 190 delavcev in povezuje 315 članov. Letno ustvarimo 31 milijonov evrov prihodkov, odkupimo 21 milijonov litrov mleka, 1500 ton živine in 3000 ton zelenjave. Po svoji obliki smo splošna kmetijska zadruga, ki izvaja več različnih dejavnosti hkrati. Opravljamo dejavnosti trgovine (maloprodaja in veleprodaja), klavnice in mesne predelave ter kooperacijsko dejavnost. Poslovno ne sodelujemo samo s svojimi člani, temveč z bistveno večjim številom kmetov oziroma proizvajalcev ter na ta način zagotavljamo preživetje njim in njihovim družinam. Zadruga si prizadeva za dvig odkupne cene mleka, saj le ta v zadnjih mesecih le s težka pokrije vse ostale dvige cen pri inputih (krmila, nafta, dokup potrebne krme…).« Trgovina je za zadrugo najpomembnejša dejavnost. Zajema zelo širok program, in sicer na področju maloprodaje prodajo živilskega in neživilskega blaga (tehnično blago, kmetijski repromaterial, gradbeni material, mehanizacija, rezervni deli, oprema, talne obloge, gospodinjski program itd.), na področju veleprodaje pa prodajo mesa in mesnih izdelkov ter tehničnega in kmetijskega blaga (fitofarmacevtska sredstva, pnevmatike, rezervni deli, vinogradniška oprema, repromateriali za kmetijsko proizvodnjo itd.). Trgovska dejavnost v zadrugi se v največjem delu opravlja na domačem trgu, le manjši del pa predstavljata uvoz in izvoz. Fotografije arhiv KZ Krka J. V. 16 ZANIMIVOSTI TILEN OBLAČEN, MEGLEN, GRDA, DEŽEVNA JESEN POHODNA POT V RAZKRIŠKEM KOTU Od Tilna, ki goduje 1. septembra, je po starih vremenskih pregovorih zelo odvisno vreme v vsem mesecu kimavcu oziroma septembru. Zgornji pregovor: Tilen oblačen, meglen, grda, deževna jesen, se namreč nadaljuje: Tilna če jasno, gorko, štiri bo tedne vedro. Da se septembrsko vreme ravna po prvih dneh, pa kaže tudi naslednji pregovor: Kadar prve dni kimavca pogosto grmi, k letu obilno bo tepkovca, pšenice in rži. Na vrtu nas kot glavno opravilo v septembru čaka setev zimske solate in motovilca, prve dni lahko še sejemo tudi redkvico, blitvo, špinačo in nekatere sorte čebulčka. Endivija mora biti čim bolj na temnem, da postanejo listi beli in krhki, ovijemo jo lahko v tkanino ali temen papir. Vsi, ki imajo radi zelišča, bodo v lončke presadili grmičke rožmarina in drobnjaka ter korenine peteršilja, kjer bodo pri roki za rabo vso zimo. V okrasnem delu vrta posejemo nekatere enoletne cvetlice ter sadimo čebulice hijacint, tulipanov in narcis. V mnogih vrtovih so namreč okrasne čebulnice prve znanilke pomladi, med njimi predvsem jarice in zvončki, ki cvetijo, še preden ozelenijo drevesa. Gomolje gladijol pustimo v zemlji do oktobra. Septembra presajamo potonike in perunike. Konec meseca pa sadimo iglavce in zimzeleno grmičevje. D. S. Poletna vročina, ki v avgustu dosega svoj višek nas sili v iskanje sence. September bo kot nalašč za iskanje prijetnega hladu na Poti kulturne in naravne dediščine v Razkriškem kotu. Pot je dobitnica priznanja za Naj regijsko pot 2011. Začne se pri Ivanovem izviru. Mnogi ljudje verjamejo v zdravilno moč te vode, ki naj bi pomagala k dobremu vidu, splošnemu počutju in odpravi golšavosti. Pot nato krene po hladu gozda vzdolž potoka Ščavnica mimo prazgodovinske naselbine, Gibinskega slapa do izliva Ščavnice v reko Muro. Če pa boste obiskali Razkrižje ob kateri od turističnih in kulturnih prireditvah vam priporočamo, da poskusite razkriške mlince. Več o poti najdete na spletu http://hiking-biking.net/pot-razkriski-kot.aspx. Besedilo in fotografija Mojca Plantan, Center za zdravje in razvoj Murska Sobota ZA GOZDOVE IN LJUDI Prosilva Slovenija in Pahernikova ustanova ter številni partnerji in podporniki bodo 8. septembra 2012 v Pahernikovem gozdu na Pohorju pripravili prireditev z naslovom Za gozdove in ljudi. Začela se bo ob 10.30 v Radljah ob Dravi pri stavbi Krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije. Prireditev bo priložnost za predstavitev različnih vlog gozdov, gospodarjenja z njimi po načelih sonaravnosti, trajnosti in ekonomičnosti, predstavitev Pahernikove ustanove ter spodbujanje razprave med različnimi strokovnjaki in interesnimi skupinami. Naročilo na časopis S PODEŽELJA.SI Če se želite naročiti na brezplačen časopis S PODEŽELJA.SI , izrežite priloženo izjavo in jo pošljite po pošti na naslov: S PODEŽELJA.SI , Zadružna zveza Slovenije, z.o.o., Miklošičeva 4, 1000 Ljubljana, ali pa se na tiskano ali spletno izdajo časopisa naročite na spletni strani www.spodezelja.si. 쏿쏿쏴쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏿쏷쏿 IZJAVA: Naročam se na brezplačni časopis S PODEŽELJA.SI Zadružne zveze Slovenije, zadruge z omejeno odgovornostjo, Ljubljana, Miklošičeva 4, ki jo zastopa direktor Bogdan Štepec. PODATKI O NAROČNIKU: Ime in priimek: ............................................................................................................................................... Naslov (kraj in hišna številka) ..................................................................... Poštna številka: ................... Pošta: .......................................................... Telefon: ......................................................... Elektronska pošta: .......................................................................................................................................... Ste član ali delavec zadruge? DA NE Katere: ......................................... Datum: ........................................... Podpis: ...................................... Dovoljujem, da izdajatelj časopisa gornje podatke shranjuje in obdeluje ter jih uporablja za izpolnjevanje naročniškega razmerja in potrebe obveščanja, ki ga izvaja izdajatelj, vse do pisnega preklica privolitve. Obdelava in uporaba osebnih podatkov bosta potekali v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov. ZANIMIVOSTI MEDIČARTSVO IN LECTARSTVO, Ratkovci Medičarstvo sodi med najstarejše obrti, ki je bila najbolj razvita v mestih in trgih, obsega pa izdelavo različnega medenega peciva, medice in sveč iz medu. Medičarji so med skupaj s satjem kot osnovno surovino za svoje izdelke kupovali pri vaških čebelarjih. Med so uporabili za medeno pecivo, satje pa zalili z vodo in pripravili brezalkoholno pijačo medico. Jožica Celec iz Ratkovcev se je izdelovanja medenih izdelkov učila od tasta, znanega soboškega lectarja Celeca. Ko je ostala brez zaposlitve, se je začela ukvarjati z lectarstvom. Tudi mož in otroka ji pomagata v delavnici, največ pa na sejmih. Iz iste družine izhaja tudi soboški lectar Gregor Celec. Jožica izdeluje lectovo »klasično« pecivo (srčke, babe, konje), medeno žganje, figuralno pecivo; srca pa opremlja tudi z ljubezenskimi prekmurskimi verzi. (npr. za tebof besnen; na tebe se kelin). Največ prodaja po sejmih – proščenjih. Zraven delavnice ima urejeno tudi prodajno galerijo. Več informacij na: Jožica Celec, Ratkovci 8, 9207 Prosenjakovci. Za ogled delavnice se najavite na tel.: 02 544 12 39, 041 941 175, [email protected] Foto: Arhiv PMMS Za Slovensko etnološko društvo pripravila: Jelka Pšajd KRIŽANKA SESTAVIL: ALEN BUČAR BARAS GLAVNO MESTO SOMALIJE PRISTAŠ ATOMIZMA ROTIRAJOČA LUČ HRVAŠKO MESTO V DALMACIJI NEKDANJI NEMŠKI DENAR HRVAŠKI SLIKAR (1914-1999) NEMŠKI SKLADATELJ (WERNER) ☺ 3 TIBETANSKO GOVEDO VISEČA ŽIVALSKA USTNICA 11 JULIO IGLESIAS VEČNI POPOTNIK (knjižno) 5 4 1 ARZEN SLOVENSKA ARHEOLOGINJA ČREMOŠNIK EVR. UMET. SLOG MED ROMANTIKO IN RENESANSO 2 SREDSTVO ZA BARVANJE ROBERT REDFORD SVETEL DROBEC ŽAREČE SNOVI 7 ZAČETEK TEKMOVANJA 9 GESLO: 8 VISOK, OSTER GLAS TOLKAČ, KIJ DUŠIKOVA SPOJINA HITER TEK STOPNIČAST SLAP 10 SLADEK ČEBELJI PROIZVOD VELIKA ŽIVOBARVNA PAPIGA Z DOLGIM REPOM 6 __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 Rešitev prejšnje križanke je SEJEM AGRA. NEKOČ JE BILO … Ne le suša, tudi pozidave kmetijskih zemljišč vplivajo na obseg kmetijske dejavnosti v Sloveniji. Na sliki iz leta 1948 je mogoče videti člane družine Sirnik (po domače Ukčeve) iz Dravelj pri spravilu otave na Ledinah. V ozadju se vidi streha stare Osnovne šole Valentina Vodnika, na travniku nasproti šole pa sedaj stoji Koseška tržnica. Stanislav Čičerov Prodajna galerija. Ratkovci, 20. 10. 2010. 18 OGLASI AKTUALNE CENE za obdobje od 6. do 12. avgust 2012 v EUR €/kg Mleko 0,35 0,34 0,33 0,32 0,31 0,30 0,29 0,28 0,27 0,26 0,25 0,24 Obrestne mere za dolgoročne depozite prebivalstvu 0,29 z nespremenljivo (fiksno) obrestno mero Depozit v EUR nad 1 leto nad 2 leti nad 3 leta nad 5 let jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec €/kg k.t. Mlado pitano govedo, razred R3 3,80 3,70 3,60 3,50 3,40 3,30 3,20 3,10 3,00 2,90 2,80 3,70 % 4,10 % 4,30 % 4,45 % od 5.000 do 19.999 3,80 % 4,20 % 4,45 % 4,65 % od 20.000 3,90 % 4,40 % 4,65 % 4,85 % 3,61 MALI OGLASI PRODAM MOTOKULTIVATOR FORT 1 5 9 13 17 21 25 29 33 37 41 45 Prodam motokultivator FORT, okrogli priklop s priključkom frezo za zemljo in mulčerjem kladivarjem. Telefon: 041 434 199 49 teden PRODAM MINI BAGER CASSE Prašiči, razred E €/kg k.t. od 100 do 4.999 1,70 1,65 1,60 1,55 1,50 1,45 1,40 1,35 1,30 1,25 1,20 1,15 Prodam mini bager Casse 1,6 t letnik 2004. Telefon: 031 695 208 1,68 Naročilo malih oglasov na spletni strani www.spodezelja.si. 1 5 9 13 17 21 25 29 33 37 41 45 49 53 33 37 41 45 49 53 Kmečka lista – društvo za razvoj kmetijstva in podeželja teden Pšenica 3,40 3,10 2,80 €/kg 2,50 2,20 1,90 2,16 1,60 1,30 1,00 1 5 9 13 17 21 25 29 teden 2010 2011 2012 Vabimo vas, da aktivno sodelujete pri oblikovanju časopisa S PODEŽELJA.SI s svojimi vsebinskimi predlogi, prav tako lahko predlagate primere dobre prakse na podeželju, saj bo glasilo tako z vašo pomočjo doseglo svoj namen. Svoje predloge pošljite na elektronski naslov [email protected]. Prijetno branje vam želimo! 19 'H³HOQDEDQND6ORYHQLMHGG.RORGYRUVND/MXEOMDQD
© Copyright 2024