1. No category

 SODOBNO UČENJE, Maja Jankovič, s. p. Aškerčeva ulica 5, 3250 Rogaška Slatina Tel.: 040 455 998, e‐naslov: [email protected], www.sodobno‐ucenje.si v sodelovanju z VRTEC ROGAŠKA SLATINA Ulica Kozjanskega odreda 2 3250 Rogaška Slatina Tel.: 03/818 57 52 STALIŠČA STARŠEV O ZGODNJEM UČENJU TUJEGA JEZIKA V VRTCU ROGAŠKA SLATINA Rogaška Slatina, 17. junij 2013 1 SODOBNO UČENJE, Maja Jankovič, s. p.
UVOD Vrtec Rogaška Slatina že tretje leto projektno izvaja zgodnje učenje tujega jezika. Ob zaključku šolskega leta 2012/2013 smo staršem vključenih otrok oddali vprašalnike z namenom obdelave njihovih stališč in mnenj o projektu. Prvi del vprašalnika se nanaša na razmišljanja staršev, drugi pa je osredotočen na sporočila in doživljanja otrok. Zanimalo nas je predvsem, na kakšen način otrok doživlja tujejezično izkušnjo iz vrtca v domačem in širšem okolju izven njega. Poleg pozitivnega odnosa staršev do zgodnjega učenja raziskava razkriva tudi zavedanje staršev o pomenu zgodnjega začetka. Starši si želijo izvedeti več o metodi dela, ki jo uporabljamo, in o integriranem učenju nasploh. PREDSTAVITEV DOSEDANJE PRAKSE Integrirani način učenja tujega jezika izvajamo po sodobni CLIL metodologiji (Content and Languge Integrated Learning). CLIL metodologija je zaradi učinkovitosti prioritetno področje poučevanja in učenja tudi po mnenju Evropske komisije. Angleščino smo vključili v redno vzgojno delo, kjer ne sledimo čistim jezikovnim ciljem, temveč otroka razvijamo celostno in kompleksno (uporabljamo oznake L1 in L2: slovenščina L1, angleščina L2). Pri pedagoškem delu uporabljamo načelo »Ena oseba ‐ en jezik« po Bakerju, kjer vzgojiteljici uporabljata dva različna jezika v enem druženju tedensko (45 min). V projekt je vključenih dvanajst vzgojiteljic ‐ L1 (slovenščina), in ena mobilna vzgojiteljica ‐ L2 (angleščina). Interakcije z otroki zajemajo vsa področja otrokovega razvoja: kognitivni razvoj (učenje, razmišljanje, reševanje problemov), socialni in čustveni razvoj, govor in jezikovni razvoj (jezik in komunikacije, L1 in L2) in gibanje ter fizični razvoj. Meseca januarja 2013 smo na željo staršev poskusno pričeli z uvajanjem tujega jezika v oddelke otrok starosti 3 do 4 in 4 do 5 let. Ker smo projekt pričeli med letom, so starši sofinancirali program v znesku 5 evrov na mesec na otroka. Program za generacijo pred vstopom v šolo financira Občina Rogaška Slatina. Dosedanja pedagoška praksa, dobesedni zapisi izjav otrok, opazovanje otrok, izdelki, posnetki, fotografije in evalvacije med vzgojiteljicami kažejo, da otroci angleščino sprejemajo z velikim 2 SODOBNO UČENJE, Maja Jankovič, s. p.
zanimanjem in večplastno. Menimo, da z integriranim načinom dajemo otroku možnost razvoja slušnega razumevanja tujega jezika, saj se tuji jezik in slovenščina prepletata skozi potek dejavnosti. Vizualno bogato podporno okolje nam na pedagoški način pomaga otroke peljati do razumevanja. Nekateri otroci kažejo močno željo po izražanju in izgovarjanju glasov, besed in kratkih stavkov. Slednje nas je izredno veselilo, zato smo pri načrtovanju dejavnosti upoštevali tudi to in načrtovali aktivnosti tako, da so otroci lahko izgovarjali angleške besede, posamezne glasove ali zlogovali ‐
prepevanje pesmic, poigravanje z izštevankami, vključevanje v neposredno tujo jezikovno interakcijo znotraj komunikacijske fraze skozi ponavljanje iste dejavnosti, vse dokler so otroci izražali željo, dokler dejavnost ni izzvenela oz. zanjo več ni bilo interesa. NAMEN RAZISKAVE V tretjem šolskem letu izvajanja zgodnjega učenja tujega jezika smo si kot planirano zastavili poglobljeno sodelovanje s starši. V nekaterih oddelkih smo izvedli predstavitve dejavnosti v obliki nastopa, roditeljskega sestanka in srečanja v knjižnici Rogaška Slatina, nekatere starše smo individualno povabili k sodelovanju. V vseh omenjenih primerih so imeli starši priložnost opazovanja svojega otroka pri našem delu v vrtcu, drugi pa so z otrokom doma izvedli pogovor o doživetju v vrtcu. Ob koncu šolskega leta smo starše povabili k sodelovanju z anketnimi vprašalniki. Želeli smo dobiti mnenje staršev o projektu in ugotoviti predvsem, ali otrok prepoznava tuji jezik kot njemu znan tudi izven znanega okolja vrtca. Zastavili smo si naslednja raziskovalna vprašanja: RV 1: Kaj starši mislijo o zgodnjem začetku učenja tujega jezika nasploh, kdaj je primerna starost za začetek. RV 2: Kaj starši menijo o vplivu zgodnjega pričetka učenja tujega jezika na razvoj materinščine, kognitivni in socialni razvoj otroka . RV 3: Kaj nam v zvezi s projektom zgodnjega učenja angleščine starši sporočajo na konkretni ravni, kakšni so predlogi, želje. RV 4: Kakšno obliko učenja tujega jezika si starši želijo ob vstopu v osnovno šolo. Drugi sklop vprašanj se nanaša na otroka staršev, vključenih v raziskavo. Zanimalo nas je predvsem, kaj in kako pogosto otrok v domačem okolju sporoča o svoji jezikovni izkušnji in ali se zanima za tuji jezik in kulturo. RV 5: Kaj otroci doma sporočajo v zvezi z angleščino v vrtcu in kako pogosto to počno. 3 SODOBNO UČENJE, Maja Jankovič, s. p.
RV 6: Kakšna znanja so opazili pri otroku na področju tujega jezika. RV 7: Ali je otroku všeč učenje angleščine. RV 8: Ali otrok doma ali v širšem okolju prepoznava tuji jezik kot njemu znan, kdaj in v kakšnem kontekstu. VKLJUČENI V RAZISKAVO V program zgodnjega učenja tujega jezika v Vrtcu Rogaška Slatina je vključenih 240 otrok, anketne vprašalnike smo razdelili vsem staršem, torej je k sodelovanju vabljenih vseh 240 staršev. Nekateri otroci so v projekt vključeni prvo leto (predvsem mlajši), nekateri pa so v njem že tretje leto (otroci v enotah Kapljica in Studenček). V projekt je vključenih 133 dečkov in 107 deklic. Tabela 1: Vključeni otroci v projekt zgodnjega učenja tujega jezika po starosti Starost Število 3‐4 leta 48 4‐5 let 76 5‐6 let 116 Skupaj 240 REZULTATI RAZISKAVE Rezultate raziskave predstavljamo analitično po posameznih vprašanjih iz ankete. Ponekod v uvodnem delu interpretacije v kratkem povzemamo splošna teoretična stališča stroke. Določena vprašanja smo logično združili in jih interpretirali skupno. Analiza vrnjenih odgovorov po oddelkih Od oddanih 240 vprašalnikov jih je bilo s strani staršev vrnjenih 151, kar predstavlja 63 %. Ugotovili smo, da je bilo vrnjenih več vprašalnikov staršev deklic (64 %) za razliko od vrnjenih vprašalnikov staršev dečkov (50 %). Največ vrnjenih anket smo dobili iz oddelkov 23 in 25, najmanj pa iz oddelka 21. Morda lahko visoko odzivnost staršev v oddelkih 23 (Kostrivnica) in 25 (Sv. Florijan) pripišemo dejstvu, da so ti oddelki starostno mešani (heterogeni), kar pomeni, da so najmlajši vpisani otroci vanje stari 3 in najstarejši 6 let. Tako so letos nekateri otroci angleščino srečevali že tretje leto, podobno so v dogajanje že tri leta vključeni starši. Nasprotno je bil letos oddelek 21 (Enota Potoček v 4 SODOBNO UČENJE, Maja Jankovič, s. p.
Rogaški Slatini) v projekt vključen prvič, otroci in starši so imeli zato manj srečevanja z angleščino in posledično s tem manj izkušenj. Grafični prikaz 1: Odstotki vrnjenih anket po oddelkih Analiza vrnjenih odgovorov po starosti otrok V naslednjem grafičnem prikazu je možno analizirati odgovore staršev glede na starost otrok po oddelkih, kar je velikega pomena za nadaljnjo obdelavo in interpretacijo rezultatov. Pri tem je pomembno dejstvo, da oddelki tudi v vrnjenih anketah reprezentančno zastopajo starostno strukturo oddelka. Starostno homogeni so oddelki 9, 13, 15, 16, 17, 20, 21, heterogeni pa so oddelki 14, 18, 19, 23 in 25. Največ predstavnikov starosti 3 do 6 let je v oddelkih 23 in 25, kar je razvidno iz spodnjega prikaza. Grafični prikaz 2: Analiza starosti otrok glede na vrnjene ankete po oddelkih 5 SODOBNO UČENJE, Maja Jankovič, s. p.
Ko smo pogledali skupne seštevke oddanih anket glede na starost otrok, smo ugotovili, da se dobra tretjina vrnjenih anket nanaša na otroke, stare pet let. Četrtina vrnjenih anket ponazarja štiriletnike, v manjšini pa so tri‐ in šestletniki. Kar 11 odstotkov staršev ni navedlo starosti otroka. Grafični prikaz 3: Analiza starosti otrok glede na vrnjene ankete v skupnem seštevku Analiza vrnjenih odgovorov po spolu otrok Rezultati so nam pokazali, da smo dobili več vrnjenih anket s strani staršev deklic. Vrnjenih anket smo dobili za 67 dečkov ter 69 deklic, 15 anketnih vprašalnikov je bilo vrnjenih brez navedbe spola otroka. Ker je vpisanih deklic v programe že zadnjih nekaj let nekaj manj kot dečkov, sta spola otrok zastopana približno enako. Odgovorov posameznih anketnih vprašanj nismo analizirali po spolu. Grafični prikaz 4: Število oddanih in vrnjenih anket po oddelkih in po spolu otroka 6 SODOBNO UČENJE, Maja Jankovič, s. p.
STALIŠČA STARŠEV O PRIMERNI STAROSTI OTROKA ZA ZAČETEK UČENJA TUJEGA JEZIKA Raziskave na področju učenja tujih jezikov na kažejo, da se starostna meja začetka pomika navzdol (Pižorn, 2009). Želeli smo vedeti, kaj menijo starši o primerni starosti za začetek. Ugotovitve raziskave dajejo precej različne odgovore, in sicer se mnenja staršev gibljejo od 1. pa do 10. leta. Ugotovili smo, da je povprečna starost navedenih predlogov 4,26 leta. Spodnja tabela prikazuje odgovore staršev s frekvencami. Največ staršev (50 odgovorov) meni, da je najprimernejši začetek zgodnjega učenja tujega jezika pri štirih letih. Grafični prikaz 5: Porazdelitev odgovorov staršev glede primerne starosti otroka za začetek učenja tujega jezika 7 SODOBNO UČENJE, Maja Jankovič, s. p.
STALIŠČA STARŠEV O VPLIVU UČENJA TUJEGA JEZIKA NA RAZVOJ MATERINŠČINE Pozitivni vplivi tujega jezika na razvoj materinega jezika v stroki niso novost. Mnoge raziskave namreč dokazujejo, da otrok skozi učenje drugega jezika dobi priložnost razvoja spoznanja, da je njegov jezik le eden mnogih. Skozi ta fenomen otrok razvija zgodnje zavedanje o svojem jeziku in jezikovne procese materinščine. V razvojni praksi dokazujemo, da ob integriranem načinu poučevanja in učenja otrok lahko razvija tudi materni jezik in jezikovno izražanje v svojem lastnem jeziku. Pri tem upoštevamo pravilo ENA OSEBA – EN JEZIK, da ne pride do mešanja jezikovnih struktur. Otrok jezik veže na osebo, kar je v nadaljevanju raziskave razvidno iz zapisanih izjav otrok. Več kot polovica staršev meni, da ima učenje tujega jezika pozitiven vpliv na razvoj maternega jezika. Podatek, da 39 % staršev ne pozna povezave med področjema, kaže na pomanjkanje ključnih informacij. Grafični prikaz 6: Stališče staršev o vplivu učenja tujega jezika na razvoj materinščine STALIŠČA STARŠEV O VPLIVU UČENJA TUJEGA JEZIKA NA RAZVOJ MIŠLJENJA Razvoj jezika in razvoj mišljenja sta pri otroku zelo močno povezana in se prepletata skozi razvojne faze. Mednarodne študije so dokazale, da so dvojezični otroci pri jezikovnih in nejezikovnih inteligenčnih testih boljši kot enojezični, imajo boljše rezultate pri standardiziranih testih, zlasti pri bralnem razumevanju, materinem jeziku in matematiki (Hakuta, 1986). Starši so v večini mnenja, da učenje tujega jezika pozitivno vpliva na razvoj mišljenja. Približno desetina staršev meni, da ni povezave med učenjem tujega jezika in razvojem mišljenja. Nihče od staršev ne meni, da ima učenje tujega jezika negativen vpliv na razvoj mišljenja. 8 SODOBNO UČENJE, Maja Jankovič, s. p.
Grafični prikaz 7: Stališče staršev o vplivu učenja tujega jezika na razvoj mišljenja STALIŠČA STARŠEV O VPLIVU UČENJA TUJEGA JEZIKA NA SOCIALNI RAZVOJ OTROKA Dokazano je, da ima tujemu jeziku izpostavljen otrok višjo samopodobo (Genesee, 1987) in da taki otroci razvijejo sposobnost medkulturnega pluralizma, odprtost in spoštovanje tujih kultur in ljudi, ki so drugačni od njih samih (Curtain & Dahlberg, 2004). Predvidevamo, da velik odstotek staršev, ki menijo, da učenje tujega jezika pozitivno vpliva na socialni razvoj otroka, prepoznava drugačnost interakcije, ki poteka na individualnem nivoju, na nivoju prijateljev in vrstnikov na oddelčnem nivoju, med otroki posameznih oddelkov, enot (sorojenci) in širše v okolju. V nadaljevanju odgovora starši navajajo, da pozitivne učinke tujega jezika na socialni razvoj vidijo predvsem v razvoju splošne razgledanosti in širine, razvoju tujejezične sporazumevalne zmožnosti, manjše zadržke v komunikaciji med vrstniki na dopustu, potovanju ter širše dojemanje drugačnosti nasploh. Grafični prikaz 8: Stališče staršev o vplivu učenja tujega jezika na socialni razvoj otroka 9 SODOBNO UČENJE, Maja Jankovič, s. p.
MNENJE STARŠEV O NAČINU UČENJA TUJEGA JEZIKA V PREDŠOLSKI DOBI V anketnem vprašanju smo staršem podali kratko predstavitev dveh načinov zgodnjega učenja tujega jezika, in sicer obliko tečaja in integrirano obliko učenja. Za integrirano obliko kot primeren način se je izreklo 67 % staršev, za tečajno obliko pa 33 %. V nadaljevanju smo pripravili povzetke razmišljanj staršev za obe obliki. RAZMIŠLJANJA STARŠEV ZA INTEGRIRANO OBLIKO UČENJA TUJEGA JEZIKA Starši, ki so mnenja, da je primernejša integrirana oblika, menijo, da je le‐ta za otroka prijaznejša, da je učenje tujega jezika del splošnega procesa v vrtcu in je zato otroku bližje. Starši pojasnjujejo, da otrok na tak način učenje in tuji jezik sprejme kot del vsakdana, normalnega dogajanja znotraj znanega okolja na ravni oddelka in ne kot nekaj posebnega. Nekaj staršev navaja tudi organizacijsko prednost, nekateri so navedli, da tečajna oblika ni primerna za predšolske otroke. Starši zaznavajo tudi možnost vključenosti za vse otroke, ne le za otroke finančno situiranih staršev. RAZMIŠLJANJA STARŠEV ZA TEČAJNO OBLIKO UČENJA TUJEGA JEZIKA Prednost tečajne oblike pred integrirano vidi tretjina staršev. Svojo odločitev utemeljujejo predvsem z majhnostjo skupin, možnostjo izbire in finančno dostopnostjo. Nekaj staršev navaja, da je tečajniška oblika primernejša zaradi tega, ker se lahko otroci bolj posvetijo učenju, kar je pomembno za kasnejšo nadgradnjo, spet drugi menijo, da je takšna oblika za otroka lažja. Grafični prikaz 9: Stališče staršev o primernosti oblike zgodnjega učenja tujega jezika SPLOŠNA OCENA PROJEKTA UČENJA TUJEGA JEZIKA Starše smo povabili k splošni oceni projekta z lestvico od 1 do 5, kjer 1 pomeni nizko oceno in 5 visoko oceno. Večina petine staršev, ki se je izrazila z oceno 3, izhaja iz tistih oddelkov, kjer so mlajši 10 SODOBNO UČENJE, Maja Jankovič, s. p.
otroci, ki so vključeni v projekt prvič. Oceni 1 in 2 sta porazdeljeni med osem oddelkov od dvanajstih posamično, za vsako od ocen 1 in 2 se je izrazil po en starš. Oceni ne kažeta skupnih lastnosti, predvidevamo, da so izraz osebnega prepričanja. Nasprotno tretjina staršev projekt ocenjuje z najvišjo oceno, sledi 40 % z oceno 4. Oceni 5 in 4 skupaj predstavljata mnenje treh četrtin staršev. Grafični prikaz 10: Splošna ocena projekta zgodnjega učenja tujega jezika KAJ OTROK DOMA PRIPOVEDUJE O UČENJU TUJEGA JEZIKA V četrtem vprašanju nas je zanimalo, kaj otrok staršem sporoča v zvezi z angleščino in kako pogosto sporoča. Šest odstotkov staršev odgovora ni dalo. Ker so v projekt vključeni otroci različnih starosti in so med njimi razvojno gledano velike razlike, smo odgovore staršev združili v tri skupine: otroci 3 do 4, 4 do 5 in 5 do 6 let. Ker je vprašanje kvalitativne narave, odgovore staršev navajamo tako, kot so bili zapisani. Starost 3 do 4 leta Navajamo nekaj izjav staršev: 
Včasih, preden zaspi, kaj pripoveduje. 
Občasno šteje po angleško, govori posamezne besede. 
Največ pripoveduje o Maji (učiteljici). 
Omenja pesmice in šteje (doma je rad štel po slovensko, angleško in tudi hrvaško, vedno je štel v vseh treh jezikih). 
Da, kako se je naučila pesmico o snežaku. 
Skoraj vsak teden po obisku. Kako Maja pozdravi, kako šteje … 11 SODOBNO UČENJE, Maja Jankovič, s. p.

Da, večinoma po vsakem torku, ko ste imeli angleščino v vrtcu, je otrok povedal bodisi pesmico bodisi kakšno besedo, ki se je je naučil. 
Pripovedovanja ni bilo veliko, včasih kakšna beseda. Se pa bolj zanima za angleške risanke in učenje angleščine tudi doma. 
Med igro, ne da bi se zavedal, začne peti pesmico ali šteti, nato se spomni in pove, kaj so se v vrtcu učili. 
Da so se učili o barvah, pesmico Vse najboljše. 
1 x tedensko; pove, katere pesmice so peli, razloži nam, kaj pomeni katera beseda. 
Pridobila je zanimanje: » Kako se reče v angleščini?« 
1‐krat do 2‐krat na teden. Govori angleške številke in pozdravlja v angleščini. Analiza kaže, da večina mlajših otrok tuji jezik pooseblja skozi osebo, ki ga govori (kako Maja pozdravi, kako šteje, največ pripoveduje o Maji ‐ učiteljici). Glede pogostosti četrtina staršev navaja, da se otroci doma redko pogovarjajo o angleščini v vrtcu ali pa o tem sploh ne govorijo. Nekateri starši so povedali, da tudi sicer ne izvedo mnogo od otrok v zvezi z dogajanjem v vrtcu. Starost 4 do 5 let Le v šestih odgovorih je bilo navedeno, da otrok doma ne pripoveduje o angleščini. Povzemamo nekatere odgovore: 
Kadar ga o tem vprašam. 
Ne zmeraj, če ga mi vprašamo, pa z veseljem pripoveduje. 
Da, zelo pogosto, saj se trudimo, da tudi beremo angleške pravljice. Doma šteje v angleščini in se tudi predstavi in jo uporabi v igri. 
Dokaj pogosto; kakšno besedo ob televiziji in pa pojemo pesmice. 
Da. Občasno. Vidi se znanje. 
Občasno, velikokrat sem jo jaz vpraševala o angleščini. 
Pripoveduje, če jo vprašam, sama od sebe skoraj nič ne pove. 
Kadar mu rečem, naj prešteje do deset, vedno potem prešteje še v angleškem jeziku ne da mu rečem. 
Ne pripoveduje, le poje Happy Birthday, in deklamira – 3 x na teden. 
O učenju pripoveduje, pravi, da mu je smešno, tudi šteje že do 10 v angleščini. 
Ob igri je štel po angleško do 10. 
Pove, da jih je obiskala Mrs. Maja in kaj so počeli. 12 SODOBNO UČENJE, Maja Jankovič, s. p.

Naša hči velikokrat govori o tem, da se v vrtcu uči angleški jezik. Tudi rada govori angleške besede in to brez zadržkov, čeprav nekatere besede izgovarja napačno. 
Hči je večkrat pripovedovala, da jih je obiskala angleška Maja in kaj vse so počeli. 
Zelo je ponosna, da zna šteti v tujem jeziku, da pozna barve. 
Skoraj vsak dan reče katero besedo po angleško. 
Pripoveduje tisti dan, ko ima angleščino. 
Pove, kako in kdaj so se igrali, in katere besede so uporabljali. 
Večkrat v tednu, ko ga kakšen dogodek spomni na Majo, angleščino … (tako govori Maja) uporablja posamezne angleške besede. 
Da, pove nam, kako govori in da se ima lepo. 
Pripoveduje, kako se reče določena stvar, o kateri so se pogovarjali, ponavadi se nadaljuje doma pogovor o določeni temi (recimo otrok reče, da je črna black, nato se pogovarjamo, kako se reče še drugim barvam). 
Včasih nam pove kako angleško besedo ali celo stavek in pove, da so se to naučili pri angleščini v vrtcu. 
Večkrat reče, da je bila Maja v skupini. Ko ne ve, kako se reče po angleško, me vpraša, kako se pa to reče po angleško. 
Poje angleško pesmico, šteje v angleščini, pove angleško besedo. 
Velikokrat šteje do 10, včasih celo pozdravi po angleško, opazi kakšno besedo na TV po angleško. Starši starejših otrok navajajo večjo pogostost pripovedovanja o angleščini kot starši mlajših. Tudi pri štiriletnikih je dokaj močno zaznati povezave jezika z osebo. Opaziti je že pojav sporočanja otroka o angleščini kot drugačnem jeziku (Pripoveduje, kako se reče določena stvar, o kateri so se pogovarjali, ponavadi se nadaljuje doma pogovor o določeni temi; recimo otrok reče da je črna black, nato se pogovarjamo, kako se reče še drugim barvam). Starost 5 do 6 let Med odgovori sta bila dva takšna, ki sta navedla, da otrok doma nikoli ne pripoveduje o angleščini. Navajamo nekaj reprezentativnih izjav: 
Velikokrat oz. večkrat na dan šteje po angleško do 10, pozdravlja, poje pesmico za rojstni dan. 
Včasih se kar naenkrat spomni kakšne angleške besede in pripoveduje, kje jo je slišal. 
Da se v vrtcu pogovarjate angleško. 
Pripoveduje ne, ampak prepeva pesmice. 13 SODOBNO UČENJE, Maja Jankovič, s. p.

Govori o barvah, večkrat na teden, šteje, poimenuje živali. 
Pove samo števila in pesmico za rojstni dan. 
Včasih pove, da je prišla Maja od angleščine: »Maja je prinesla kitaro in nam zapela in zaigrala pesmico, mi pa smo ponovili za njo. Maja skoz govori angleško«. 
Zelo pogosto pozdravlja, se predstavi ter kako besedo vmes. 
Je omenila, ampak lansko leto ni nič govorila, letošnjo leto pa že bolj razlaga. 
Skoraj vsak dan. 
Pogovarjala sva se v angleškem jeziku in hkrati je bilo še zanimanje za druge tuje jezike, kak se kaka beseda reče … 
Večkrat se spomni angleščine in sprašuje za stvari, barve in podobno, da ji povemo, kako se jim reče. 
Pripoveduje, ponavadi na dan, ko je bila angleščina. 
Pove vsaj 1 x tedensko, nič posebnega ne pove. 
Otrok uporablja angleške besede kot so pozdrav in štetje v angleščini. 
V zvezi z angleščino ne govori oz. govori izjemno redko (1 x do 2 x v celem letu), čeprav drugače dosti govori o novih stvareh, o katerih se pogovarjajo v skupini (si tudi veliko zapomni). 
Vedno pripoveduje o angleščini tisti dan in o besedah, ki se jih je naučila. 
Ja, se pogovarja. Najbolj je zanimivo, ker Maja baje govori samo angleško in nič ne zna slovensko. Šteje do deset po angleško. 
Otrok me sprašuje po pomenu kakšne besede in hkrati povprašuje, kako bi to povedala v angleščini. 
Vedno, ko imajo angleščino reče: »Danes je pa bila Maja pri nas in je govorila samo angleško«. 
Zelo poredko, maksimalno 4‐5 x v tem obdobju. 
Pripoveduje bolj poredko, vendar izrazi mnenje, da mu določene besede povemo v angleškem jeziku. 
O učenju angleščine pripoveduje zelo pogosto, in sicer o temah, ki jih obravnavajo. 
Sam otrok o programu ne pripoveduje. Opažam pa, da besede, ki so se jih naučili, uporablja v različnih situacijah, predvsem v svoji igri. 
Večkrat tedensko me sprašuje, kaj pomeni katera beseda. 
Je pripovedoval nekajkrat mesečno. Pove, kaj so se naučili pri angleščini in kaj že zna novega. 
Po vsakem druženju je povedala, da je prišla Maja in so se učili, ko je ni bilo, jo je pogrešala. 14 SODOBNO UČENJE, Maja Jankovič, s. p.

Najbolj zanimiva je bila Juba, saj sva jo izdelali sami doma, kar precej omenja angleščino. Vedela sem, da Maja prihaja k njim v ponedeljek. Bilo je veliko navdušenje. 
Med vožnjo iz vrtca pripoveduje mami. Izražanje starejših otrok o angleščini je pogosto in večplastno: od sporočanja posameznih besed, pomenov, doživljanja srečanja, do zavedanja otroka, da gre za drugačnost od svojega lastnega jezika, kar je razvidno iz naslednjih izjav staršev:« Najbolj je zanimivo, ker Maja baje govori samo angleško in nič ne zna slovensko, Maja je prinesla kitaro in nam zapela in zaigrala pesmico, mi pa smo ponovili za njo. Maja skoz govori angleško.« Pogosto se je pojavila želja otrok po poznavanju besedišča iz domačega okolja in ostalih povezavah, kar kaže na to, da otrok izkušnjo učenja tujega jezika dojema večplastno, na različnih nivojih, v različnih okoljih:« Večkrat tedensko me sprašuje, kaj pomeni katera beseda, Otrok me sprašuje po pomenu kakšne besede in hkrati povprašuje, kako bi to povedala v angleščini, Pogovarjala sva se v angleškem jeziku in hkrati je bilo še zanimanje za druge tuje jezike, kak se kaka beseda reče.« ZNANJA ANGLEŠKEGA JEZIKA, KI SO JIH STARŠI OPAZILI PRI OTROKU Teoretični pregled raziskav o tem, kako se otrok uči jezika Pri treh letih povprečen otrok uporablja dvesto do tisoč različnih besed in izgovori približno 12.000 besed na dan. Do šestega leta v govoru uporablja 2.600 besed in razume več kot dvajset tisoč besed (Owens, 1996). Govorimo seveda o materinščini. Francoska raziskovalka Ghislaine Dehaene – Lambertz (2002:2013) ugotavlja, da šestmesečni dojenčki že razlikujejo materni jezik od drugih jezikov. Med osmimi in devetimi meseci starosti lahko otroci v tujem jeziku prepoznajo že 60 besed, bliskovito pa se govor razvije v drugem letu starosti, ko je otrok zmožen tekoče govoriti v drugem jeziku (http://www.parentinginformation.org/braindevelopment.htm). Nadalje znanstveniki ugotavljajo, da če se otrok z drugim jezikom sreča že v vrtcu, bo hitro pridobival jezikovna znanja, saj že pozna pravila komunikacije. Otroci so v prednosti pred odraslimi v tem, da se drugega jezika učijo mimogrede. Čimveč je otrok jezikovno izpostavljen, tem lažje kasneje pridobiva besedišče in slovnično strukturo. Ta sposobnost po petem letu starosti postopoma pojenja. Raziskave kažejo, da je možno učinkovito dosegati dobre »jezikovne« rezultate, če učitelj in učenec upoštevata naravne strategije pridobivanja jezika. Človek se najprej nahaja v obdobju dolge 15 SODOBNO UČENJE, Maja Jankovič, s. p.
receptivne izkušnje preden sploh pride do jezikovne produkcije. Dojenček šest mesecev samo posluša, šele potem je sposoben razvijati jezik. Kakšni so odgovori staršev o znanju njihovih otrok na področju angleščine Že pri prejšnjem vprašanju so mnogi starši navajali določena znanja s področja angleščine, ki so jih opazili pri otroku. V naslednjih izjavah staršev so znanja navedena bolj konkretno. Izjave staršev smo smiselno uredili glede na starost otrok. Starost 3 do 4 leta 
Razen štetja nisem opazila nič. 
Šteje do 10, po angleško zna šteti boljše kot po slovensko. 
Občasno se pridruži starejšemu otroku pri angleščini in se mu zdi fino, da pozna kakšno besedo. 
Šteje, pa pesem o vlaku. 
Zna šteti do 10, enkrat je rekla v trgovini, da naj prodajalki rečem »thank you«, ni pa znala povedati, kaj to pomeni. Vedela pa je, da je to angleški jezik. 
Zelo rada uporabi besedo »please« in s tem poudari veliko željo. 
Določene besede izgovori angleško. 
Opazila sem le večje zanimanje za učenje angleščine, saj se je učiva (poleg nemščine) tudi doma. 
Da, kot sem že omenila, povedal je pesmice (snowman) in določene besede, pa tudi šteti zna do 5. 
Pozdravlja »Hello«, šteje angleško. 
Šteje, Yes, No, pesmica Brother John. 
Šteje, posamezne besede: moon, stars, elephant, car … 
Trenutno mislim, da se še ne zaveda glasov. Pri štirih letih je že znanje pesmice, nekaj besed in štetje velik dosežek. 
Pri igri z avtomobili uporablja besedo »go«. Samo ob rojstnem dnevu zapoje pesmico Happy Birthday. 
Včasih, ko pripoveduje, jo z možem popravljava. Gre bolj za izgovorjavo besed. Stavkov ne tvori. Ko vidi predmete, recimo banana ali kaj podobnega, pove po angleško. Tri‐ do štiriletniki v večini izgovarjajo samostalnike. Tudi sicer je dokazano, da se otrok prej nauči (posname) besedišče samostalnikov kot glagolov. V naši analizi smo naleteli na zanimiv primer, ki kaže na to, da si je otrok zapomnil glagol »GO« in ga doma izgovarjal ob samostojni igri z 16 SODOBNO UČENJE, Maja Jankovič, s. p.
avtomobilom. Redko se besede pojavijo v kontekstu, opaziti je pojav fraz in besednih zvez, ki so sestavljene iz več kot ene besede: Thank you, Brother John, Happy Birthday. Menimo, da smo zaradi vzpodbudne zunanje motivacije otrok, ki je temeljila na aktivni holistični udeležbi (ne le jezikovni), dejavnostih, osredotočenih na otroka, in starostno primerni pedagogiki, uspeli zelo znižati receptivno dobo, ki je pri dojenčkih 6 mesecev, in tako pri večini otrok dosegli jezikovno produkcijo in odziv že po štirimesečnem kontinuiranem delu z malčki. Starost 4 do 5 let 
Največ se je naučila doma, ko jo je učila starejša sestra. 
Da je opaziti, zna pozdraviti, odzdraviti, se zahvaliti, reči prosim, šteti, barve. 
Pozna pomen posameznih angleških besed v slovenščini. 
Ko je opazila učiteljico angleškega jezika, je po angleško povedala, da je to gospa Maja. 
Zelo rada šteje, drugo pa nisem opazila. 
Posamezne besede omeni, če se spontano pogovarjamo o tem. 
Številke, barve, pozdravi. 
Doma ne pripoveduje nič, samo pove, kdo jih je učil. 
Ko gleda risanke v angleškem jeziku, prepozna kakšno besedo. 
Prepozna število (glas), besede živali in fraze za pozdravljanje. 
Ok. Hello. Good morning. 
Zraven sestre šteje in govori posamezne besede. 
Opazili smo, da če ga v angleščini vprašamo, tudi v angleščini odgovarja, drugega napredka pa ne vidimo. 
Posamezne stvari, živali poimenuje v angleškem jeziku. 
Kadar govori angleške besede, je govor počasnejši, ga poudarja (mislim, da zato, ker hoče, da mi, starši, opazimo, da zna nekaj več). 
Pozdravi, šteje, Very good (sicer pa ni preveč zgovoren o dogajanju v vrtcu nasploh). 
Šteje, zahvala, prosim. 
Števila, barve, določene besede, živali. Tudi v starostni skupini štiri do pet let je opaziti poimenovanje predmetov, živali, barv, števnikov, v večini predstavnikov samostalnikov. Besede tujega jezika se pogosto pojavijo v kontekstu (»… ko je opazila učiteljico angleškega jezika, je po angleško povedala, to je gospa Maja ...«). V izjavah je zaznati prisotnost povezave tujega jezika z osebo (»Doma ne pripoveduje nič, samo pove, kdo jih je učil.«). 17 SODOBNO UČENJE, Maja Jankovič, s. p.
Starost 5 do 6 let 
Ko mu kaj ne paše, reče »NO« ali pa »YES«. 
Da, smo opazili, da se je naučil lepo angleško. 
Šteje, pozdravlja, se zahvali, posamezne besede – običajno iz pesmic. 
Po mojem mnenju premalo ur, da bi osvojili takšna znanja. 
Šteje, barve, pozdravi. 
Opazila sem in bila pozitivno presenečena nad poznavanjem angleških besed, predvsem barv, fraz, živali … 
Seveda, otrok določene besede uporablja tudi doma. Če ga malce spodbudimo, pa še toliko bolj. 
Zna šteti do 10, pozdraviti, odzdraviti … 
Uporablja določne besede. 
Besede v angleškem jeziku in zanimanje, kako se kaj reče po angleško. 
Številke 1‐10, poimenovanje barv, petje pesmi, pove kakšne besede. 
Najbolj so ji ostala v spominu števila, pa tudi barve. Določene besede zasledi na TV in v pesmih ter pove, kaj pomenijo ali vpraša, kaj pomeni, ker je to slišala pri angleščini. 
Pozna barve in števila, sestavi že tudi kakšen kratek stavek. 
Štetje, krajše besedne zveze, imena živali oz. predmetov. 
Pozna besedo prosim, šteje do tri in malo mešano do 10. 
Pozna zelo veliko angleških besed in povedi. Je zelo ponosen, ko se o tem pogovarjava in ga pohvalim. 
Prepevanje pesmic, poimenovanje različnih stvari, predmetov … 
Pozna števila, barve, nekatere stvari, vendar to opazim, ko se igra svoje igre. 
Znanje se opazi pri pogovoru, odgovori na osnovna vprašanja, poslušanju glasbe, gledanju angleških risank … velikokrat uporabi pridobljena znanja iz vrtca. 
Opazil sem par kratkih besed kot so: OK, NICE, PHONE, DOG, MOUSE …  Razumevanje določenih fraz, besed iz angleškega jezika … 
Žal nisem opazila, da bi si pridobila veliko znanja. 
Sorry, please, full cool … to so najbolj pogoste besede. 
Zelo rada govori besede, ki so pogoste (hvala, prosim)dosti pa sprašuje tisto, kar sliši v vrtcu in si ni zapomnila, kaj pomeni. 
Zna reči hvala lepa, pozdraviti, kako si … 
Pozna barve in števila, pa tudi kakšno žival. 
Opazili smo, da zna lepo pravilno šteti. 18 SODOBNO UČENJE, Maja Jankovič, s. p.

Poje pesmice (10 little indians, fingers song …), šteje do 10, pove, kako ji je ime, poimenuje nekaj barv (blue, red, green, yellow …), poimenuje nekaj živali (dog, horse, cat …), lepo ponovi slišano besedo. 
Ostane mu v spominu kakšna beseda in jo ponavlja. Otrok širi besedišče v tujem jeziku, ga uporablja in zavestno izraža željo po širjenju besedišča in uporabe jezika nasploh (»Zelo rada govori besede, ki so pogoste ‐ hvala, prosim, dosti pa sprašuje tisto, kar sliši v vrtcu in si ni zapomnila, kaj pomeni.«). MNENJE STARŠEV O TEM, ALI OTROK ZAZNAVA ANGLEŠKI JEZIK V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU Zanimalo nas je, ali otrok zaznava angleški jezik kot njemu poznan in na kakšen način se slednje manifestira. Skoraj tri četrtine staršev je mnenja, da otrok prepoznava angleški jezik v domačem okolju. Večina staršev navaja prepoznavanje besed v angleških risankah, na TV, ob pogovoru s starejšim bratom ali sestro, ob srečanju z angleško govorečimi ljudmi. Nekaj staršev navaja še pogovarjanje v angleškem jeziku doma, prebiranje angleških pravljic. Grafični prikaz 11: Mnenje staršev o tem, ali otrok prepoznava angleški jezik kot njemu poznan MNENJE STARŠEV O TEM, ALI OTROK RAD OBISKUJE ZGODNJE UČENJE ANGLEŠČINE Podobno, kot smo starše vprašali o njihovi splošni oceni projekta zgodnjega učenja tujega jezika, pri naslednjem vprašanju ugotavljamo, ali njihov otrok rad obiskuje zgodnje učenje angleščine v vrtcu. Vsakodnevna pedagoška praksa nam potrjuje izredno visoko notranjo motiviranost otrok za učenje tujega jezika ne glede na starost, zato nas ne preseneča tako visok odstotek staršev, ki so 19 SODOBNO UČENJE, Maja Jankovič, s. p.
izrazili priljubljenost programa za njihove otroke. Predpostavljamo, da je visok delež odgovora »NE VEM«, ki se v večini nanaša na starše mlajših otrok, rezultat razvojne narave in dojemanja zunanjega sveta nasploh. Grafični prikaz 12: Mnenje staršev o tem, ali otrok rad obiskuje zgodnje učenje angleščine KAJ STARŠI SPOROČAJO V ZVEZI S PROJEKTOM ZGODNJEGA UČENJA TUJEGA JEZIKA Petina staršev ni izrazila svojega mnenja oz. ne sporoča ničesar. V manjšini so starši, ki izražajo, da bi bilo bolj koristno za otroka kaj drugega kot zgodnje učenje angleščine, npr. plavalni tečaj. Starši dveh otrok so zapisali, da projekt dobrega za otroka ne prinaša, pač pa je le ideja nekoga, ki želi zaslužiti. V večini pa starši izražajo zadovoljstvo in hvaležnost, da smo pričeli z izvedbo projekta. Slednje zagovarjajo predvsem z visoko edukativno vrednostjo, poleg tega omenjajo tudi vpliv na splošno razgledanost in enake izhodiščne možnosti za vse. Starši so v veliki meri mnenja, da bi za večji vpliv, predvsem na jezikovnem področju, potrebovali več kot eno uro tedensko ob tem, da to zanje ne bi predstavljalo dodatnega stroška. V analizi odgovorov staršev oddelkov, ki so sofinancirali izvajanje zgodnjega učenja angleščine, lahko razberemo tudi željo po zagotovitvi sredstev za izvedbo iz drugih virov, tako da staršem ne bi bilo potrebno dodatno plačati za to, da bi se otrok mlajši srečal s tujim jezikom. Starši izražajo željo po dodatnem izobraževanju, gradivu in virih, kjer bi lahko izvedeli več o načinu dela, katerega izvajamo v praksi. Starši se zahvaljujejo Občini Rogaška Slatina za sofinanciranje projekta, Vrtcu Rogaška Slatina in izvajalki Maji Jankovič za trud in dobro delo ter sporočajo vpodbudne želje tudi za v bodoče. 20 SODOBNO UČENJE, Maja Jankovič, s. p.
MNENJE STARŠEV O TEM, KAKŠNO OBLIKO UČENJA TUJEGA JEZIKA SI ŽELIJO OB VSTOPU V PRVI RAZRED OSNOVNE ŠOLE Zadnje vprašanje v naši anketi se je nanašalo na to, katero obliko si starši želijo ob vstopu otroka v 1. razred. Večina staršev se je odločila za integrirano obliko pouka oziroma na način, kot ga izvajamo v vrtcu. Skoraj tretjina staršev ni podala svojega mnenja. Grafični prikaz 13: Mnenje staršev o načinu in organizaciji zgodnjega učenja tujega jezika ob vstopu v 1. razred. ZAKLJUČEK Na podlagi rezultatov raziskave ugotavljamo, da večina staršev vidi v zgodnjem začetku učenja tujega jezika predvsem prednosti za otroka, možnosti napredovanja v osnovni šoli in enakopraven položaj za vse otroke. Razveseljivo je dejstvo, da večina otrok izven okolja vrtca o tujejezikovni izkušnji z veseljem pripoveduje svojim domačim in družini in se s tujimi glasovi poigrava pri samostojni igri v domačem okolju. Čeprav naši cilji niso postavljeni v ozek obseg naučenega besedišča, samostalnikov in glagolov, razveseljujejo odgovori staršev v zvezi s pridobljenimi tujejezikovnimi znanji. Še več so vredna spoznanja staršev o otrokovem sprejemanju jezikovne drugačnosti in drugačnosti nasploh, posluhu za tuji jezik in spontani procesni narave učenja, tudi kadar gre za tuji jezik. Iz raziskave smo ugotovili, da si starši oddelkov, kjer nismo imeli predstavitve dejavnosti, želijo izvedeti več o načinu dela in o samem projektu. Večina staršev izraža potrebo po dodatnih informacijah, predstavitvi projekta, kjer bi izvedeli osnove o zgodnjem učenju tujega jezika. Kar zadeva kontinuiteto integriranega načina 21 SODOBNO UČENJE, Maja Jankovič, s. p.
poučevanja in učenja tujega jezika v 1. razredu osnovne šole, več kot polovica staršev meni, da bi bilo smiselno nadaljevati na enak ali podoben način, kot to počnemo v vrtcu. Rezultati raziskave v celoti nas izredno veselijo, saj v splošnem podajajo pozitivno stališče staršev do zgodnjega učenja tujega jezika. Poleg tega imamo sedaj trdne dokaze za otrokovo razmišljanje in doživljanje tujega jezika izven konteksta vrtca. Na podlagi rezultatov ankete lahko trdimo, da s pravilnim pristopom k učenju tujega jezika, še posebej pri mlajših otrocih, lahko vplivamo na razvoj produkcije tujega jezika veliko prej kot v dobi šestih mesecev. Predpostavljamo, da v zgodnji dobi (3 do 4 leta) ob pravilnem pristopu, z integriranim načinom učenja tujega jezika in veliko mero občutka za otroka, doprinesemo k osvajanju akademskega znanja tujega jezika veliko prej kot v četrtem razredu osnovne šole, kar ima za posledico manj učnih težav, povezanih z angleščino. Staršem še enkrat zahvala za sodelovanje v anketi in odprto povabilo k tvornemu partnerstvu tudi v bodoče. Literatura in viri: Anketni vprašalniki z odgovori staršev, maj 2013, lasten arhiv. Curtain, H. in Dahlberg, C.A. (2004) Languages and Children: Making the Match: New Languages for Young Learners, Grades K‐8. Third Edition. New York: Longman. Hakuta, K. (1986). Mirror of language. The debate on bilingualism. New York: Basic Books, Inc. Genesee, F. (1987). Learning through two languages: Studies of immersion and bilingual education. Rowley, MA: Newbury. Owens, R.E. (1996). Language Development: An Introduction. Boston: Allyn and Bacon. Pižorn K.,(ur.).(2009). Učenje in poučevanje dodatnih jezikov v otroštvu. Zavod RS za šolstvo. 22 SODOBNO UČENJE, Maja Jankovič, s. p.
Spletni viri: American Council on the teaching of foreign languages; Parents push for foreign language classes, 3.6.2013: http://www.actfl.org/parents‐push‐foreign‐language‐
classes Lois Elaine McLendon Cansler; Parent Attitudes about and Involvement with Foreign Language Programs for Elementary Students, 3.6.2013: https://cdr.lib.unc.edu/indexablecontent?id=uuid:b26c7ffb‐0ed0‐4397‐8c1e‐
2e8f0fe0a36b&ds=DATA_FILE Priporočilo Evropske komisije državam članicam o zgodnjem učenju tujega jezika z metodologijo CLIL, 3.6.2013: http://ec.europa.eu/languages/language‐teaching/content‐and‐
language‐integrated‐learning_en.htm 23 SODOBNO UČENJE, Maja Jankovič, s. p.
Priloga 1: VPRAŠALNIK ZA STARŠE – CLIL program zgodnjega učenja tujega jezika Spoštovani starši! V šolskem letu 2012/2013 je bil vaš otrok vključen v projekt zgodnjega učenja angleščine. Srečanja so potekala enkrat tedensko znotraj rednega dnevnega programa oddelka. Osnova za izvajanje programa je bila sodobna metodologija CLIL (Content and Language Integrated Learning), katere bistvo je, da se otrok uči tujega jezika preko izbrane vsebine. Tako otrok razvija sposobnost zgodnjega zavedanja o tujem jeziku, poslušanja glasov, slušnega razumevanja in razmišljanja v svojem lastnem jeziku. Zanima nas, kako je otrok tujejezični izziv sprejel izven konteksta vrtca, zato vas naprošamo k sodelovanju v priloženi anketi. Vaši odgovori so za nas zelo pomembni, saj nam bodo nakazali obliko celostnega vtisa tujejezične izkušnje, v katero je bil vaš otrok vključen, vaše mnenje in predloge za v bodoče. Z rezultati vas bomo seznanili na zaključnem srečanju Sveta staršev in na naših spletnih straneh. Vprašalnik je anonimen. Vaši odgovori bodo obravnavani le skupaj z odgovori drugih staršev, zato vas prosimo, da odgovarjajte brez zadržkov. Ob vprašanjih ali trditvah je v poševnem tisku zapisano navodilo, kako na vprašanje oz. trditev odgovarjate. Nekatera vprašanja so zastavljena tako, da je potrebno med možnimi odgovori obkrožiti ustreznega, nekatere odgovore pa je potrebno zapisati na črte. Prosimo vas, da odgovorite na vsa vprašanja in vprašalnik z odgovori vrnete vzgojiteljici v oddelek do srede, 29. 5. 2013. Za vaše sodelovanje se vam najlepše zahvaljujemo. Metka Fenko, ravnateljica 24 SODOBNO UČENJE, Maja Jankovič, s. p.
Spol otroka:__________ Starost otroka:________ Leta vključenosti v učenje angleščine v vrtcu:_________ MNENJA IN STALIŠČA O UČENJU ANGLEŠČINE 1. Zanima nas, pri kateri starosti bi se naj po vašem mnenju začel otrok učiti tujega jezika (prosimo, vpišite starost otroka): 2.
Kako lahko učenje tujega jezika v predšolski dobi vpliva na razvoj drugih področij otrokovega razvoja (prosimo, da zraven trditev obkrožite ustrezno mnenje)? Trditve: Vaše mnenje: Učenje tujega jezika vpliva na razvoj slovenskega jezika. pozitiven negativen vpliv vpliv ni Vpliva Učenje tujega jezika vpliva na razvoj mišljenja pri otroku. pozitiven negativen vpliv vpliv ni vpliva Učenje tujega jezika vpliva na socialni razvoj otroka. Drugo:____________________
pozitiven negativen ni vpliv vpliv vpliva pozitiven negativen vpliv vpliv ni vpliva 25 SODOBNO UČENJE, Maja Jankovič, s. p.
3. V praksi se predšolski otroci učijo tujega jezika na dva načina. Prvi način poteka v obliki tečaja. Učitelj tujega jezika obdobno zbere skupino otrok, ki se prijavijo na tečaj, in z njimi dela samostojno po končanem programu vrtca. Drugi način poteka kot v program vrtca integrirano učenje. Učitelj tujega jezika prihaja obdobno v skupino otrok, pozna aktualne vsebine, ki se odvijajo v oddelku, in z otroki dela v povezavi z njimi. Zanima nas vaše mnenje o tem, kateri način učenja tujega jezika je za predšolskega otroka primernejši. (Prosimo, obkrožite odgovarjajoč odgovor in izbiro tudi utemeljite.)  V obliki tečaja  V obliki integriranega učenja Zakaj (prosimo, utemeljite vaš odgovor)? OCENA PROGRAMA IN ODZIVI OTROK 4.
Prosimo vas za splošno oceno projekta zgodnjega učenja tujega jezika – angleščine, v katerega je bil vključen vaš otrok v vrtcu (prosimo, obkrožite ustrezno oceno). nizka ocena 1 2 3 4 5 visoka ocena 5. Otrok pogosto podoživlja dogajanje v vrtcu tako, da o njem vsaj občasno pripoveduje staršem in drugim. Zanima nas, ali vam vaš otrok kdaj pripoveduje tudi o učenju angleškega jezika v vrtcu. Prosimo vas, če nam sporočite, kako pogosto in o čem vam otrok v zvezi z angleščino v vrtcu pripoveduje: 6. Ste morda opazili, da vaš otrok izkazuje kakršnakoli znanja, ki jih je pridobil skozi zgodnje učenje angleščine v vrtcu. K tem znanjem prištevamo znanje glasov, zlogov, posameznih besed, povedi in fraz, ki so značilne za tuji jezik. Prosimo vas, da nam čim bolj podrobno opišete morebitna znanja, ki ste jih opazili pri vašem otroku. 26 SODOBNO UČENJE, Maja Jankovič, s. p.
7. Ste morda opazili, da vaš otrok vsakdanjem življenju kakorkoli zazna angleški jezik kot jezik, ki je tudi njemu poznan (prosimo, obkrožite ustrezen odgovor in po potrebi vpišite)? DA NE V kolikor ste obkrožili da, vas prosimo za opis situacije, ko je otrok zaznal angleški jezik kot jezik, ki je tudi njemu poznan: 8. Ali vaš otrok rad obiskuje zgodnje učenje angleščine v vrtcu (prosimo, obkrožite ustrezen odgovor)? DA NE NE VEM 9. Bi želeli udeleženim v organizaciji (vrtec, občina) in izvajanju angleščine (vzgojiteljice, izvajalka Maja Jankovič) v vrtcu karkoli sporočiti? 10. Kakšno organizacijo učenja tujega jezika (angleščine) bi si želeli za svojega otroka po odhodu iz vrtca, torej ob vstopu v 1. razred osnovne šole? 27 SODOBNO UČENJE, Maja Jankovič, s. p.