Univerza v Ljubljani
Naravoslovnotehni!ka fakulteta
Oddelek za tekstilstvo
Grafi"ne in interaktivne komunikacije – magistrski
Za"etki razvoja plakatne umetnosti na Hrva!kem
Seminarska naloga pri predmetu teorija tipografije
Marin Me!ter
32012216
Mentorica: izr. prof. dr. Klementina Mo#ina
Ljubljana, januar 2013
KAZALO
KAZALO ......................................................................................................................2
UVOD...........................................................................................................................3
ZGODOVINA................................................................................................................4
PLAKATI ......................................................................................................................8
NOVEJ$A ZGODOVINA............................................................................................18
MIHAJLO ARSOVSKI ................................................................................................21
BORIS BU%AN ..........................................................................................................25
POLITI%NI PLAKAT NA HRVA$KEM........................................................................28
ZAKLJU%EK ..............................................................................................................30
LITERATURA.............................................................................................................31
2
Uvod
V seminarski nalogi se bom ukvarjal z za"etki plakatne umetnosti na Hrva!kem.
Nosilci razvoja tovrstne umetnosti bili so predvsem akademski ustvajalci, ki so se
!olali na Dunaju in Munchenu, kjer so pri!li v stik z novimi trendi in gibanji. Ta pa se
odra#ajo tudi v njihovem delu.
Ukvarjal se bom predvsem s pionirji hrva!kega plakata, ki so delovali v obdobju
secesije ter postavili temelje grafi"nega oblikovanja na Hrva!kem: Bela Csikos
Sessia, Menci Clement Crn"i&, Tomislav Krizman in Ljubo Babi&. Na!teti ustvarjlci so
nosilci omenjene dobe, omenil pa bom tudi ostale predstavnike te ere.
Plakat na Hrva!kem se je pojavil v obdobju slikarske secesije. Pojavil se je kot
posledica industrijske revolucije in njene potrebe po ogla!evanju izdelkov ter !irjenja
medijske mo"i. Secesija je stil, ki je slikarstvu odvzel globino prostora ter je njegova
ploska estetika bila idealna za razvoj plakatov: poenostavljenje oblik, ploski portreti
#ensk brez sen"anja in risanja globine ter bogati ornamenti na okvirju in v ozadju.
Vse to je slu#ilo kot dobra podlaga za umestitev besedila reklam in vabil. Glavni
motiv je bila predvsem #enska oseba, ki je vabila na gledali!ko predstavo ali
reklamirala pija"o. Junakinja ulic in mestnih trgov, ki ponuja !irok izbor izdelkov.
Na drugi strani pa so glavne motive prestavljali junaki in junakinje narodnih epov,
mo" in tragi"na usoda glavnih likov, ki so se izra#ali v monumentalnih plakatih. V
prvo skupino spadajo Csikos Sessija, Ljubo Babi&, T. Krizman.
3
ZGODOVINA
Za"etki plakatne umetnosti na Hrva!kem
Z odkritjem in razvojem litografije ter ofseta, je bila omogo"ena produkcija ve"jega
!tevila plakatov, ki niso bilo zgolj "asopisni oglas ali letak, temve" so predstavljali
neko zaokro#eno likovno celoto. Plakat se je naglo razvijal in hitro postal priznan
medij na Hrva!kem. Obdobje plakatnega oblikovanja na Hrva!kem se je za"elo
razvijati v koncu 19. stoletja oziroma v za"etku 20. stoletja. Nosilci razvoja plakatne
umetnosti so bili predvsem akademski umetniki, ki so se !olali na Dunaju in
Munchenu. Posebno mesto pripada pionirjem plakatne umetnosti: Bela Csikos
Sessia, Menci Clement Crn"i&, Tomislav Krizman in Ljubo Babi&, ki so izdelali prve
ikonske plakate. S svojim delom na podro"ju plakatne umetnosti, oblikovanja knjig in
"asopisov, so postavili temelje grafi"nega oblikovanja na Hrva!kem.
S plakatno unometnostjo so se ukvarjali predvsem akademski slikarji, ki so tudi sami
risali "rke, oziroma so imeli #e neko svojo "rkovno vrsto. Viden je vpliv pastelnega
kolorita francoskega art nouveaua, linearizma in stilizacije dunajske secesije,
ploskosti in dekorativnost, vpliv japonskih lesorezov ter delo Alfonsa Muche, ki je bil
nekaj "asa deloval v Zagrebu.
Plakati so bili ve"inoma narejeni za potrebe ogla!evanja na podro"ju kulture:
razstave, koncerti, gledali!"e in !port, v dolo"enem delu pa tudi #e za reklamiranje
izdelkov. Za razliko od filmskih in gledali!kih plakatov, pri katerih so najbolj pogoste
tipografske re!itve, plakate za razstave odlikuje inventivnost in svoboda pristopa.
Najstarej!i primer plakata je plakat Csikosa Sesije za "asopis Mladost iz l.1898.
Smatra se kot za"etek plakatne umetnosti na Hrva!kem.
Za"etek modernega plakata je tesno povezan z razvojem tiskarstva in litografske
tehnike. Secesija se na Hrva!kem obdr#ala tudi v "asu, ko je drugod po Evropi
po"asi izginjala s prizori!"a.
4
Do pojave prvih plakatov, so izdelke promovirali z oglasi v novicah.
Bella Csikos Sesia
Csikos Sesia je !tudiral slikarstvo na Dunaju in Munchenu ter se po vrnitvi v Zagreb
vklju"il v krog intelektualcov in umetnikov. Bil je med ustanovitelji Dru!tva hrva!kih
umetnikov (DHU), s katerimi je sodeloval tudi na prvi razstavi Hrvatski salon l.1898.
Sesia je tudi avtor najstarej!ega signiranega plakata, katerega je izdelal za plakat
Mladost l.1898. Plakat je narejen v stilu zna"ilnem za secesijo: ploski stil in
poudarjanje dvodimenzionalnosti. Glavni lik na plakatu je #enska, ki predstavlja
poosebitev mladosti in poveli"uje nov umetni!ki slog. Sesia je v duhu secesije
svobodno oblikoval ter se odmaknil od klasi"ne kompozicije in tipografije. Portet na
plakatu je osnovan na portetu njegove #ene, s "imer pa je plakatu dal osebni pe"at in
pripadnost temu gibanju.
Bil je pionir modernega hrva!kega slikarstva, ter ena izmed najbolj pomembnih
osebnosti hrva!ke moderne. S svojim znanjem in spretnostjo je bil vzor novi
generaciji umetnikov.
5
Menci Clement Crn"i&
Crn"i& je bil hrva!ki slikar, tiskar, grafik, ravnatelj muzeja, u"itelj ter za"etnik moderne
grafike na Hrva!kem. Bil je prvi !olani grafik. Crn"i& je h plakatnemu oblikovanju
pristopal kot izjemen grafik, ter izdeloval plakate bogate v detajlih in ikonografiji.
Njegov najbolj znan plakat je 1. Sokolski slet (zborovanje sokolovega dru!tva).
Nekoliko let pozneje je izdelal reklamni litografski plakat in koledar za Zagreba"ku
pivovaru na katerih dominirajo markantne #enske osebe.
Bil je tudi u"itelj na $oli za umetnost in obrt na katero je hodil tudi Krizman. Devet
njegovih grafik se nahaja v muzeju Albertina na Dunaju.
Tomislav Krizman
Tomislav Krizman je bil rojen l.1882. Slikarstva in grafike se je u"il pri Aueru, Csikosu
in Crn"i&u, katere je kasneje !tudiral na Dunaju, nato pa specializacijo opravljal v
Parizu in Munchenu. Kasneje je tudi sam postal predavatelj na $oli za umetnost in
obrt. Oblikoval je plakate, knjige, kataloge, ilustracije, predmete od keramike, stekla,
lesa itd. Krizman je pustil globok vtis v hrva!ki umetnosti v prvi polovici 20. stoletja
Za njegovo umetnost je zna"ilen secesijski stil, katerega je osvojil v "asu !tudija na
Dunaju. Navdu!ila ga je kabaret diva Maryom Delvard, za katero je naredil plakat za
enega njenih nastopov. Ta antologijski, dvobarvni plakat, je za!"itni znak hrva!ke
secesije in najverjetneje eden avtorjevih najbolj!i in najbolj znanih plakatov.
Krizmanu je "rka pomenila likovni element in ji je kot taki pristopal. Izdelal je razne
oblike "rk, v glavnem verzalke.
Krizman je poleg Crn"i&a, eden izmed prvih avtorjev, ki je izdeloval komercialne
plakate, od katerih je najbolj znan tisti za Zagreb!ko tovarno likerjev.
Krizman je tudi prvi moderni grafi"ni oblikovalec na Hrva!kem, ki mu je uspelo
zdru#iti umetnost in oblikovanje. Prinesel je tudi novitete na podro"je tipografije in
plakatne umetnosti.
6
Ljubo Babi&
Ljubo Babi& je najbolj kompleksna umetni!ka in intelektualna osebnost v prvi polovici
20. stoletja na Hrva!kem. Bil je vsestranski umetnik, intelektualec, pedagog,
umetnostni zgodovinar, scenograf in pisatelj. Bil je za"etnik !tevilnih umetni!kih in
kulturnih sfer dogajanja.
Pri oblikovanju plakatov, knjig in "asopisov je dosegal visoka podro"ja in prina!al
nove kvalitete na podro"ju grafi"nega oblikovanja. Na za"etku je deloval v
secesijskem slogu, kasneje pa ekspresionisti"nem. Njegov najbolj!i plakat je bil
plakat izdelan za "asopis Plamen, l.1919.
S svojimi plakati je sodeloval tudi na prvem nate"aju za komercialni plakat l.1914,
kjer je prejel drugo nagrado. Babi& je poleg plakatov na podro"ju kulture deloval tudi
na drugih podro"jih. V dvajsetih letih prej!nega stoletja je izdelal turisti"ni plakat za
mesto Dubrovnik, ki je bil namenjen tujim turistom. V tridesetih letih je za"el opu!"ati
likovni prikaz in za"el uporabljati tipografijo kot glavni oblikovni element. Iz tega so
nastali !tevilni plakati, ki sledijo principu enostavnega in funkcionalnega dizajna, pri
katerem se z uporabo pravilne tipografije dosegajo maksimalni u"inki v komunikaciji
in sporo"ilnosti.
Babi& se je z grafi"nim oblikovanjem ukvarjal celo svoje #ivljenje. S svojimi
dodelanimi in funkcionalnimi re!itvami je vzpostavil nove oblikovne kriterije na
podro"ju sodobnega hrva!kega oblikovanja.
Bil je avtor najbolj udarnih plakatov
ekspresionisti"nega zna"aja. Babi& se je za razliko od Krizmana v secesijskem slogu
ustvarjal le kratek "as.
7
PLAKATI
Bela Csikos Sesia
%asopis Mladost, 1898.
%asopis Mladost bil je prva umetni!ka revija hrva!ke moderne. Mladost je izhajala na
Dunaju in se tiskala v Zagrebu. Izdano je !est !tevilk in !esti izvod (za katerega je
plakat narejen) je zadr#ala tiskarna zarad nepla"anih dolgov. Plakat je najstarej!i
podpisani plakat na Hrva!kem. Kot smo #e omenili prikazuje subtilni #enski lik,
secesijskega ozra"ja. Inspiracijo za glavni motiv je avtor na!el v portretu svoje #ene.
Zaradi svobode oblikovanja se je avtor odlo"il za pisavo, ki jo je prostoro"no narisal.
Na sredini plakata opazimo prostoro"no narisane stilizirane linearne "rke v duhu
secesije. Pisava je stisnjena in te#je berljiva. Pri "rkah G in U je viden neke vrste
serif. Besedilo je napisano v verzalkah. Pisava je slabo "itljiva. Pre"na "rta pri H in A
je pod kotom. Opa#amo visok srednji "rkovni pas ter razlike v podebelitvi potez.
Naslovno besedilo Mladost je zapisano v enodebelinski linearni pisavi. Linije so
geometri"ne in enodebelinske. Opa#amo verzalko M, ostale "rke so zapisane v malih
kapitelkah. L-A in S-T sta na nek na"in zdru#ena kot ligatura. Ni razlik v podebelitvi
8
potez. Pisava temelji na kvadratu. Pri M opa#amo, da po!evne poteze segajo do
vi!ine srednje "rte. Avtor je pustil nekaj prostora med "rkami.
Na dnu plakata so dodatne informacije zapisane v linearni pisavi z zanimivimi okraski
pri verzalki A in P. Pisava je enodebelinska, ro"no pisana in malo spomni na
tehni"ne pisave. Pisava je stisnjena in opazen je !irok srednji "rkovni pas. Verzalka
A ima pre"no "rto pod kotom. Prisotni so zelo dolgi podalj!ki v ascender. Pri "rki mali
"rki J je podalj!ek v descender kraj!i kot pri mali "rki P.
Menci Clement Crn"i&
Zagreba"ka pivovara, 1910.
Na plakatu dominira #enska oseba postavljena po diagonali. V zgornjem levem kotu
prevlada ro"no risana linearna enodebelinska pisava. Zanimivo je dejstvo, da je avtor
o"itno ro"no vstavljal "rke eno pod drugo in jih sredinsko poravnal, kar se je odra#alo
v napaki kerninga oz. razpiranja. %itljivost je zato ote#ko"ena. Opa#amo preve"
prostora oziroma nekak!ne luknje pri DIO, NI% in PIV.
Pri drugem plakatu oziroma koledarju opazimo, da te napake ni ve". Pre"ne "rte pri
"rki A so ravne in nekoliko pod sredino. Pre"na poteza pri E je nad sredino. Zaklju"ek
9
okroglih potez pri B in R je v sredini. Plakat vsebuje dve razli"ni "rki R: pri prvi je
spodnji krak ravna poteza, pri drugi je krak zaobljen. Pre"na poteza pri "rki Z je rahlo
zaobljena.
Pri koledarju je pisava zelo oglata, zo#ena in visoka. Pisava je linearna, samo pri "rki
Z, G in % je navidezno prisoten oglat serif (ni serif; je podalj!ana "rka) , podoben
tistemu, ki jih najdemo pri egip"anskih pisavah. Besedilo je dobro vidno in "itljivo z
vi!jo tipografsko tonsko vrednostjo.
10
Tomislav Krizman
Marya Delvard, 1907.
Pevka M. Delvard bila je znana figura zgodne kabaret scene. Nastopala je v
Munchenu in Dunaju, na mestih kjer so se zbirali umetniki. Nastopi Marye so bili zelo
popularni: globok glas, ekscentri"ni in dramati"ni nastopi,... Krizman je njen nastop
ovekove"il na antologijskem plakatu. Gre za zgodni Krizmanov plakat, ki je poseben
tudi zato, ker ni znano, "e obstaja !e kak!en podoben primerek na podro"ju Evrope.
Na plakatu jo je narisal tak!no, kot jo opisujejo njeni sodobniki: kot elegantno #ensko
belega obraza, oble"eno v ozko "rno obleko z belim !alom. Krizman jo je
nekonvencionalno umestil na levo stran in s prefinjeno tonsko modelacijo in
kontrastnimi prehodi oblikoval shilueto telesa, ozadje in !al. Likovno je upodobil lik
femme fatale, ki je zna"ilen za secesijo in podro"je delovanja Krizmana. Opa#amo
tudi odsotnost ornamentov. Marya Delvard je plakat, ki je obele#il hrva!ko secesijo in
spada v sam vrh avtorjevega plakatnega opusa.
11
V zgornjem desnem kotu stoji v verzalkah samo ime pevke. Zaradi svojih protioblik,
velikosti, kontrasta, postavitve na svetlem ozadju je zelo "itljiva. Pisava je linearna,
oglata in krepka. Presledek med vrsticami in "rkami je zmanj!anm kar se odra#a v
vi!ji tipografski tonski vrednosti. Pre"ne poteze pri E in A so na sredini. Pri "rkah R, A
in D opa#amo zna"ilnosti, ki jih najdemo tudi pri drugih akciden"nih pisavah iz
obdobja secesije
Tomislav Krizman
Velika zabava Gospojinskog kluba, 1910.
V sredini 19. stoletja se pojavijo prva zdru#enja #ensk kot dobrodelnih organizacij za
zbiranje pomo"i socialno ogro#enim. %lani teh organizacij so organizirali plese,
tombole in zabave ter na tak na"in zbirali prispevke. Krizman je za plakat uporabil
zanimiv tipografski slog z nagla!enimi viticami. V sredini plakata je umestil risbo
#enske osebe na plesi!"u. Plakat je bil zelo uspe!en in so o njem pisali Krizmanovi
sodobniki.
12
Plakatom dominira dvodebelinska igriva okrasna pisava. Prostor znotraj "rk je
mejhen. Kontrast in tipografska tonska vrednost sta zelo visoka. Presledki med
vrsticami "rkami so toliko zo#eni, da je avtor med besedila postavil to"ke za la#je
branje. Razen parih izjem je pisava brezserifna. Pri posameznih "rkah opa#amo
viti"aste zaklju"ne poteze. Zelo zanimiva je "rka S, ki ima S potezo postavljeno
diagonalno. Osnovne poteze so zelo krepke, pre"ne zelo tanke. Zdi se mi tudi, da
pisava "rpa inspiracijo iz francoskih klasicisti"nih pisav. Vse je podrejeno
dekorativnosti.
V podobnem stilu je izdelal tudi spodnji plakat za dobrodelni koncert organiziran v
pomo" slepim vojakom. Z redukcijo barve je poudarjena linija ter kontrast temnih in
svetlih delov. Markantni #enski lik je ume!"en na temno ozadje no"ne pokrajine.
'enska v rokah dr#i srce in krono – simbole milosti in ljubezni. Pozornost pritegne
tudi cvetni ornament na obleki #enske. Na drugih delih plakata dominirajo "rne
verzalke na svetlem ozadju. Pisava je dvodebelinska z veliko razliko v osnovnih in
pre"nih potezah. Pisava je serifna, "eprav dolo"ene "rke ne vsebujejo serifov. Vrhovi
"rk so za!iljeni. Presledek med "rkami in vrsticami je zmanj!an. Protioblike so ve"je
kot pri prej!njemu primeru.
13
Ljubo Babi&
Plamen, 1919.
Plamen je bil polmese"na revija katero sta ustanovila Miroslav Krle#a in August
Cesarec. Prvi izvod je objavljen 15. februarja in zadnji 15. septembra kadar je
prepovedan. Plakat je odli"en primer za"etka ekspresionizma in prikazuje ogenj, ki
se !iri od napisa v dnu plakata po celotni povr!ini plakata. Motiv ognja in rde"e
diagonale je uporabil tudi v par prej!njih plakatov sam ta plakat je najbolj impresiven
ekspresionisti"ni plakat na Hrva!kem, ki enostavnim in mo"nim znakom prena!a
sporo"ilo "asopisa ter pokazuje avtorjev talent za grafi"no oblikovanje.
Ime "asopisa je napisano v dvodebelinski linearni pisavi. Zaklju"ki so zaobljeni. %rki
A in M sta stilizirani in sta del ilustracije ognja. Presledek med "rkami je zmanj!an,
ampak sama pisava je raztegnjena kar rezultira v pove"anih protioblikah. Notranji del
"rke A je zelo mejhen.
Ostali del besedila je napisan v isti, ali podobni pisavi. Besedilo je napisano v krepki
in raz!irjeni razli"ici. Presledek med "rkami in vrsticami je ve"ji kot pri naslovu.
Osnovne poteze "rke M so pod kotom. Spodnji krak "rke R je zaobljen v S obliko.
Tip pisave bi opredelil kot brezserifno humanisti"no pisavo. Je rahlo zaobljena.
Posamezni deli "rk delujejo kaligrafsko in organsko (kot da bi bili risani z roko).
14
Ljubo Babi&
10. izlo#ba, 1936.
15
Plakat za razstavo v Umetni!kem paviljonu v Zagrebu. Plakat spada v serijo
tipografskih re!itev, ki jih je Babi& realiziral v tridesetih let prej!nega stoletja. Babi& je
uvedel numeracijo na svoje plakate, kot pomembeno oblikovno formo. Kompozicijo
gradi tudi z razdelitvijo ploskve na dva dela z vertikalo: levo temnej!o, na kateri so
svetle "rke, ter svetlej!o desno, na kateri so temne "rke Besedilo je postavljeno v
verzalkah. Uporabil je krepko geometri"no linearno pisavo. Pisava je enodebelinska
in ni razlik v potezah. Oblikovanje izhaja iz kvadrata in kroga; "rka O je popoln krog,
!tevilka 8 je sestavljena iz dveh krogov, itd. Pove"an je presledek med "rkami in
vrsticami in je dobro "itljiv na daljavo.
Ljubo Babi&
Dubrovnik-posjetite Jugoslaviju, med 1923. in 1929.
Razvoj turizma je bil spodbujen z ustanovitvijo razli"nih turisti"nih agencij, ki so
promovirale razli"ne destinacije. Ena izmed njih je bilo tudi mesto Dubrovnik. Plakat
je bil namenjen tujim turistom in je printan v angle!ki, francoski, "e!ki in poljski
16
razli"ici. Glavni motiv je stilizirani panoramski pogled na mestno panoramo
Dubrovnika. Za naslov je uporabljena serifna, dvodebelinska pisava po vzoru rimske
monumentalne kapitale.
Osnovne poteze so tanke, protioblike so ve"je in tipografska tonska vrednost je
manj!a. Ni velike razlike v debelini osnovnih in dodatnih potez.
Avtor je dodal tudi mejhne sence, tako da izgleda, kot da je pisava vklesana v
kamen. To je storil tako, da je uporabil monumentalno kapitalo, ki je bila narejena
predvsem za vklesovanje v kamen. Pre"na poteza pri verzalki H je vi!ja kot pri "rki A.
Verzalka O je nagnjena pod kotom od 45 stopinj.
Zelo zanimiva se mi zdi verzalka J. Na verzalko I so samo dodali kapljo in s tem jo
pretvorili v verzalko J. Besedilo je stavljeno (poravnano) na polni format. Manj!e
besedilo na dnu plakata ima !ir!o "rkovno podobo kot besedilo iz naslova in izhaja iz
kvadrata. Zapisano je v velikih in malih kapitelkah.
Verzalka J
17
Novej!a zgodovina
V Zagrebu se je leta 1928 prvi" oblikovlala ekipa strokovnjakov, ki so h plakatu
pristopali s stali!"a grafi"nega oblikovanja. Miroslav Feller, Sergije Glumac, Anka
Krizmani&, Vladimir Mirosavljevi& in Bo#idar Kocmut so bili zbrani v Zavodu za
znanstveno preu"evanje reklame in umetni!ke reklame – produkcija IMAGO. V tem
"asu je S. Glumac izdelal komercialne plakate za Limunada Vero, Jadranska stra#a,
liker Pokorny, itd.
Pri plakatu je vidna napaka pri obrnjeni "rki M.
Obdobje med tridesetimi in !tiridesetimi leti je zaznamovano z vplivom Bauhausa in
Art Decoa. Geometrizem je bil klju"na beseda v oblikovanju. Elegantne
aerodinami"ne forme so izra#ale eleganco in prefinjenost. Za grafi"no oblikovanje je
bila pomembna tudi nova tipografija – "etrtast in raven font, ki je bil enostaven in
"itljiv. Vse to je bila dobra podloga za zahtevam lepote in dekorativnosti pri vseh
oblikah oblikovanja: embala#a, reklamni napisi, itd.
18
Seissel, 1924.
V !tiridesetih letih 20. stoletja so plakate izdelovale in!titucije kot so muzeji,
gledali!"a, galerije, itd. S plakati se je po drugi svetovni vojni ogla!evalo vse: od
delovnih akcij, setev, #etev, cepljenja v bolni!nicah, !portnih dogodkov pa do
uspehov v gospodarstvu in gradbeni!tvu. Plakati po vojni so bili enostavnih in
razumljivih obli in so nosily sporo"ila namenjen !ir!i publiki. V tem "asu delujejo
Ferdo Bis, Edo Murti& in Milan Vulpe.
Murti& (1940. in 1955.)
19
Milan Vulpe, 1960.
Razvoj plakata na Hrva!kem v drugi polovici 20. stoletja je vezan na ustanovitev
slupine EXAT (1951.), "asopisa %ovjek i prostor, otvoritve Galerije suvremene
umjetnosti, !tudija za industrijsko oblikovanje, Centra za industrijsko oblikovanje,
ustanovitev ZGRAF-a l.1975 in $tudija za dizajn l.1989.
Picelj, 1962.
Takrat se razvija stil modernizma, postmodernizma in minimalizma. Uporabljajo se
ve"inoma linearne pisave, kot so Helvetica in ITC Avantgarde v kombinaciji z
geometrijskimi ilustracijami.
20
Plakati za 1. ZGRAF
V !estdesetih letih so se v Zagrebu odvijale razstave Nove tendence, kar je bilo
izrednega pomena za novo hrva!ko zgodovino umetnosti, ker takrat je nastajal nov
globalni trend uporabe tehnologije v umetnosti: ra"unalni!ka grafika, kineti"na
umetnost in luminoplastika. Center tega internacionalnega gibanja je bil prav Zagreb.
Razstave so se odvijale od 1961. do 1973. Spodaj: Ivan Picelj, plakat razstave Nove
tendencije 2 in 3.
21
Mihajlo Arsovski
Arsovski je bil rojen l.1937 v dru#ini predvojnega levi"arja in revolucionarja. $tudiral
je zgodovino umetnosti in arhitekturo v Zagrebu. Njegova !tevilna dela iz 60ih let
prej!nega stoletja so subtilna kritika in odpor proti tedanji vladajo"i ideologiji.
Arsovski se ni omejeval le na eno smer v oblikovanju: delal je CGP za aviokompanijo
Pan Adria, oblikoval "asopise Telegram, Studentski list, Polet ter Pop Express, ki je
bil specifi"nem po oblikovanju z referencami na psihodeli"ne droge. Zelo znan je tudi
po oblikovanju za gledali!"e &TD. Razvil je vizualni jezik z uporabo tipografije,
fotomonta#e in kola#a. Prisotna sta tudi estetika in vpliv !vicarskega oblikovanja:
uporaba negativnega prostora, minimalizem, uporaba helvetice, enostavne grafike,
mre#e, itd. Je prejel tudi nagrado za #ivljensko delo s strani HDD (Dru!tvo hrva!kih
oblikovalcev).
Tartaglia, 1967.
22
Plakat za ZGRAF2. 1978.
Bienale industrijskega oblikovanja 1973.
Plakat za BIO5 je eden izmed 9 BIO plakatov, ki je ume!"en v arhiv MoMa muzeja.
23
IFSK, 1966.
Pop express, 1969.
24
Arsovski, 1970.
Boris Bu"an
Bu"an je akademski slikar, ki je bil rojen l.1947 v Zagrebu. %eprav je dobitnik
!tevilnih nagrad v oblikovanju, nikdar ni #elel, da se ga povezuje z grafi"nim
oblikovanjem. Plakate je po 80ih letih prej!nega stoletja prenehal izdelovat. Na
bene!kem bienalu je l.1984 predstavljal SFRJ s serijo svojih plakatov za HNK Split.
Njegova dela se danes nahajajo v najbolj znanih galerijah in muzejih po celem svetu:
MoMA New York, Cooper Hewitt Museum, Deutsches plakat Museu, State Library of
Victoria, itd. Njegov plakat !ar ptica je objavljen na naslovnici kataloga razstave The
power of poster londonskega Victoria and Albert Museum, v katerem je zbrano 250
najbolj!ih plakatov nastalih med 1870. do 1998. Grafizam trave na plakatu !ar ptica
je detajl, na katerega avtor gleda kot patent, obenem pa je postal njegov za!"itni
znak.
25
Bu"an je kot novost uvedel jumbo plakate, ki jih je sestavil iz devet manj!ih.
Bu"an je l.2006 prejel narado za #ivljensko delo.
Bu"an, 1971.
Bu"an, 1969.
26
Bu"an, 1970.
'ar ptica, 1983.
27
Bu"anov najbolj znan plakat.
Na tem plakatu je spretno uporabljen komplementarni kontrast rde"e in zelene barve
kot kontrast kvalitete- tri male rde"e to"ke v razvnovesju skupaj s prevlado zelene
barve, vse skupaj v piramidni, trikotni kompiziciji. Perje ptice je stilizirano (lahko tudi
oblikovano) v trikotno formo.
Politi"ni plakat na Hrva!kem
Po drugi svetovni vojni politi"ni plakat zajema !iroko podro"je dru#benega delovanja,
saj je nosilec protestnega politi"nega sporo"ila, kot tudi sredstvo za ozave!"anja
naprednih idej in nasprotovanj obstoje"im politi"nim sistemom, je sredstvo izra#anja
solidarnosti
z
zatiranimi,
kritika
dru#beno-socialnih
razmer,
okoljevarstvenih
problemov itd.
Po vojni v Jugoslaviji nastopi nov politi"ni sistem in je potrebno uvesti ideologijo in
izobraziti ljudi z uporabo razli"nih metod: od represije pa do recimo pou"nih plakatov
z
uporabo
enostavnih
simbolov
kot
so
rde"a
barva,
zvezda,
itd.
Gabor, 1960.
28
Ve"ina jih je pozivala na mobilizacijo, za sodelovanje pri obnovi dr#ave, delovne
akcije, pro!nja za ohranjanje politi"nega sistema, itd.
Oblikovanje plakata je zaupano akademskim slikarjem, ki so blizu vladajo"e
ideologije. Plakati so oddajali idili"no ozra"je – sre"en delavec, !portnik, otrok, itd.
Najpogostej!e so tiskani v tehniki litografije, pozneje v tehniki ofseta in sitotiska.
S. Br"i&, 1982.
29
Zaklju"ek
Pri!li smo do konca na!e raziskave o tipografski analizi prvih plakatov na Hrva!kem.
Povzeli smo le najzanimivej!e informacije. Ugotovili smo, da je pojav plakata tipi"en
fenomen urbane kulture in pojava industrijalizacije. S pomo"jo plakata je umetnost
pri!la iz umetni!kih galerij na ulice. Pionirji plakata bili so slikarji, ki so v za"etku delali
predvsem na podro"ju kulture, nekateri od njih pa so za"eli delovati tudi na podro"ju
komercialnih plakatov, ki so bili v slu#bi prodaje izdelka.
Danes lahko re"emo, da so dela posameznih pionirjev na podro"ju plakata resni
za"etek moderne zgodovine plakata na Hrva!kem. Vse se je zgodilo v trenutku
preoblikovanja oglasa v novicah v umetni!ko ilustrirane plakate, ki so v funkciji
pribli#anja umetnosti pop kulturi.
30
LITERATURA
1. Grafika : hrvatski "asopis za umjetni"ku grafiku i nakladni!tvo : = croatian
journal for the art prints and publishing ISSN: 1334-4455.- God. 2, br. 2
(2004), str. 38-42
2. Secesija u Hrvatskoj : Muzej za umetnost i obrt, Zagreb, 2003.
3. Umjetnost uvjeravanja : ogla!avanje u Hrvatskoj 1835-2005 : [Muzej za
umjetnost i obrt, Zagreb, 12.6 - 16.7.2006]
4. 70 godina filmskog plakata u Hrvatskoj : Kabinet grafike Jugoslavenske
akademije znanosti i umjetnosti, Zagreb 6.-26. XII. 1989. / [katalog
5. Dizajn.hr, Boris Bu&an [dostopno na daljavo]. 2009 [citirano 20.1.2013].
Dostopno na svetovnem spletu: < http://dizajn.hr/#230-boris-bucan>
31