1. No category

predstavitev
“A N A LI ZA M O ŢN O S TI I N P O TR EB R A ZVO J A
J AV N E ŢELEZN I Š K E I N F R A S TR UKTU RE
V R EP U BLI K I S LO V EN I JI ”
METODOLOŠKI PRISTOP
Mag. Mateja MATAJIČ
Ljubljana, oktober 2011
RAZISKOVALNA VPRAŠANJA
Kakšni so pretekli ţelezniški prometni tokovi?
Kakšna je zmogljivost javne ţelezniške infrastrukture?
Kakšni bodo predvidoma prihodnji ţelezniški prometni
tokovi?
Kakšne prometno-organizacijske izboljšave ter
infrastrukturne nadgradnje in novogradnje so srednje in
dolgoročno potrebne, da bi se glede na pričakovan prometni
potencial lahko zagotovila potrebna zmogljivost JŢI, ki bi
omogočala ohranitev in povečanje trţnega deleţa
ţelezniškega prevoza v primerjavi s cestnim prevozom?
Kakšna je ekonomska ocena realizacije predlaganih
naloţb v javno ţelezniško infrastrukturo na V. in X. panevropskem prometnem koridorju v Sloveniji?
24. november 2011
Mag. Mateja MATAJIČ:
"Analiza moţnosti in potreb razvoja javne ţelezniške infrastrukture v Republiki Sloveniji"
2
ANALIZA MOŢNOSTI IN POTREB
RAZVOJA JŢI V REPUBLIKI SLOVENIJI
Namen:
Ključni cilji študije:
Analiza preteklih cestnih, ţelezniških in
pomorskih prometnih tokov
Proučiti moţnosti
posodobitve javne
ţelezniške infrastrukture
RS na območju V. in X.
vseevropskega koridorja
v naslednjih 20 letih
Ocena bodočih prometnih tokov
Analiza intermodalnosti: infrastrukturne
kapacitete, ponudba storitev
Predlog ukrepov za nadaljnji razvoja JŢI v RS s
prioritetnim vrstnim redom realizacije do leta
2020 in 2030
Ekonomska ocena upravičenosti realizacije
predlaganih ukrepov na področju V. in X.
vseevropskega prometnega koridorja
24. november 2011
"Analiza moţnosti in potreb razvoja javne ţelezniške infrastrukture v Republiki Sloveniji"
3
POUDAREK TEGA PRISPEVKA
Metodološki okvir
celotne analize moţnosti
in potreb razvoja JŢI v
Sloveniji,
Rezultati raziskave,
ki podajajo predlog
potrebnih vlaganj v
JŢI z izračunom
ekonomskih kazalcev
upravičenosti njihove
realizacije.
24. november 2011
Metodologija za
določitev ustreznih
ukrepov za odpravo
ozkih grl ţelezniške
infrastrukture
Mag. Mateja MATAJIČ:
"Analiza moţnosti in potreb razvoja javne ţelezniške infrastrukture v Republiki Sloveniji"
4
DIAGRAM METODOLOŠKEGA MODELA
ANALIZE MOŢNOSTI IN POTREB RAZVOJA JŢI
V RS
1
PRIČAKOVANO POVPRAŠEVANJE PO
ŢELEZNIŠKIH PREVOZIH
PONUDBA ŢELEZNIŠKE
INFRASTRUKTURE: zmogljivost ţelezniških
prog – prepustna zmogljivost v št. vlakov na dan
in na leto
2
INTERAKCIJA INFRASTRUKTURNE
PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA PO
PREVOZIH: primerjava prihodnje potrebne
prepustne kapacitete z dejansko prepustno
zmogljivostjo
3
IDENTIFIKACIJA OZKIH GRL:
analiza nastanka termina zasičenosti
ţelezniškega omreţja
4
PREDLOG UKREPOV ZA ODPRAVO
OZKIH GRL:
analiza moţnih ukrepov za odpravo ozkih grl z
izdelavo izbora in prioritetnega vrstnega reda
realizacije
5
24. november 2011
EKONOMSKA OCENA UPRAVIČENOSTI
REALIZACIJE PREDLAGANIH
UKREPOV:
izdelava analize stroškov in koristi
Mag. Mateja MATAJIČ:
"Analiza moţnosti in potreb razvoja javne ţelezniške infrastrukture v Republiki Sloveniji"
5
NPRJŢI
Realizacija navedenih
korakov in identifikacija
potrebnih vlaganj v JŢI
24. november 2011
predstavlja osnovo za pripravo
novega Nacionalnega programa
razvoja JŢI v Sloveniji.
Mag. Mateja MATAJIČ:
"Analiza moţnosti in potreb razvoja javne ţelezniške infrastrukture v Republiki Sloveniji"
6
PRIČAKOVANO POVPRAŠEVANJE PO
ŢELEZNIŠKIH PREVOZIH
Analiza obstoječih prometnih tokov in
gibanje prometnih tokov v zadnjem 15
letnem obdobju: potniški in tovorni
prevoz po cesti in ţeleznici, pretovor v
koprskem pristanišču.
Obravnava cestnih prometnih tokov – kot
kriterij za odločitev glede nivoja
proučevanja cestnih prometnih tokov je, da
so ti konkurenčni obravnavanemu
ţelezniškemu prevozu
Vključeni vsi merodajni podatki za
modeliranje prometa, ki so:
- bili zbrani in dostopni v Sloveniji,
- na Eurostatu in
- v prometnih študijah, ki obravnavajo
Slovenijo v širšem evropskem
prostoru.
Za oceno tokov uporabljena kombinacija:
1. ţe ocenjenih elastičnosti posameznih segmentov
transportnega povpraševanja glede na dejavnike
tega povpraševanja (npr. BDP, prebivalci, aktivno
preb., šolajoče se prebivalstvo, namen potovanja ipd.)
v izdelanih študijah za Slovenijo in
2. ocenjene rasti posameznih segmentov
povpraševanj po transportu
– OPTIMALNA REŠITEV glede na razpoloţljiv čas
priprave študije in načrtovana finančna sredstva za
njeno pripravo.
24. november 2011
Mag. Mateja MATAJIČ:
"Analiza moţnosti in potreb razvoja javne ţelezniške infrastrukture v Republiki Sloveniji"
7
OBSTOJEČE STANJE
Infrastruktura
Vozni park
Organizacija odvijanja
prometa
- progovna hitrost
- osna obremenitev
- opremljenost s Svn
- vzdolţni profil
- število postaj
- število postajnih tirov in
njihova koristna dolţina
- vlečna vozila
- vlečena vozila
- število vozil in
njihove tehnične lastnosti
- sestava vlaka
- oboje oz. eno-stranski
promet vlakov
- voţnja z/brez doprege
- dolţina vlaka
- tip grafikona
voznega reda
Zmogljivost
infrastrukture
NAPOVED PROMETA
- prepustna in
- prevozna zmogljivost
- predelovalne kapacitete
postaj
- štev. vlakov na dan
- štev. vlakov v letu
- neto tone v letu
METODOLOGIJA ZA
DOLOČITEV UKREPOV ZA
ODPRAVO OZKIH GRL
ŢELEZNIŠKE
INFRASTRUKTURE
IZKORIŠČENOST
INFRASTRUKTURE
Zadostna
zmogljivost
24. november 2011
NE
p > 85%
90%
DA Potreben je
ukrep
Mag. Mateja MATAJIČ:
"Analiza moţnosti in potreb razvoja javne ţelezniške infrastrukture v Republiki Sloveniji"
8
KRITERIJI DOLOČANJA
UKREPOV:
Kriteriji za določitev ukrepov:
Izkoriščenost prepustne zmogljivosti infrastrukture (85 % oz.
90 %)
Daljinsko vodenje prometa vlakov
Zagotovitev pogojev interoperabilnosti in zahtev mednarodnih
sporazumov
Čim manj motenj v vodenju prometa vlakov
24. november 2011
"Analiza moţnosti in potreb razvoja javne ţelezniške infrastrukture v Republiki Sloveniji"
9
ODPRAVA OZKIH GRL –
ORGANIZACIJSKI IN
INFRASTRUKTURNI UKREPI
3. nadgradnja
signalnovarnostnih
naprav, s katerimi
zagotovimo voţnje
vlakov v snopih;
4. nadgradnja
prometnih mest;
2. ureditev
obojestranskega
prometa vlakov na
dvotirnih progah;
1. organizacijski
ukrepi kot so
zmanjševanje
števila
lokomotivskih
voţenj,
zdruţevanje
vlakov, povečanje
obremenitve
tovornih vlakov in
drugi;
24. november 2011
5. povečanje
progovnih
hitrosti;
Ukrepi za
povečanje
zmogljivosti
ţelezniške
infrastrukture:
6. gradnja nove
ţelezniške
infrastrukture.
Mag. Mateja MATAJIČ:
"Analiza moţnosti in potreb razvoja javne ţelezniške infrastrukture v Republiki Sloveniji"
10
EKONOMSKA OCENA
NALOŢBENIH MOŢNOSTI
Analiza stroškov in
koristi prihodnjih
naloţb v JŢI
Prikaz finančne in
ekonomske
učinkovitosti za dve
skupini naloţb v V. in
X. koridor
Finančna
analiza
Oţje naloţbe
(pogoji “Z1”)
Ekonomska
analiza
Širše naloţbe
(pogoji “Z2”)
24. november 2011
Analiza občutljivosti
in ocena tveganja pri
vlaganju v predlagane
naloţbe v JŢI
Mag. Mateja MATAJIČ:
"Analiza moţnosti in potreb razvoja javne ţelezniške infrastrukture v Republiki Sloveniji"
11
OPREDELITEV POGOJEV ZA EKONOMSKO
VREDNOTENJE UKREPOV RAZVOJA JŢI
• dejansko stanje infrastrukture v letu 2008 (brez upoštevanja zapor tirov
Obstoječe in počasnih voţenj).
stanje
Pogoji
»0«
Pogoji
»Z1«
Pogoji
»Z2«
• predstavljajo obnove, ukrepe na progah V. in X. koridorja JŢI, s
katerimi se zagotavlja kategorija D, nadgradnje, ki so se pričele pred
letom 2008, ukrepe za izpolnjevanje podpisanih mednarodnih
sporazumov RS, nova postajališča.
• predstavljajo naloţbe za zagotavljanje zadostne zmogljivosti glavnih
prog JŢI do leta 2020.
• poleg naloţb v pogojih »Z1« zajemajo tudi potrebne naloţbe za
zagotavljanje zadostne zmogljivosti glavnih prog JŢI do leta 2030.
24. november 2011
"Analiza moţnosti in potreb razvoja javne ţelezniške infrastrukture v Republiki Sloveniji"
12
CBA
Metoda diferenčnih
vrednosti, kot
primerjava: pogojev
»0« s pogoji »Z1« in
pogojev »0« s pogoji
»Z2«
Izračun kazalcev ISD,
NSV, K/S in RNSV
projekta, upoštevaje
7 % diskontno
stopnjo – praksa EU
za infrastrukturne
projekte 3-4 %
diskontna stopnja
Kazalci upravičenosti
projektov so
izračunani za
opazovano obdobje
41-tih let (2010 2050)
Analiza
stroškov in
koristi
24. november 2011
Mag. Mateja MATAJIČ:
"Analiza moţnosti in potreb razvoja javne ţelezniške infrastrukture v Republiki Sloveniji"
13
STROŠKI IN KORISTI PRI FINANČNI
IN EKONOMSKI ANALIZI
Finančna analiza
• Stroški:
• investicijski stroški,
• stroški obnov infrastrukture,
• stroški vzdrţevanja
infrastrukture,
• stroški vodenja prometa
• Koristi:
• uporabnina za uporabo javne
ţelezniške infrastrukture,
• ostanek vrednosti naloţb samo
za novogradnje JŢI v pogojih
»Z2«
24. november 2011
Ekonomska analiza
• Stroški:
• investicijski stroški,
• stroški obnov infrastrukture,
• stroški vzdrţevanja
infrastrukture,
• stroški vodenja prometa
• Koristi:
• ostanek vrednosti naloţb za
novogradnje JŢI,
• prihranek eksploatacijskih
stroškov vlakov,
• prihranek iz naslova krajšega
časa potovanja,
• preprečeni stroški izrednih
dogodkov,
• preprečeni eksterni stroški,
• prihranek energije,
• prihranki udeleţencev v
cestnem prometu
Mag. Mateja MATAJIČ:
"Analiza moţnosti in potreb razvoja javne ţelezniške infrastrukture v Republiki Sloveniji"
14
ANALIZA OBČUTLJIVOSTI: glede
na stroške in učinke ukrepov
Osnovni izračun
4,51%
Upoštevanje 3,5 % diskontne stopnje
4,51%
4,55%
4,55%
Zmanjšanje stroškov naloţb za 20 % in povečanje učinkov za
20 %
8,27%
8,95%
Povečanje stroškov naloţb za 20 % in zmanjšanje učinkov za
20 %
1,69%
1,42%
Pogoji "Z2"
3,11%
Zmanjšanje skupnih učinkov naloţb za 20 %
Pogoji "Z1"
3,15%
5,75%
Povečanje skupnih učinkov naloţb za 20 %
5,79%
6,81%
Zmanjšanje stroškov naloţb za 20 %
7,48%
2,96%
Povečanje stroškov naloţb za 20 %
2,71%
0%
2%
4%
6%
8%
10%
ISD
24. november 2011
Mag. Mateja MATAJIČ:
"Analiza moţnosti in potreb razvoja javne ţelezniške infrastrukture v Republiki Sloveniji"
15
ANALIZA TVEGANJ
Kvalitativna analiza tveganj
Izdelana za tista tveganja, katerih
nastanek je glede na dosedanje
izkušnje pri realizaciji prometnih
infrastrukturnih projektov najbolj
verjeten.
Obravnavanih je 5 segmentov:
• Strateški dokumenti in zakonodaja
• Dokumentacija, zemljišča
• Financiranje
• Izvedba projekta
• Makroekonomski učinki
24. november 2011
Kvantitativna analiza tveganj
Uporabljena je Monte-Carlo
metoda s trikotno porazdelitvijo
investicijske vrednosti.
Število ponovitev je 5000.
Investicijske vrednosti z
naslednjimi mejnimi vrednostmi:
• Visoka vrednost, pri kateri so
investicijski stroški za 50 %
višji od ocenjene vrednosti
• Nizka vrednost, pri kateri so
investicijski stroški za 10 %
niţji od ocenjene vrednosti
Mag. Mateja MATAJIČ:
"Analiza moţnosti in potreb razvoja javne ţelezniške infrastrukture v Republiki Sloveniji"
16
REZULTATI
1. Analiza prometnih
tokov v baznem letu
2008
6. Ocena ekonomskih
učinkov investiranja v
JŢI;
2. Napoved prometnih
tokov za leti 2020 in
2030;
5. Ocena finančnih tokov
realizacije ukrepov;
3. Analiza in
identifikacija ozkih grl
in časa nastanka le-teh;
4. Identifikacija
ukrepov za odpravo
ozkih grl in
postavitev prioritet
med ukrepi;
24. november 2011
Mag. Mateja MATAJIČ:
"Analiza moţnosti in potreb razvoja javne ţelezniške infrastrukture v Republiki Sloveniji"
17
OPREDELITEV OŢJIH NALOŢB V
JŢI do l. 2020 – pogoj “Z1”
Nadgradnja odseka
Pragersko-Šentilj z
nadgradnjo postaj in
SVn ter ureditev
daljinskega vodenja
prometa vlakov
Nadgradnja proge na
odseku Ljubljana-Kranj
za hitrosti do 160 km/h,
gradnja postaje Otoče in
nadgradnja SVn
Gradnja drugega tira na
relaciji Ljubljana-Kranj
Nadgradnja proge in
postaj z ureditvijo
daljinskega vodenja
prometa vlakov in
povečanje progovne
hitrosti na odseku
Ljubljana-Litija
2015 – 2023
2012 – 2017
Ljubljansko
ţelezniško vozlišče
Gradnja nove
ţelezniške proge
Divača-Koper
24. november 2011
Nadgradnja proge z
nadgradnjo postaj in SVn,
ureditvijo pogojev za daljinsko
vodenje prometa vlakov
Ljubljana-Seţana ter gradnjo
dodatnih ENP.
Nadgradnja progovnega
odseka Ljubljana-Borovnica za
hitrosti do 160 km/h
Nadgradnja
proge in postaj,
SVn ter ureditev
daljinskega
vodenja prometa
vlakov na odseku
Zidani MostPragersko
Rekonstrukcija,
elektrifikacija in
nadgradnja proge za
160 km/h PragerskoHodoš in modernizacija
nivojskih prehodov in
izvedba podhodov na
postajah.
Nadgradnja SVn in
uvedba APB-ja na
odseku Ormoţ-Murska
Sobota-Hodoš ter
nadgradnja postaj
(Ivanjkovci, Dankovci)
Nadgradnja proge
Dobova-Z. Most in
postaj z ureditvijo
daljinskega vodenja
prometa vlakov
"Analiza moţnosti in potreb razvoja javne ţelezniške infrastrukture v Republiki Sloveniji"
18
OPREDELITEV ŠIRŠIH NALOŢB
V JŢI do l. 2030 – pogoj “Z2”
Nova elektrificirana proga za
mešani promet LjubljanaKranj-Jesenice z navezavo
na letališče Joţeta Pučnika
Ljubljana
Gradnja II. tira Maribor-Šentilj
Nadgradnja obstoječe proge
Maribor-Šentilj / nasipa Pesnica in
obstoječih predorov ter povečanje
progovne hitrosti
Nadgradnja proge CeljePragersko za hitrosti do 160
km/h
Gradnja novega tira CeljeGrobelno
Gradnja drugega
tira na poteku
Pragersko-Hodoš
2020 – 2027
Gradnja nove dvotirne
proge Ljubljana-Divača
z navezavo na obstoječo
progo
24. november 2011
Nadgradnja proge na
odseku Zidani MostLitija za hitrosti do 160
km/h in gradnja dveh
dodatnih tirov na
relaciji LitijaLjubljana
"Analiza moţnosti in potreb razvoja javne ţelezniške infrastrukture v Republiki Sloveniji"
19
ZAKLJUČEK
Potrebna so vlaganja v vzdrţevanje, obnovo JŢI in vzpostavitev
tehničnega stanja, ki bo lahko zadovoljilo obstoječi obseg
povpraševanja.
Vlaganja v nadgradnjo obstoječe in gradnjo nove JŢI za zadovoljitev
pričakovanega povpraševanja po ţelezniških prevozih na odsekih:
DIVAČAKOPER
24. november 2011
PRAGERSKOHODOŠ
LJUBLJANAJESENICE
PRAGERSKOŠENTILJ
LJUBLJANSKO
ŢELEZNIŠKO
VOZLIŠČE
Mag. Mateja MATAJIČ:
"Analiza moţnosti in potreb razvoja javne ţelezniške infrastrukture v Republiki Sloveniji"
20
Hvala za Vašo pozornost!
24. november 2011
Mag. Mateja MATAJIČ:
"Analiza moţnosti in potreb razvoja javne ţelezniške infrastrukture v Republiki Sloveniji"
21