OGLASNA PRILOGA - EN-FIST Center odličnosti
WWW.ENFIST.SI »Vživljanje v položaj ter želje in potrebe kupcev so ključ do uspešnega sodelovanja slovenske znanosti s podjetji,« pravi dr. Matjaž Polak, direktor EN-FIST centra odličnosti. , Center odličnosti nizkoogljične tehnologije Hajdrihova 19, 1000 Ljubljana, E: [email protected], T: 01 47 60 414 www.conot.si #'%$!+#$&' "$)&' (! # '! ***$#"&'& www.finance.si FINANCE, petek, 29. oktobra 2010, št. 211 PRILOGA CENTRI ODLIČNOSTI OGLASNA Povezave za novo obdobje Centri odličnosti naj bi povezali raziskovalce in gospodarstvo za ustvarjanje (naj)višje dodane vrednosti v nizkoogljični družbi. 18, 19 18 OGLASNA PRILOGA www.finance.si FINANCE, petek, 29. oktobra 2010, št. 211 [ INTERVJU ] Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo skrbno bedi nad delovanjem cent Naša vizija je po letu 2013 nadaljevati svoje aktivnosti Na naša vprašanja je odgovarjal mag. Urban Krajcar, vodja sektorja za strukturne sklade na področju raziskovalne dejavnosti na direktoratu za znanost pri ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. tovane rezultate in predvidene cilje. Vizija ministrstva je, da bi centri ob vsej koncentraciji znanja in gospodarskem povezovanju, ki ji vzpostavljajo, tudi po prenehanju obdobja upravičenosti nadaljevali svoje aktivnosti ne glede na višino prejetih sredstev. Kako poteka delovanje centrov odličnosti, zlasti teh osmih, ki so pridobili sredstva? Kakšen bo njihov razvoj do leta 2013 in kakšen naprej? Ministrstvo delovanje centrov odličnosti ves čas spremlja. Ob uresničevanju programov so predvidene tudi evalvacije o njihovem poteku. Ena takšnih je bila Evalvacija gospodarske relevance rezultatov in programov centrov odličnosti. V vseh potekajo aktivnosti, ki so jih načrtovali v svojih prijavah na javni razpis. Menimo, da bodo do leta 2013 dosegli vse načr- Centri odličnosti omenjajo kot najizrazitejšo težavo zapletene administrativne postopke oziroma pretirano birokracijo. Ali ste na ministrstvu kakorkoli ukrepali, da bi te postopke poenostavili? Ministrstvo si ne glede na instrument skupaj z organom upravljanja in preostalimi vpletenimi resorji ves čas prizadeva za poenostavitev postopkov glede zajemanja sredstev evropske kohezijske politike. To velja še posebno za centre odličnosti. Seveda je treba v celoti slediti evropski in nacionalni zakonodaji in predpisom na tem področ- ju. Ti določajo pravila igre, ki jih moramo upoštevati ministrstva, pa seveda tudi upravičenci do sredstev. Kaj načrtujete s centri odličnosti glede na strategijo razvoja Slovenije? Že javni razpis je bil pripravljen v smeri in na način, s katerima smo na ministrstvu hoteli, da bi centri odličnosti pripomogli k uresničevanju strateških razvojnih ciljev, razvidnih iz Strategije razvoja Slovenije. Doseči bi hoteli večjo koncentracijo vlaganja na področja z največjim razvojnim potencialom v akademski sferi in gospodarstvu, ki je hkrati najpomembnejša za dolgoročno ohranjanje in krepitev konkurenčnost gospodarstva v mednarodnem okolju. Pomembna merila so tudi dvosmerni pretok in uporaba znanja za gospodarski razvoj ter kakovostna delovna mesta, tesnejše sodelovanje med znanstvenim področjem in Med branjem Financ uživajte ob skodelici vrhunske pražene kave NESCAFÉ® DOLCE GUSTO®. Pripravite si lahko Cappuccino, Latte Macchiato, Espresso, Caffè Lungo ali Chococino®. gospodarstvom ter hitrejši pretok znanja v izdelke in storitve z visoko dodano vrednostjo. Kaj pa načrtujete glede na razvoj posameznih regij države? Centri odličnosti so opredeljeni kot ukrep, ki bo spodbudil predvsem povezovanje akademskega področja in podjetij tako, da bomo dosegli kritično maso znanja in koncentracijo vlaganja na prednostna področja raziskav in tehnološkega razvoja ter s tem možnosti za ambicioznejše vključevanje v evropske raziskovalne in razvojne mreže. Na podlagi tega načrti niso neposredno vezani na razvoj posameznih (statističnih) regij države, saj se moramo zavedati, da lahko dosežemo povezavo inovativnega gospodarstva in kritične mase znanja zaradi majhnosti Slovenije največkrat na nacionalni ravni. Takšna koncen- [ MNENJE IZ PRAKSE ] V njih naj se ne razvija le bazičn ja, ki bodo podjetjem omogočala dolgoročno konku Centri odličnosti naj konkurenčnost podje Centri odličnosti bi morali biti centri specifičnih znanj, v katera v podjetjih zdaj ne morejo ali ni smiselno vlagati. Bi pa ta znanja, ko bodo razvita in uporabna, v podjetja prenesli in s tem povečali njihovo konkurenčnost. 250 novih naročnikov, ki se bodo za eno leto naročili na poslovni časnik Finance, bo prejelo kavni aparat NESCAFÉ® DOLCE GUSTO®. Finance in NESCAFÉ® DOLCE GUSTO® – pravi izbor za različne okuse Več informacij: 080 15 80 Naročila: www.finance.si/dolcegusto Delovanje centrov odličnosti je še vedno v začetni razvojni fazi, pravi Bojan Mitrović, vodja analitskega razvoja v Razvojnem centru Slovenija, ki deluje v sklopu Leka. V Leku in centru odličnosti EN-FIST so na nekaj predstavitvenih in usklajevalnih sestankih dorekli področja in tematike dela, ki so za Lek poglavitnega pomena in zaradi katerih so v omenjeni center tudi vstopili kot partner. »Pomemben korak, ki nas čaka v prihodnjih mesecih, je sprememba načina razmišljanja sodelavcev v centru odličnosti in tudi našem podjetju. Od centra odličnosti si želimo večinoma usmerjenost v znanje in raziskave na področjih, ▶ Bojan Mitrović, Lek: » Centri odličnosti bi morali skupaj s podjetji ugotoviti, katero je tisto znanje, ki bo v prihodnosti pomembno in bo podjetjem omogočalo prednost pred drugimi.« CENTRI ODLIČNOSTI 19 www.finance.si FINANCE, petek, 29. oktobra 2010, št. 211 centrov odličnosti in nad njihovo porabo denarja Vsi programi centrov odličnosti so morali že ob prijavi upoštevati pospeševanje prehoda v energetsko učinkovito gospodarstvo z majhnimi izpusti toplogrednih plinov. ▶ Tako pravi mag. Urban Krajcar, vodja sektorja za strukturne sklade na področju raziskovalne dejavnosti na direktoratu za znanost pri ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. tracija je na regionalni ravni namreč izjemno redka. Trajnostni razvoj, podnebne spremembe in učinkovita raba različnih virov so stalnice v delovanju centrov odličnosti. Kako so implementirane vanje, v njihove konzorcije in kaj pričakujete od te implementacije? Pri centrih odličnosti gre za celostne, interdisciplinarne raziskovalno-razvojne programe, s poudarjenim horizontalnim ciljem pospeševanja prehoda v energetsko učinkovito gospodarstvo z majhnimi izpusti toplogrednih plinov oziroma intenzivno spodbujanje prehoda v nizkoogljično družbo na vseh razpisanih prednostnih področjih raziskav in tehnološkega razvoja. Vsi programi centrov odličnosti so morali že ob prijavi upoštevati pospeševanje prehoda v energetsko učinkovito gospodarstvo z mahnimi izpusti toplogrednih plinov. Če ta pogoj ne bi bil izpolnjen, bi bili takšni centri odličnosti vsebinsko neustrezni za kandidiranje na razpisu. Vsak center je tako implementiral okoljsko zavezo glede na način, primeren uresničevanju programa na posameznem področju. Končni izkoristek so vsekakor sledenje okoljskim zavezam, povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja in mednarodno uveljavljanje slovenskega znanja na tem področju. Katero stopnjo scenarija zelena oaza je Slovenija dosegla? Kaj vse nas še čaka glede odzivanja na podnebne spremembe, odpravljanja energijske krize in s tem vzpostavljanja nizkoogljične družbe? Ministrstvo se skladno s svojimi pristojnostmi in instrumenti, ki posebej poudarjajo prehod v nizkooglijično družbo, trudi kar najbolje odzivati na podnebne spremembe in odpravljanje energetske krize. Celovit pristop k reševanju navedene okoljske problematike je v pristojnosti Službe vlade RS za podnebne spremembe. Imamo morda kakšen krovni organ, ki bedi nad delom vseh centrov odličnosti, nad porabo njihovih sredstev iz strukturnih skladov in delovanjem njihovih svetov? Centri odločnosti so registrirani kot zasebni zavodi, v katerih ima ministrstvo v svetih kot najvišjih organih upravljanja zavodov imenovanega po enega člana. Sveti zavodov potrjujejo letna poročila in načrte, ki jih morajo posredovati ministrstvu. Sicer pa ministrstvo v svoji vlogi posredniškega telesa bedi nad porabo sredstev in potrjuje upravičenost posameznih stroškov, ki jih upravičenci vključujejo v zahtevke za izplačilo. V drugi polovici prihodnjega leta ministrstvo predvideva vmesno evalvacijo o uresničevanju programov centrov odličnosti. 2 22 ulêsv|qêwv}l|q· zično znanje, temveč posebna znannkurenčnost aj povečajo djetij ki so zanimiva za naše podjetje, in ne le v bazične raziskave,« razlaga Mitrović. Razdrobljenost kadrov in prostorov Sogovornik meni, da je velika težava v razdrobljenosti kadrov in prostorov centra odličnosti. Zaposlenih je veliko strokovnjakov, žal mnogi med njimi le z majhnim deležem pokritosti, kar dolgoročno ne omogoča uspeha in onemogoča uspešno in aktivno sodelovanje. Poleg tega deluje center na številnih lokacijah, kar ne omogoča tesne povezanosti strokovnjakov in s tem celovite ponudbe. Dokler bodo zaposleni v centrih odličnosti večinsko še vedno zaposleni na fakultetah in inštitutih, bo sodelovanje omejeno le na določene projekte in navdušenje posameznikov, pravi sogovornik. Razvoj posebnih znanj … Vodilno vlogo centrov odlič- nosti pri izboljšanju konkurenčne sposobnosti podjetij sogovornik vidi v pravem razmerju med bazičnimi in aplikativnimi raziskavami, seveda oboje z vizijo dejanske uporabnosti v podjetjih. Centri odličnosti bi morali biti centri specifičnih znanj, v katera v podjetjih zdaj ne morejo ali ni smiselno vlagati. Bi pa ta znanja, ko bodo razvita in uporabna, v podjetja prenesli in s tem povečali njihovo konkurenčnost. ... ki omogočajo dolgoročno prednost Centri odličnosti bi morali skupaj s podjetji ugotoviti, katero je tisto znanje, ki bo v prihodnosti pomembno in bo podjetjem omogočalo prednost pred drugimi. Naslednji korak sta bazični in aplikativni razvoj teh znanj v centrih odličnosti ter prenos v podjetja. Nova znanja bodo omogočala razvoj in proizvodnjo izdelkov/storitev z visoko dodano vrednostjo. êyêê:êê·êwêêOêêê kvkpwsvtzrpê puê wvkpwsvtzrpê {|klu{pê puê yhpzrv}hsjpê }ê nvzwvkhyz{}|®ê vkryp}hq{lê uv}vz{pê pu{lykpzjpwspuhyuvêê têêêW ê¾êêjê:·ê 1 0*/ 1 ,1$-&0 $) ,10*% )+, )$# ) &*0$)-&$# ( . ,$'*0 - . #)*'*"$%($ +,$ #*)*-.$ &$ '/% &*. - (*-.*% ) ). , *'$7)*-.$ ).,/ +*0 1/ % (*+*% .%$)'%/$&$0 * -*)+, )$(. ,$'$&'%/7 1)*0 *'$& $). #)*'*"$% +,$#*)% "-0 . ,1$-&*0'$&$-&/+%-+* % .%$ ,1$-&/% %* )+, ) (. ,$' &*(+*) ). $) . #)*'*"$% *( %/% - - -+ $'$1$,)$( +*,*7% ( -0*% " 4./$% $-'$ +, & ( % ),0*-'*0% . #)$& $*. #)*'*"$% $*( $$) '$ &&4) " -*,*) " +* ,*7% 3 $)!**)(-. -$ ,$'*5$&,%4$5$0'% )% +$-6 $(4 +,*' ( '$ $ %* &$ - +*0 1/% 1 (. ,$'$ +,$#* )*-.$+,$'*5$4 -0*%+*"' ) 1,/5 0)% ,1'$7)$# +* ,*7$%,$)-'#&*+,$+,0$4 ,1$-&*0')*$+'*(-&*( "$-.,-&* *&.*,-&* )'*"* *)/%(* .$ -* '*0)% $) ,/"7)* $). ,$-$+'$),)* ( ).*,-.0* 3./ ).-&* '*'$1+*-'$. 01*'*7 )7- (*,-&,%4$( '*0)$(7-*(0*'$7)$#'*,.*,$%$#$)0(, 5$*(7$# $)./%$#+*% .$% 6 6" # ! ! 36 #"5" #56 " # # # # 6 # " (.2(0/',*7./12* $-/4$&(12$+3%,+$.$ 2(,(*.)/&/.$-$12(1* 20 OGLASNA PRILOGA www.finance.si FINANCE, petek, 29. oktobra 2010, št. 211 [ NIZKOOGLJIČNE TEHNOLOGIJE] Želijo si, da bi konzorcij nadaljeval skupne projekte tudi po izteku financiranja leta 2013; kot kažejo primeri iz tujine, je to izvedljivo Vse, kar so si zastavili za letos, bo tudi opravljeno Center odličnosti Nizkoogljične tehnologije (CO NOT) se je v tem letu srečal z nekaj manjšimi izzivi v upravljanju. »Vseeno pa vsebinski del, torej izvajanje začrtanih projektov, poteka po predvidenem načrtu,« poudarja direktor prof. dr. Miran Gaberšček. Sogovornik dodaja, da je bilo treba v začetku leta čim hitreje ustanoviti svet zavoda, da je lahko potrdil poslovne in vsebinske načrte za tekoče leto, torej poskrbeti za ustrezno upravljanje. »Brez takojšnjega izvajanja nalog bi namreč zanesljivo nastopile težave pri izpolnjevanju načrta nabave opreme – postopki nabave v nekaterih primerih trajajo od pol leta do enega leta, zato bi kakršnokoli odlašanje lahko pomenilo zamudo in s tem administrativne zaplete, še bolj pa oviro pri izvajanju vsebin, za katere je oprema ključnega pomena. V tem trenutku že lahko rečem, da bomo vso opremo, predvideno za letos, nabavili v predvidenih rokih,« je zadovoljen Gaberšček. Z istim kadrom in enakim številom ur narediti več Pri vsebinskem delu so že v prvi polovici leta na pobudo enega od industrijskih partnerjev zagnali povsem nov projekt, ki v prijavi ni bil predviden. V pripravi pa sta še dva nova projekta, ki bosta stekla še pred koncem leta. Seveda bodo vsi trije projekti financirani v okviru dodeljenih sredstev. Naroč- nik bo tako dobil še več vsebine – za isti obseg porabljenih sredstev. »Naš veliki izziv je, kako z istim kadrom in istim številom ur narediti več. Morda bomo ob tem nekatere prvotno začrtane projekte združili,« pravi sogovornik. V centru odličnosti Nizkoogljične tehnologije so že v prijavi predvideli, da bodo letos nabavili le približno polovico načrtovane opreme. Druga polovica sledi prihodnje leto, le nekaj manjših postavk pa so razporedili tudi v letu 2012. »Kot rečeno, bo letošnji načrt v celoti uresničen do konca leta. Približno polovica opreme za to leto je že v uporabi, druga polovica pa je v zadnjih fazah nabave in bo nameščena do konca leta.« CILJI Načrti CO NOT do konca leta ▶ 1. Nabaviti vso opremo, predvideno za letos. ▶ 2. Doseči vse mejnike, zastavljene v projektih za leto 2010. ▶ 3. Vzpostaviti delovanje treh novih projektov. ▶ 4. Izpeljati drugo delovno srečanje vseh zaposlenih, na katerem poročajo o dosežkih in se dogovarjajo za nadaljnje aktivnosti. ▶ 5. Pripraviti vsaj še eno okroglo mizo o povezovanju akademije in industrije. ▶ 6. Udeležba na več strokovnih srečanjih s področja delovanja CO NOT. ▶ Do konca mandata pa ima direktor Miran Gaberšček dva velika cilja. Prvi je, da izpeljejo vse načrtovane aktivnosti. Ker so bili v prijavi precej ambiciozni, bo že to lep uspeh. Še precej pomembneje pa bi bilo, če bi jim uspelo znotraj centra odličnosti vzpostaviti trajne povezave med partnerji. S tem bi zagotovili, da bi konzorcij nadaljeval skupne projekte tudi po izteku financiranja leta 2013. Ta želja ima realne podlage v nekaterih evropskih konzorcijih, tako imenovanih mrežah odličnosti – mrežo ALISTORE, denimo, katere član je tudi Kemijski inštitut, je Evropska unija prenehala financirati konec leta 2008. Zaradi velikega interesa industrijskih partnerjev, kamor sodijo Renault, Volkswagen, Bosch in drugi, pa njene aktivnosti še vedno nemoteno tečejo naprej, le da projekte znotraj mreže financirajo članice same. Pri kadrih gre vse kot po maslu Gaberšček je zelo zadovoljen z zagotavljanjem kadrovske preskrbljenosti. »Stvari potekajo skoraj optimalno; za izvajanje projektov imamo zaposlenih okoli 60 raziskovalcev in tehničnega osebja. Velika večina zaposlenih izhaja iz partnerskih organizacij in opravlja dela v našem centru odličnosti v obsegu med 10 in 20 odstotkov mesečnih ur. Na področju upravljanja smo se odločili, da kader večinoma najemamo po potrebi. V ta namen imamo sklenjeno ustrezno pogodbo s Kemijskim inštitutom, ki angažira ustrezne kadre, ko jih v našem centru potrebujemo. Menim, da je takšen najem storitev po potrebi cenejši kot stalna zaposlitev ali pavšalno plačevanje določenega števila upravljavskih kadrov. Tudi izvedba del je kakovo- ▶ »Izpolnjevanje časovnic s seboj prinaša številne popravke in uskla- jevanja. Sprašujem se, koliko ur gre v nič zaradi nepotrebnih zahtev, katerih smisel vidijo predvsem birokrati,« opozarja direktor centra odličnosti Nizkoogljične tehnologije prof. dr. Miran Gaberšček. stnejša, če jih izvaja nekdo, ki ima veliko izkušenj na področju upravljanja raziskovalnih zavodov. Vse tekoče zadeve pa vodi in koordinira koordinatorica našega centra.« nosti ima velik interes, da kot konzorcij razširi sodelovanje. V tem trenutku sicer še nimamo izdelanih vseh instrumentov, ki bi omogočali povezovanja v večjem obsegu – pravilnik o intelektualni lastnini, denimo, je še v fazi usklajevanja. Smo pa že pritegnili več zunanjih partnerjev k opravljanju nekaterih podizvajalskih del, za katera v centru nimamo ustreznih kadrov ali opreme,« razlaga Gaberšček. Med podizvajalci tudi zunanji partnerji Nepotrebne birokratske zahteve Večina članov v konzorciju nemoteno sodeluje tudi z mnogimi partnerji, ki niso v konzorciju. »Tudi naš center odlič- Na srečo pri dosedanjem delu niso zadeli ob večje ovire. »Obstajajo pa manjši problemi, ki smo jih doslej uspešno sproti reševali. Skoraj vsi so povezani z administrativnimi zahtevami, ki so na pogled lahko banalne, v praksi pa povzročajo precej nevšečnosti. Naj kot primer navedem izpolnjevanje časovnic. Vsak delavec mora vsako opravljeno delo vnesti v časovnico, saj je na to vezano izplačilo plače. Čeprav gre za znan evropski sistem, se včasih zdi, da se pravila glede časovnic nenehno spreminjajo. Zato so potrebni tudi nenehni popravki in usklajevanja. Vse to je seveda možno storiti, kot direktor pa se včasih vseeno sprašujem, koliko ur gre v nič zaradi nepotrebnih zahtev, katerih smisel vidijo predvsem birokrati,« je pogovor sklenil direktor Gaberšček. PRVA vodikova pot V SLOVENIJI Center odličnosti nizkoogljične tehnologije (CO NOT) je bil med najhitreje vzpostavljenimi CO in je tudi formalno pričel delovati že decembra lani. V njem je zaposlenih 64 sodelavcev, ki delujejo v okviru 21 razvojno raziskovalnih projektov. Vsebinsko se projekti nanašajo na dva večja sklopa raziskav: litijeve tehnologije in vodikove tehnologije. V obeh primerih gre za izkoriščanje sončne energije, ki naj bi že v bližnji prihodnosti v znatni meri nadomestila fosilna goriva. Iz vsebine prve številke: Novice iz slovenske in svetovne industrije ® TOP industrijska podjetja ® Industrija solarnih naprav ® Avtomatizacija in robotizacija Izid: 29. november 2010 rija ust Ind posel in posel panogee in panog September 2008, št. 7 kov dražji Oktobra bo plin 15 odstot o 26 entov pred kurilno sezon Objavljamo cene energ čista, kot se zdi« 30 »Sončna energija ni tako Že v prvem letu delovanja se CO NOT lahko pohvali z nekaterimi izjemnimi dosežki. Raziskave na področju vodikove tehnologije so, denimo, dale smernice tudi za razvoj nekaterih novih senzorjev. Njihov razvoj je vodil sodelavec CO NOT Boštjan Genorio, ki je dosežek objavil v prestižni reviji Nature Materials. Kot drugi večji dosežek bi izpostavil odkritje novega katalizatorja za uporabo v gorivnih celicah, ki poganjajo električni avtomobil. Novi katalizator je najmanj petkrat učinkovitejši od obstoječega, pri tem pa je v njem štirikrat manj platine in je zato bistveno cenejši. Dosežek bo patentno zaščiten še pred koncem leta, pripravljamo tudi objavo v eni najprestižnejših strokovnih revij. Na področju uporabe tehnologij v vsakdanjem življenju pa se je CO NOT aktivno vključil v vzpostavitev prve vodikove poti v Sloveniji. P&P za leto 2011! 6 Podjetja, kupite elektriko 20 se ukvarjamo s pretvarjanjem sončne energije v električno energijo ali pa v vodik – torej ekološko precej bolj nesporna energenta kot so v tem trenutku prevladujoča fosilna goriva. • V drugem koraku: pridobljeno energijo, bodisi v obliki elektrike ali vodika, shranjujemo v primernih shranjevalnikih (akumulatorjih, poroznih materialih ipd.). • V tretjem koraku: razvijamo naprave in sisteme za izkoriščanje vodika ali elektrike. ® • V prvem koraku: Industrija Center odličnosti nizkoogljične tehnologije Hajdrihova 19, 1000 Ljubljana, E: [email protected], T: 01 47 60 414 www.conot.si panoge in posel Kontakt v oglasnem trženju: Marko Macun, tel.: (01) 30 91 534, marko.macun@finance.si CENTRI ODLIČNOSTI 21 www.finance.si FINANCE, petek, 29. oktobra 2010, št. 211 Priložnosti so izzivalne [ ] EN-FIST Odločitev za ustanovitev centrov odličnosti je velik dogodek v procesu povezovanja znanosti in gospodarstva v Sloveniji Pomembna je tudi odločitev o oblikovanju močnih in usmerjenih centrov, ki imajo potencial za povezovanje in tudi oblikovanje modelov. Ti bodo v Sloveniji in regiji vzgled, kako je mogoče pristopiti h komercializaciji znanja. »V centru odličnosti ENFIST, ki je prednostno naravnan v dve smeri – vedo o življenju in zdravju ter nove materiale –, smo se odločili novo pravno entiteto, v sklopu katere delujemo, uvrstiti čim bliže poslovno-podjetniškemu okolju,« pravi direktor Matjaž Polak. »Enako smo se odločili za vse funkcije, ki jih za delovanje organizacije potrebujemo – postavili smo samostojni model z računovodsko-finančno in kadrovsko podporo, ki je popolnoma samostojen in neodvisen od vseh institucij in podjetij, ki sodelujejo v operaciji. Po drugi strani smo z ustanovitelji v operativnem pomenu tesno povezani in prepleteni, saj raziskovalci na strani institucij znanja in tudi podjetij raziskujejo v svojem delovnem okolju,« razlaga Polak. Tako hočejo vzpostaviti okolje, ki raziskovalce iz »domačega« vedno in čedalje bolj vleče proti poslovnemu raziskovalnemu okolju, kar je v njihovi viziji ene od glavnih točk te operacije. V prihodnje predvidevajo, da bo tudi na tem delu prekrivanje med javnimi institucijami in podjetji čedalje intenzivnejše. Izzivov je veliko Izzivov je bilo že letos veliko. Kot pri vsakem začetku so tudi v centru odličnosti EN-FIST morali premagati precej ovir, se usklajevati z ustanovitelji, dogovarjati z ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo kot posrednikom, vtirati organizacijo v novi obliki in usklajevati vse aktivnosti. Polak pravi: »Poleg zagona novih raziskovalno-razvojnih projektov in s tem povezanih aktivnosti, predvsem na področju intenzivne komunikacije s partnerji, smo bili aktivni tudi pri upravljanju centra. Treba je bilo doreči precej administrativnih zadev, kot so akti organizacije, načini poročanja, organizacija nakupov opreme, dogovori o prihodnosti že na začetku operacije – torej, razmislek in dogovor o tem, kaj in kako po letu 2013. Po skoraj treh četrtinah leta so seveda pogledi na stvari drugačni kot na začetku, priložnosti, ki jih vidi- veliko naučiti o morebitnih trgih in kupcih, z njimi vzpostaviti potreben stik in sodelovanje. Delovanje bo namreč mogoče le, če bomo finančno tako ali drugače neodvisni. To je moj prednostni cilj. Pot do njega ne bo lahka, saj bo treba premagati precej stereotipnega razmišljanja na različnih straneh, hkrati bo treba začeti ravnati drugače. Mislim predvsem na usmerjenost k temu, kaj je mogoče prodati, česa si morebitni kupci želijo čez pet let in kako to zagotoviti. To pa ni lahko in zahteva veliko energije in napora, ki ju bomo morali v prihodnje vložiti v ta projekt.« Zgledno sodelovanje s partnerji ▶ »V Sloveniji pogrešam nekaj pomembnega: odprtost do novega. Čedalje pogosteje vidim zapiranje vase, ki se, kot je v Sloveniji navada, konča pri lastnem vrtičku. Ta je lahko tudi čudovit, žal pa jih je veliko povprečnih,« pravi Matjaž Polak, direktor centra odličnosti EN-FIST. mo, so izzivalne,« se sogovornik veseli prihodnjih mesecev. Nekaj nakupov je že opravljenih Ena izmed aktivnosti, ki potekajo v centru odličnosti, je poleg raziskovalno-razvojnega dela tudi nakup opreme, ki jo raziskovalci potrebujejo za svoje delo. V njihovem centru je načrtovane opreme veliko in jo kupujejo sproti. »Letos smo kupili že nekaj manjših kosov opreme, z večjimi se pravkar ukvarjamo in načrtujemo njihov nakup do konca leta,« dodaja strokovnjak. Ta hip so kadrovsko izpopolnjeni »V centru je 60 polno in delno zaposlenih, od tega 57 pri raziskovalnih projektih, imamo dve projektni koordinatorici, sam sem direktor. Z naše perspektive je center odličnosti velika preizkušnja za vse raziskovalce, ki delujejo v njem. Je okolje, kjer je komunikacija s partnerji iz podjetij intenzivna. Od vsakega posameznika so odvisni rezultati, pa ne le v profesionalnem, strokovnem delu, ampak tudi v komunikacijskem, kakšni so pogledi, prožnost, pripravljenost na korak več. V tem hipu dodatnega zaposlovanja ne načrtujemo. Ob morebitnih novih priložnostih pričakujem zanimanje v delu sintezne kemije in teoretične obdelave podatkov, v pomenu večjega razumevanja razvojnih in tudi tehnoloških procesov,« pojasnjuje Polak. Zagotoviti si hočejo (finančno) neodvisnost Raziskovalno delo v EN-FIST, centru odličnosti, napreduje. Pričakujejo, da bodo svoje rezultate do konca leta prikazali v sklopu inovacij in tudi patentnih prijav. »Naši cilji so razmeroma visoki, saj hočemo s svojimi rezultati postaviti temelje za nadaljnje delovanje centra odličnosti, v takšni ali drugačni pravni obliki,« pojasnjuje sogovornik. »Ambicijo po delovanju po letu 2013 bomo lahko uresničili le na en način. V prihodnjih letih se moramo Centri odličnosti so oglasna priloga časnika Finance. Napovedujemo izid priloge DRUŽINI PRIJAZNO PODJETJE 2 PRILOGA Izid priloge: 5. november 2010 Urednik priloge: Samo Kranjec Tel.: (01) 30 91 558 E-pošta: [email protected] Trženje: Ksenija Zajec Tel.: (01) 30 91 566 E-pošta: [email protected] Računalniški prelom: Miro Pintar Lektoriranje: Julija Klančišar Informacije za oglaševanje: Milan Kočar, tel.: (01) 30 91 537, milan.kocar@finance.si [DODAJAMO VREDNOST] Urednik oglasnega uredništva: Branko Žnidaršič V centru odličnosti EN-FIST je partnerjev razmeroma malo, tako da je vse dobro usmerjeno. Do zdaj so precej energije usmerili v skupne delavnice in komunikacijo med raziskovalci v podjetjih in centru odličnosti; v prihodnje načrtujejo še intenzivnejše takšne aktivnosti. Glede sodelovanja z drugimi partnerji imajo vrata na stežaj odprta. Pri projektu sicer niso predvideli finančnih sredstev za takšno sodelovanje, a je ob razumnem dogovoru mogoče vse. Polak pravi: »Imam občutek, da se je ob koncu razpisa za centre odličnosti, kjer je projekte dobilo le osem kon- zorcijev, veliko morebitnih partnerjev nekako zaprlo vase. Vsi ti projekti in ideje pa se kažejo ob razpisu za kompetenčne centre in tudi za raziskovalna središča. Sam se ves čas ukvarjam s promocijo delovanja centra odličnosti in predstavitvami naših kompetenc, znanja in tudi uspešnih projektov iz preteklosti, navezujem stike, za katere menim, da bodo lahko v prihodnje zelo pomembni za naše nadaljnje delo. V Sloveniji pogrešam predvsem odprtost do novega; kar se vidi v skupnem razmišljanju o idejah, vizijah, tistem, kar bi bilo mogoče. Prepogosto opazim zapiranje vase, to pa se, kot je v Sloveniji navada, konča v lastnem vrtičku. Ta je lahko tudi čudovit, žal pa jih je veliko povprečnih.« Opozarjanje pristojnih služb na ovire Kot pri kateremkoli delu je tudi pri delovanju centrov odličnosti veliko ovir. Delo menedžerja je, da jih učinkovito obide, preskoči oziroma jih uporabi v svoj prid. Polak meni: »Če je teh aktivnosti veliko, seveda niso poceni, pri tem mislim na oportunitetne stroške izgubljenih priložnosti in tudi neposredne stroške določenih, s tem povezanih aktivnosti. Veliko ovir, na katere smo naleteli letos, je v nas in za njihovo odpravo bo potrebne veliko energije. So pa tudi sistemske ovire, kot je zaposlovanje tujcev, male in velike administrativne ovire … Edino, kar lahko za njihovo premagovanje naredimo mi, je, da pristojne opozorimo nanje, in če je seveda mogoče, po svojih močeh pripomoremo k izboljšanju oziroma implementaciji. Ne glede na povedano so naše prednosti jasne in s tem tudi naša usmeritev, tako da moramo večino naše energije usmerjati v raziskovalno-razvojno delo in njegove morebitne aplikacije.« Okolje je še kako pomembno Centri odličnosti so dobra, enkratna priložnost za korak naprej pri aplikaciji znanja v gospodarstvu. »S tem ne mislim le servisa v obliki storitev, ki jih v podjetjih ne znajo ali zaradi pomanjkanja resursov ne morejo izpeljati sami. Tega je v tem hipu veliko, bojim se, da kar preveč, in to v obliki, ki ne vodi k napredku. Mislim predvsem na ideje, ki so potenciali za nove storitve in izdelke. Pri tem bo imelo pomembno vlogo tudi okolje. Ali bosta prehajanje iz ene razsežnosti v drugo in s tem povezana definicija nove kategorije znanstvenik-podjetnik uspešno, bomo šele videli,« je pogovor končal Matjaž Polak, direktor centra odličnosti EN-FIST. Vlaganje v sodobno organsko kemijo se obrestuje V EN-FIST centru odličnosti (www. enfist.si) smo osredotočeni na raziskave na področju ved o življenju in novih materialov. Dobro se zavedamo pomembnosti razvoja konkretnih proizvodov in storitev, ki jih iščejo inovativna podjetja. Naša glavna prioriteta je vzpostavitev podjetniško-poslovnega okolja, v okviru katerega se lahko odlični znanstveniki iz javne sfere posvetijo natančno usmerjenim in neposredno uporabnim raziskovalnim projektom, pri čemer intenzivno sodelujejo z raziskovalnimi oddelki v podjetjih. Proizvodi, ki so izdelani s pomočjo organske kemije, imajo danes nedvomno velik vpliv na kakovost našega življenja, na razvoj družbe in življenjsko okolje, kar med drugim dokazuje tudi vrsta Nobelovih nagrad, podeljenih na tem področju. Poleg dejstva, da organske spojine tvorijo osnovne molekule življenja, je organska kemija pomemben steber ekonomije, ki se kaže v pomenu farmacevtske, agrokemijske, živilske, kozmetične, barvne in petrokemične industrije ter proizvodnji plastičnih materialov. Na tem področju v okviru projekta asimetrične organske sinteze delujemo tudi v EN-FIST centru odličnosti. Majhni in dinamični skupini raziskovalcev, ki jo vodi dr. Barbara Mohar, je od leta 2001 v sodelovanju z domačimi in tujimi podjetji uspelo izumiti in razviti več ključnih kemijskih procesov. V okviru omenjenega projekta se ukvarjamo z razvojem inovativnih in okolju prijaznih tehnologij s področja asimetrične homogene katalize, ki omogoča učinkovito pripravo aktivnih sestavin zdravil, parfumov in agrokemikalij, ob hkratnem zmanjšanju deleža potencialno škodljivih stranskih produktov ter povečanju energetske in stroškovne učinkovitosti proizvodnega procesa. Ena izmed tehnologij je bila po pomembnosti prepoznana v reviji nemške založbe Thieme KG (SYNFACTS 2010, 6, 676). Skupina intenzivno sodeluje s podjetjem Krka iz Novega mesta, za katerega novi produkti pomenijo pomemben segment prodajnega portfelja. Nedavni skupni dosežek je bil razvoj procesa za pripravo zdravila za zniževanje holesterola v krvi, za katerega so inovatorji letos prejeli zlato diplomo Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine. V sodelovanju je potekal tudi razvoj postopka za proizvodnjo zdravila, ki se uporablja kot antidepresiv, in antipsihotičnega zdravila, ki se uporablja pri zdravljenju shizofrenije. Za slednji izum so leta 2008 inovatorji prejeli srebrno diplomo Gospodarske zbornice Slovenije. www.enfist.si 22 OGLASNA PRILOGA www.finance.si FINANCE, petek, 29. oktobra 2010, št. 211 Nizkoogljičnost je mogoče tržiti Ne povzroča le višjih stroškov, z usmeritvijo v ustrezne tržne niše je mogoče dobro zaslužiti Poglavitni cilj, ki si ga je Slovenija zastavila s centri odličnosti, je ustvarjanje visoke dodane vrednosti v sklopu nizkoogljične družbe. O scenariju razvoja Slovenije med podnebnimi spremembami in zavzemanjem za nizkoogljično družbo smo povprašali klimatologinjo Lučko Kajfež Bogataj. Ta vidi idealen razvoj Slovenije v smereh, ki ustvarjajo delovna mesta, ohranjajo stik gospodarstva z razvitimi in so tudi dobre za okolje. Pri tem meni, da je za Slovenijo pomembno, a) da teži k ciljem, ki si jih je zastavila sama s podpisi različnih mednarodnih in evropskih dogovorov v zvezi z izpusti toplogrednih plinov in energetske učinkovitosti, b) da se poskuša ob tem čim bolj energijsko osamosvojiti, torej zmanjšati odvisnost od uvoza energentov, tudi električne energije, c) da poskrbi za čim večjo prehransko samozadostnost, d) da se toliko prigodi novemu podnebju, da bo imela ne le manj škode, ampak tudi vsaj nekaj koristi. Razvoj storitvenih dejavnosti In kakšen naj bi bil razvoj Slovenije do leta 2035, ko bodo menda rezultati centrov odličnosti že zelo konkretni? Ob tem sogovornica pravi, da vizijo razvoja težko argumentira s številkami ali ekonomskimi izračuni. Glede na majhnost Slovenije pri raziskovalnem, industrijskem in kapitalskem potencialu pa bi morali razvoj usmerjati bolj v storitvene kot industrijske dejavnosti. »To, da imamo izjemno ohranjeno okolje in naravne danosti, se da tržiti. Zajeten kup denarja je mogoče zaslužiti tudi z zelenim ekskluzivnim turizmom, ekoloških kmetijstvom, izvrstnimi univerzami, športnimi centri … Zakaj ne razmišljamo o izvozu naše vode? Seveda so tu tudi niše, o katerih se toliko govori - to bodo vedno denimo napredna farmacija, pametni energijski sistemi in drugo, a silicijeva dolina ne bomo nikoli,« razlaga Lučka Kajfež Bogataj. Do zdaj malo trajnostnega razvoja Centri odličnosti iz »prejšnje- ga« mandata niso imeli kaj prida pokazati v pomenu trajnostnega razvoja, o novih pa je še težko soditi, pravi sogovornica. Nekatere usmeritve zadnjih – kot so materiali prihodnosti, nanotehnologija, biosenzorika, litijeva platforma, biologija proteinov in podobno – zvenijo izvrstno. Glavne težave v Sloveniji pa so še vedno nerešljiv prometni gordijski vozel, energijska neučinkovitost oziroma prevelika energijska intenzivnost na enoto BDP, slaba energetska omrežja, uvozna odvisnost od (zlasti fosilne) energije in čedalje bolj tudi od hrane iz uvoza. Če ne bomo odpravili teh težav, lahko pozabimo na konkurenčnost in tudi na kakovost življenja. Usmeritev v pereče težave Centri odličnosti bi se morali razvijati prav v naštete smeri, če so bili izbrani po merilu nizkoogljičnosti in tega, kar Slovenija ta hip res potrebuje, meni sogovornica. In dodaja, da je žal za slovensko politiko, odločevalce, gospodarstvenike in tudi številne znanstvenike pojem »nizkoogljičnost« le fraza. Uporabna za govore, pridobivanje evropskih simpatij ali denarja. Nihče pa z njo ne povezuje resnih sprememb v načinu mišljenja in delovanja. Električni avtomobili se po stotih letih vračajo SLOVENSKI PODJETNIŠKI SKLAD SPODBUJA INOVATIVNOST Slovenski podjetniški sklad je javna finančna institucija Republike Slovenije, ki deluje kot povezovalni člen med podjetji in državnimi pomočmi pri dostopu do ugodnejših finančnih sredstev za podjetniški sektor. Ponuja državne pomoči v okviru treh finančnih linij in sicer: GARANCIJE - KREDITI SUBVENCIJE LASTNIŠKO FINANCIRANJE 2010 - 2013 finančne linije subvencijska linija za MSP 2010 - 2013 garancijsko - kreditna linija MSP 2010 - 2013 linija za lastniško financiranje MSP 2010 - 2013 privatne družbe tveganega kapitala - DTK garancije finančni instrumenti za tehnološke projekte garancije za nova podjetja sodelujoče banke kredit mikro garancije razvojne garancije regionalne garancija garancijske sheme garancija MSP banke subvencije za zagon podjetij subvencija kredit MSP MSP MSP MSP MSP MSP MSP MSP MSP MSP MSP MSP MSP MSP MSP MSP MSP MSP MSP končni uporabniki MSP MSP MSP pogarancije za regionalne garancijske sheme MSP MSP MSP MSP MSP MSP naložbe mezzanin kapitala mezzanin kapital naložbe tveganega kapitala tvegan kapital MSP MSP MSP MSP MSP MSP MSP MSP MSP MSP Usmerjen je v podporo tistih razvojno poslovnih, ki zagotavljajo povečanje rasti podjetja, ustvarjajo višjo dodano vrednost na zaposlenega, nadomeščajo delovna mesta z nizko dodano vrednostjo z delovnimi mesti z visoko dodano vrednostjo in zagotavljajo uspešen prenos razvojnih idej v tržno usmerjene uspešne podjeme. Od leta 2003 je Slovenski podjetniški sklad podprl že 2.493 podjetij (od tega kar 1.939 podjetij z različnimi investicijami v izboljšanje tehnologije in povečanje lastne inovativnosti) Podprta podjetja so v obdobju 2003 - 2009: - povečala dodano vrednost za 14 %, - skupaj ustvarila 2.871 novih delovnih mest, - oz. 1,23 novega delovnega mesta na podjetje, - s tem so povečala zaposlenost za 5 %. Več o razpisih Sklada: www.podjentniskisklad.si ▶ Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja, pravi: »Žal je za slovensko politiko, odločevalce, gospodarstvenike in tudi številne znanstvenike pojem ‚nizkoogljičnost‘ le fraza.« Urban Štebljaj Na konkurenčnost in življenjsko raven bodo v Sloveniji v prihodnosti pomembno vplivali ohranjeno okolje, nizkoogljični ter racionalno organizirani promet in energetika, pa tudi zeleni turizem in pridobivanje zadostne količine hrane, prijazne do okolja. Toplogredni plini so razvoj električnih avtomobilov spet postavili v ospredje Na prelomu med 19. in 20. stoletjem so bili električni avtomobili precej razširjeni, prva svetovna vojna in Henry Ford pa sta njihov razvoj ustavila. Po 100 letih se je zaradi posledic ustvarjanja toplogrednih plinov zanimanje zanje spet povečalo. V ta razvoj se dejavno vključuje tudi Slovenija, predvsem pri razvoju virov električne energije v avtomobilu. Električni avtomobili po 100 letih doživljajo renesanso. Zelo razviti so bili na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Naj povemo, da je prvi avtomobil, ki je premagal magično hitrostno mejo 100 kilometrov na uro (La Jamais Contente, aprila 1899), poganjal električni motor. V ZDA, denimo, je na prelomu med 19. in 20. stoletjem 40 odstotkov avtomobilov imelo parni pogon, 38 odstotkov električnega, 22 odstotkov pa bencinskega. Razvoj električnih avtomobilov je zavrla prva svetovna vojna, ko so motorji z notranjim izgorevanjem z bencinskim in dizelskim rezervoarjem vojaškim vozilom omogočali bistveno večjo mobilnost. Končni udarec pa je električnim avtomobilom zadal Henry Ford z znamenitim modelom T in serijskim načinom proizvodnje. Odgovor na toplogredne pline Po slabih 100 letih so težave zaradi posledic izpustov toplogrednih plinov električne avtomobile spet postavile v ospredje. Danes se v svetu serijsko proizvajajo trije modeli (tesla roadster, think city in mitsubishi MiEV), hkrati pa je 25 modelov dosegljivih v omejenih količinah. Najkasneje do leta 2012 je napovedana proizvodnja 25 novih različic električnih in okoli 10 modelov hibridnih avtomobilov. Države, iz katerih izhajajo vodilni svetovni proizvajalci avtomobilov, pa za prihodnje obdobje napovedujejo precejšnja vlaganja v razvoj električnih avtomobilov. V njihov prid govori tudi dejstvo, da se 80 odstotkov vseh prevozov z avtomobili opravi na razdalji, ki ni daljša od 60 kilometrov, za kar so električni avtomobili kot naročeni. Ovire še hitrejšega razvoja električnih vozil pa se skrivajo v tem, da je vir električne energije v samem avtomobilu še predrag, pretežak, premalo zanesljiv in potencialno nevaren (vžig, eksplozija …). Slovenija visoko pri razvoju virov električne energije Kot vir energije v električnem avtomobilu so trenutno najbolj razvite vodikove tehnologije (gorivne celice) in baterijski akumulatorji. V Sloveniji razvoj obeh sistemov poteka v okviru Centra odličnosti nizkoogljičnih tehnologij (CO NOT). Po besedah njegovega direktorja Mirana Gaberščka ima Slovenija pri raziskavah materialov za baterijske akumulatorje vidno mesto v svetu. Primerjalna analiza baterijskih materialov, opravljena na Nacionalnem inštitutu Lawrence Berkeley v Kaliforniji, je namreč pokazala, da smo okoli leta 2005 v Sloveniji imeli najboljši fosfatni baterijski material. Zaradi hude patentne vojne, ki si je Slovenija ni mogla privoščiti, so vseeno prevladali drugi materiali. Ta tip materiala je danes najbolj razširjen v izdelavi baterij za električne avtomobile. V prid slovenskega znanja govorijo tudi rezultati meritev pri novih elektrokatalizatorjih za gorivne celice.
© Copyright 2024