ZELENI TELEFON
GSM 041 395 503
PRENOS FERMENTIRANEGA KUHINJSKEGA KOMPOSTA IZ
OGRANKO KOMPOSTNIKA V ZEMLJO
KJER SE BO V 2-6 TEDNIH SPREMENIL V ČRN HUMUS ALI
KOMBINIRATI GA SKUPAJ Z ORGANSKIM MATERIALOM NA VRTNEM
KOMPOSTNIKU
SLIKA 1
SLIKA 2
SLIKA 3
SLIKA 4
1. Slika 1 vam prikazuje kako zgleda NOVI ORGANKO kompostni set
2. Slika 2 prikazuje kako zgleda polni ORGANKO kompostnik (predstavitveni je prozoren za
lažjo predstavo)
3. Slika 3 in 4 vam prikazuje kako zgleda fermentirana masa organskih odpadkov ko jo stresete
v gredo. Torej prepoznati morate vse odpadke ki ste jih dajali v posodo tako po obliki in barvi
lahko so samo malenkost zmehčani-fermentirani. V času ko je zemlja topla(Temperatura nad
15°C) se bodo fermentirani organski odpadki spremenili v črn humus v 2-4 tednih.
4. Slika 5 prikazuje kako je zapakiran biogen ,ki služi za dnevno posipavanje(20-30g) po
organskih odpadkih. Na BIOGENU je vzgojena dobra mikrobna kultura, ki preprečuje gnitje
,neprijetne vonjave in vzpostavlja fermentacijo.
SLIKA 5
Za zelenjavni in rožni vrt
Izkopljite 15 – 30 cm globok jarek, da vanj
zakopljete kompost in ga zagrebite z približno 7 cm
zemlje.
Med nastelji-komposta, naj bo razdalja med
rastlino in kompostom približno 20 cm.
Fermentiran kuhinjski
kompost se bo
spremenil v humus
približno v dveh tednih
poleti in približno v
mesecu dni pozimi.
Ne sejte semen ali prestavljajte sadik še
najmanj teden po tem ko ste zakopali
kompost da se lahko spremeni v humus.
Za drevesa
Okoli drevesa izkopljite luknje globoke
od 20 do 30 cm in jih nato v razdalji 60
cm prekrijte z približno 8 cm zemlje.
Uporaba hišnega sadilnika-korita
.
Zemlja
Kompost
Zemlja
Pesek
Prepričajte se, da ima sadilnik dobro drenažo
Za povečanje drenaže položite približno
centimeter peska na dno sadilnika. Napolnite
eno tretjino lončka z zemljo. Dodajte kompost
in rahlo zmešajte z zemljo. Na koncu napolnite
ostalo tretjino lončka z zemljo in pokrijte z
temnim plastičnim pregrinjalom. Počakajte 2tedna
Da se iz fermentiranega komposta ustvari humus
preden posadite svojo najljubšo zelenjavo.
Uporaba navadnega kompostnika:
Če je kompostnik klasičen z zračniki ga pred polnjenjem poskušajte obložiti z folijo,da vam
bo najbolje tesnil. Na vrhu ga ravno tako dobro zatesnite z folijo in pokrijte pred udarom
meteorne vode. Če material v kompostniku kombinirate z BIOGENOM in fermentiranim
materialom iz kuhinjskega kompostnika ni potrebno dvakrat do trikrat tedensko premetavat
in zračit kompostno maso ker namesto vas to naredijo efektivni mikroorganizmi ki so
aerobnega in anaerobnega značaja dodani preko BIOGENA in fermentiranega organskega
materiala iz kuhinjskega kompostnika kjer ste že predhodno uporabili BIOGEN. Plasti
dodanega materiala naj bodo potlačene debeline 5-7cm nato plast posipamo z BIOGENOM
ali dodamo 2-3cm plast fermentiranega organskega materiala,tako ponavljamo do vrha
kompostnika. Ko ga napolnimo do vrha pustimo da zadnja dodana plast fermentira še vsaj 710 dni poleti nato ga lahko uporabimo na vrtnih gredah kjer se bo spremenil v humus v 2-6
tednih odvisno od temperature zemlje.
Zemlja
Fermentiran
kuhinjski
kompost
Razni organski
odpadki: trava,
povrtnina,listje…
BIOGEN : 0.5 kg
POMEMBNO!:
Pomembno je , da če nimate časa čakati ,da se fermentirana masa iz ORGANKA spremeni v
humus rastline ne posadite tako da bi se dotikale fermentiranega materiala direktno. Zato ga
morate zakopati približno 30 cm globoko ali pa sadike sadite tako kot je prikazano na prvi
slikici med vrstami rastlin. Ali pa sadite in sejete šele po 2-4 tednih od takrat ko ste gredo
pripravljali z fermentiranim kompostom in se le ta spremeni poleti v 2-4 tednih v črn humus.
Uporaba fermentacijskega vrtnega kompostnika ORGANO v kombinaciji z
BIOGENOM in fermentiranim organskim materialom iz ORGANKO kompostnika:
NAVODILA ZA POLNJENJE ORGANA :
VRTNI
KOMPOSTNIK
ORGANO
11-zadnjo plast potrosimo z povečano dozo biogena
10-ostanki organskega materiali iz vrta5-8cm,potlačimo
9-potrosimo z biogenom ali fermentiranim materialom iz
ORGANKA
8-ostanki organskega materiali iz vrta5-8cm,potlačimo
7-potrosimo z biogenom ali fermentiranim materialom iz
ORGANKA
6-ostanki organskega materiali iz vrta5-8cm,potlačimo
5-potrosimo z biogenom ali fermentiranim materialom iz
ORGANKA
4-ostanki organskega materiali iz vrta5-8cm,potlačimo
3-potrosimo z biogenom ali fermentiranim materialom iz
ORGANKA
2-ostanki organskega materiali iz vrta5-8cm,potlačimo
1-dno cedila kompostnika potrosimo z BIOGENOM
Uporaba ORGANO vrtnega kompostnika:
Kompostnik polnimo po plasteh po zgoraj napisanih navodili,v času polnjenja in fermentacije
spodaj na pipici vsake 3-5 dni odlivamo fermentacijsko tekočino in jo uporabljamo za manj
pogosto zalivanje vrta rož in zelenice v razmerju 1:100 in za bolj pogosto zalivanje v razmerju
1:200,ali pa koncentrat porabljamo kot pospeševalec razgradnje maščob,toaletnega papirja in
ostankov detergentov ter organskega blata v greznicah kar nam vrača v greznico učinkovito
mikrobiologijo ,kar ponavadi zaviramo in uničujemo z uporabo agresivnih čistil in velikih
količin detergentov. Posledično se v greznici začnejo odvijati procesi fermentacije namesto
gnitja in z tem se ne pojavljajo več neprijetne vonjave prej opaženega amonjaka in
žveplovodika in neopaznega toplogrednega plina metana.
Kompostne mase ni potrebno obračati zaradi preko BIOGENA dodane aerobno anaerobne
mikrobne kulture ki ustvarja simbiozo in ustvarja zadostno količino kisika za vse vrste dobrih
mikroorganizmov tako aerobnega kot anaerobnega značaja. Posledično mikroorganizmi
postopku fermentacije ustvarijo velike količine organskih neškodljivih kislin,mineralov,
antioksidantov,antibiotikov in še verjetno kakšno koristno substanco. Vsa fermentirana
hranila,ki se v zemlji hitro spremenijo v humus so predelana do takšne faze da so takoj
dostopna kot kvalitetna organska hrana koreninskemu sistemu rastlin. Zato lahko pri vzgoji
zelenjave pričakujemo povečano kvantiteto,kvaliteto,intenzivnejšo barvo,trdoto-čvrstost,
pristen vonj in večjo vsebnost mineralov.
Toda ta hrana bo večini prebivalstva še manj dostopna. Seveda še vedno obstaja možnost, da
si omislimo svoj vrtiček in tam pričnemo gojiti svojo " organsko hrano".
Večina zelenjave, ki je ne kupujemo na lokalnih tržnicah od naših branjevk, sploh ne raste
več v zemlji, ampak v toplih "gredah" na nekakšni volni, v katero je speljana cevka in ta
poganjku dovaja vodo in kemična hranila! Npr. tako vzgojena solata nima korena
"umazanega" od zemlje, saj ni bila nikoli v kontaktu z njo.
Oglejmo si še primere, ki zgovorno pričajo o tem, kakšna bistvena razlika obstaja med
organsko pridelano hrano in tisto, ki nam jo ponujajo v veleblagovnicah.
VRSTA ZELENJAVE IN VSEBNOST
MINERALOV GLEDE NA NAČIN
PRIDELAVE V ENOTAH
FIŽOL-MANGAN
FIŽOL-ŽELEZO
FIŽOL-BAKER
ORGANSKA
PRIDELAVA
NEORGANSKA
PRIDELAVA
30
22
23
1
1
1
4
4
1
1
ZELENA SOLATA-KALCIJ
ZELENA SOLATA-ŽELEZO
ZELENA SOLATA-MANGAN
5
50
170
1
1
1
PARADIŽNIK-MAGNEZIJ
PARADIŽNIK-MANGAN
PARADIŽNIK-ŽELEZO
12
68
2000
1
1
1
OHROVT-KALCIJ
OHROVT-KALIJ