MALČKI BRALČKI
št. 41
sreda, 19. februarja 2014
17
[email protected]
Ko bom velika, bom tudi jaz Rdeča vila ali krvodajalka prostovoljka
BRALČKARIJE
Podariti najdragocenejše
Poučno potepanje
Medved in Miška 2
Napisala: Majda Koren
Ilustriral: Bojan Jurc
Založil: Zadruga novi Matajur, 2013
Cena: 15 evrov
Območna organizacija
Rdečega križa Piran
vsako leto prireja
predstavitev
krvodajalstva po šolah
in vrtcih.
Foto: Maja Pertič Gombač
Medved in Miška, prikupna lika, ki v stripu izhajata v reviji Galeb, sta
zaživela že v drugi slikanici. Tokrat se podata po
Sloveniji, kjer na poti odkrivata njene znamenitosti, bogato naravno in kulturno dediščino, ki je preprosto predstavljena in tako razumljiva tudi najmlajšim. Pot začneta v pustnem Trstu, nato obiščeta
še Golico, Škofjo loko,
primorske novice
Pohorje in druge kraje, kjer
so poudarjene predvsem
posamezne
značilnosti,
denimo, suha roba v Ribnici, mlin na Muri, Tartini v
Piranu, pa legende, kakršne so Kralj Matjaž na
Peci, Jezernik in Uršula na
Cerkniškem jezeru in druge zanimivosti, ki zaznamujejo posamezne kraje.
Knjiga je s svojim poučnim
značajem svojevrstno povabilo na pot.
MPG
PIRAN * Januarja sem se
prvič kot krvodajalka prostovoljka vključila v ta program in obiskala Vrtec Mornarček v Piranu, Barčico v
Portorožu, skupino Metuljčki v Svetem Petru, Zvezdice v Sečovljah in učence
Osnovne šole Sečovlje.
Otrokom vrtcev in prvih
razredov sem predstavila
pomembnost krvodajalstva
in prostovoljstva s pravljico
O Rdeči Kapljici, ki sem jo
napisala ob tej priložnosti.
Da bi si zgodbo čim bolj
zapomnili,
sem
prišla
oblečena v Rdečo vilo. Otroci so bili najprej presenečeni, nato so se v pravljico
hitro vživeli in že smo pravljico skupaj zaigrali.
Nagajiva Rdeča vila je svojemu največjemu zrcalu Morju, v katerega se je tako
rada vedno gledala, ukradla
tri najdragocenejše kapljice.
Deževno kapljico, slano kapljico in grenko kapljico,
solzo veselja in radosti, je
Rdeča vila podarila ljudem.
S pravljico o Rdeči Kapljici o pomembnost krvodajalstva in prostovoljstva
Morje je zahtevalo od Rdeče
vile, da tudi sama ljudem
podari najdragocenejše, kar
ima. Ko smo z otroki ugibali,
kaj to je, smo ugotovili, da je
to njena rdeča kapljica krvi.
Tako je Rdeča vila postala
krvodajalka.
Z otroki smo se potem
igrali igrico Krvne skupine
A, B, AB, O, kjer so se morali
med seboj iskati in združiti.
Ob igri so spoznavali krvne
skupine, način dajanja krvi
ter odgovora na vprašanji,
kdo in kdaj lahko postane
krvodajalec.
Najpomembneje pa je bilo, da so otroci
že mnogo zanimivega o krvodajalstvu povedali sami.
Pri višjih razredih osnovne šole smo se pogovarjali o
zgodovini, motivih za krvodajalstvo,
prostovoljstvu,
postopkih odjema krvi in rekorderjih v krvodajalstvu.
Ob podatkih o krvodajalstvu
v svetu in pri nas, so se
vključevali v razgovor tako,
da nam je na koncu skoraj
vedno zmanjkalo časa. Zaključili smo s kvizom o kr-
vodajalstvu, v katerem so ob
zabavi, zopet razdeljeni v
krvne skupine, pokazali svoje znanje.
Hvala vsem otrokom,
učencem, vzgojiteljicam in
učiteljicam za resnično lep
sprejem in sodelovanje. Tudi
jaz sem vesela, da sem lahko
delila svoje izkušnje krvodajalstva z mladimi. Verjamem, da se bodo nekateri
med njimi pridružili mnogim plemenitim slovenskim
krvodajalcem, prostovoljcem.
IRENA DOLINŠEK