1. No category

Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
Dopolnjen predlog, 14.6.2013
1. ANALIZA REGIONALNIH RAZVOJNIH POTENCIALOV, OPREDELITEV KLJUČNIH
RAZVOJNIH OVIR IN PREDNOSTI REGIJE
1.1. Analiza regionalnih razvojnih potencialov
1.1.1. UPRAVNO – TERITORIALNA RAZDELITEV
Teritorialno razdelitev držav članic EU, tudi Slovenije, urejata uredbi ES št. 1059/2003 in
31/2011 po enotnih kriterijih standardnih klasifikacij na prvih treh ravneh, imenovanih NUTS
1 (celotna Slovenija), NUTS 2 (Vzhodna in Zahodna Slovenija) in NUTS 3 (12 statističnih
regij). Klasifikacija NUTS 2010, ki je v veljavi od 1.1.2012, deli gospodarski prostor Evropske
unije na 97 regij ravni NUTS 1, 297 regij ravni NUTS 2 in 1294 regij ravni NUTS 3.
Povprečna velikost regij EU = 27 ravni NUTS 1 je 45.000 km2, ravni NUTS 2 16.300 km2 in
ravni NUTS 3 3.400 km2. V Sloveniji je povprečna površina ravni NUTS 1 20.273 km2
(celotna Slovenija), ravni NUTS 2 10.137 km (Vzhodna in Zahodna Slovenija) in ravni NUTS
3 1.689 km2 (12 statističnih regij).
Jugovzhodna Slovenija je na rani NUTS 2 razvrščena v Vzhodno Slovenijo, skupaj s
statističnimi
regijami
Pomurska,
Podravska,
Koroška,
Savinjska,
Zasavska,
Spodnjeposavska in Notranjsko-kraška.
Vzhodna Slovenija obsega 12.212 km2 in
predstavlja 60,62% ozemlja Slovenije. Ima 1.083.573 prebivalcev ali 52,70% vseh
prebivalcev Slovenije (Vir: www.stat.si). Vzhodna Slovenija, kjer je skoncentriranih več
razvojnih problemov, je v letu 2010 dosegla 82,7%, Zahodna Slovenija pa 119,5% domačega
BDP. V Zahodni Sloveniji narašča prebivalstvo hitreje, ugodnejši je indeks staranja, višja je
izobrazbena raven prebivalstva, višja je stopnja delovne aktivnosti in nižja stopnja
brezposelnosti. Višje so plače, višji je delež storitvenih dejavnosti, višji pa so tudi izdatki za
razvojno raziskovalno delo (Vir: Program državnih razvojnih prioritet in investicij Republike
Slovenije za obdobje 2014-2017, prvi osnutek, marec 2013).
Slovenija uporablja standardno klasifikacijo teritorialnih enot od ravni NUTS 3 naprej (Uredba
o standardni klasifikaciji teritorialnih enot, Uradni list RS, št. 9/2007), ki ureja razdelitev
teritorija Republike Slovenije za potrebe statistike na ravneh, nižjih od NUTS 3 in sicer: SKTE
4 upravne enote, SKTE 5 občine, SKTE 6 krajevne skupnosti, vaške skupnosti in četrtne
skupnosti, SKTE 7 naselja in SKTE 8 prostorski okoliš.
Na ravni SKTE 4 je Jugovzhodna Slovenija razdeljena na 6 upravnih enot: UE Ribnica, UE
Kočevje, UE Črnomelj, UE Metlika, UE Novo mesto in UE Trebnje, na ravni SKTE 5 pa na 21
občin: Črnomelj, Dolenjske Toplice, Kočevje, Kostel, Loški Potok, Metlika, Mirna, Mirna Peč,
Mokronog –Trebelno, Novo mesto, Osilnica, Ribnica, Semič, Sodražica, Straža, Šentjernej,
Šentrupert, Škocjan, Šmarješke Toplice, Trebnje in Žužemberk.
Novo mesto je ena izmed osmih slovenskih mestnih občin. Novo mesto je regijsko,
gospodarsko in upravno središče nacionalnega pomena.
1
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
Na NUTS 3 je bila leta 2011 v Jugovzhodni Sloveniji ustanovljena 21. občina Mirna. Kjer
podatki v tej analizi za občino Mirna niso prikazani ločeno, je še vedno upoštevana kot
sestavni del občine Trebnje.
Geografsko, pa tudi po sociološko, je Jugovzhodna Slovenija razdeljena na ožjo Dolenjsko
(občine Dolenjske Toplice, Mirna, Mirna Peč, Mokronog-Trebelno, Novo mesto, Straža,
Šentjernej, Šentrupert, Škocjan, Šmarješke Toplice, Trebnje in Žužemberk), Belo krajino
(občine Črnomelj, Metlika in Semič) in Kočevsko-ribniško (občine Kočevje, Kostel, Loški
Potok, Osilnica, Ribnica in Sodražica).
Glede na posebne razvojen težave, povezane z demografskimi problemi, visoko
brezposelnostjo, problematiko dostopnosti in obsežnimi območji Natura 2000 ter še vedno ne
v zadostni meri izkoriščenimi razvojnimi potenciali so občine Metlika, Črnomelj, Semič,
Kostel, Kočevje, Osilnica in Loški Potok vzpostavile Območno razvojno partnerstvo Pokolpje
(ORP Pokolpje), v katerem se izvajajo dodatni razvojni programi.
1.1.2. OKOLJE, PROSTOR, INFRASTRUKTURA
Velikost:
Povprečna velikost slovenske statistične regije je 1.689 km2. Najmanjša statistična regija
meri 264 km2, največja, Jugovzhodna Slovenija, pa 2.675 km2. Slovenske statistične regije
ravni NUTS 3 so v primerjavi z evropskimi (EU=27) po povprečni velikosti najmanjše.
Povprečna velikost evropske regije na ravni NUTS 3 je 3.400 km2 in ima 384.000
prebivalcev. Razlike med regijami na ravni NUTS 3 v EU=27 so velike, saj meri najmanjša le
13 km2 (Španija), največja pa 106.012 km2 (Švedska). Regija ima na ravni NUTS 3 EU=27
najmanj 10.000 (Španija) in največ 6.121.000 prebivalcev (Španija) (Vir: Zbirka Delovni
zvezki UMAR, Delovni zvezek 5/2012, let, XXI)
Jugovzhodna Slovenija je z 2.675 km2 po površini največja slovenska regija ravni NUTS 3.
Predstavlja 13,19% ozemlja Slovenije. Več kot ¾ površine regije je poraščene (gozdnate).
Kmetijske površine zavzemajo 20%, pozidane površine 1,8%, ceste in železnice pa 1%
površine regije. (Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Slovenske regije v številkah, 2012)
Okolje:
V prostorskem razvoju in okolja Jugovzhodne Slovenije se pomembno odražajo spremembe
gospodarskih in družbenih razmer, ki so se v zadnjih dvajsetih letih dogajale v Sloveniji.
Opazen je zlasti vpliv sprememb na področju lastništva zemljišč, trga dela, razvoja
tehnologij, pa tudi zagotavljanja zdravega življenjskega okolja in ohranjanja narave ter
prostorske možnosti za bivanje in gospodarski razvoj.
Stanje okolja v regiji je ugodno, saj posamezne sestavine ne odstopajo od povprečnih
slovenskih razmer.
Za pretežni del regije je značilna dokaj visoka stopnja naravne ohranjenosti in veliko število
naravnih vrednot. Na nekaterih območjih, zlasti na kočevsko-ribniškem in v Beli krajini ter ob
vodotokih in na pobočjih Gorjancev in Kočevskega Roga je visoka stopnja biotske
2
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
raznovrstnosti in veliko naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij in habitatnih tipov,
izmed katerih je bil večji del v letu 2004 vključen v območje Natura 2000.
Natura 2000 obsega v SLO 286 območij, od tega 260 območij na podlagi direktive o habitatih
in 26 območij na podlagi direktive o pticah. Območja se v 60% prekrivajo. Območja Nature
2000 obsegajo 36% površine SLO.
Vse občine JV Slovenije so vključene v varstveno območje Natura 2000, ki obsega 48,38%
celotne regije. Območje Natura 2000 vključuje celi občini Kostel in Osilnica (100%) in se
razprostira na več kot polovici območja občin Dolenjske Toplice, Kočevje, Loški Potok in
Semič. Veliko, več kot 40% površine, je območje Natura 2000 še v občinah Črnomelj,
Ribnica in Šentjernej.
Posebna varstvena območja Jugovzhodne Slovenije v Naturi 2000 so:
Bela krajina: Kočevsko – Kolpa, Bela krajina, Dobličica, Stobe – Breg, Gradac, Metlika,
Bezgovka, Petrišina jama, Gornji kal, Lahinja, Kolpa, Veliko Bukovje, Kočevsko,
Gorjanci Radoha
Ožja Dolenjska: Krakovski gozd – Šentjernejsko polje, Kočevsko-Kolpa, Temenica, Toplica,
Krakovski gozd, Kotarjeva prepadna, izvir Sušice, Vejar,
Vrhtrebnje – Sv. Ana, Šumberk, Mirna, Gabrje – Brusnice, Čatež, Bobnova
jama, Koprivnica, Slugova jama, Petanska jama, Ajdovska planota, Radulja,
Krka, Kočevsko, Gorjanci – Radoha, Žerjavinski potok,
Kočevsko – ribniško: Kočevsko – Kolpa, Mateča voda in Bistrica, Ribniška dolina, Rinža,
Dolenja vas pri Ribnici, Kočevsko
Slika 1: Območja Natura 2000, november 2011 (Vir: MOP – Geodetska uprava Republike
Slovenije)
3
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
Posebej sta zavarovani območji Krajinskega parka Kolpa in Krajinskega parka Lahinja v Beli
krajini.
Leta 2011 je bilo v Sloveniji evidentiranih 174 degradiranih območij. Na območju
Jugovzhodne Slovenije so degradirana območja redka in so predvsem posledica vojaških,
industrijskih in transportnih dejavnosti.
Obremenjenost površinskih voda z nevarnimi oz. prednostnimi snovmi je majhna. Potrebno
je skrbno spremljanje. Iz ocene, ki jo je izdelala Agencija Republike Slovenije za okolje, ki
izvaja tudi monitoring voda, izhaja, da je bilo pri oceni kemijskega stanja površinskih voda
ugotovljeno slabo stanje za vodno telo Krka Soteska – Otočec zaradi vsebnosti
tributilkositrovih spojin, ki so bile vzrok za nadaljevanje monitoringa v tem delu Krke. Med
slabimi vodnimi telesi zaradi ekološkega stanja površinskih voda je Rinža, zaradi
obremenitve z organskimi snovmi. Pri oceni kemijskega stanja podzemnih voda je bilo na
Dolenjskem na nekaterih kraških izvirih zaznana čezmejna obremenjenost s pesticidi, kar je
tudi posledica nepravilne uporabe fitofarmacevtskih sredstev. To je problematično, saj ima
Dolenjski kras skromne količine podzemnih voda. Vodno telo površinske reke Krupe je imelo
zmerno ekološko stanje zaradi previsokih vsebnosti polikloriranih bifenolov, kar je posledica
točkovnega onesnaženja s hidrološkim zaledjem izvira Krupe. Slabša je bila tudi ocena
kopalnih voda za reko Krko – za kopalno območje Straža v letih 2006 in 2007 in kopalno
območje Žužemberk v letih 2006 in 2008. Za Krko, od izvira do izliva Bršljinskega potoka, je
bila ugotovljena tudi neustrezna kakovost za življenje sladkovodnih rib zaradi prenizke
vsebnosti raztopljenega kisika v vodi. Kemijsko in ekološko stanje voda v območju Natura
2000 na območju regije je skladno z direktivo o vodah. Spremljani so bili tudi podatki za 12
slovenskih jezer in zadrževalnikov. Med temi ni Kočevskega jezera. Monitoring jezer
vključuje vsa jezera in zadrževalnike s površino nad 0,5 km2, ki so opredeljeni kot
samostojna vodna telesa. (Vir: www.arso.gov.si, Ocena stanja voda za obdobje 2006-2008
po določilih okvirne direktive za vode).
Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto je v kopalni sezoni 2011 odvzel 17 vzorcev Krke,
Kolpe, Lahinje, Mirne in Temenice in ugotovil, da je reka Krka primerna za kopanje, razen na
območju Mačkovca, reka Kolpa vzdolž celotnega toka in da so primerne za kopanje tudi
Mirna, Temenica in Lahinja. (Vir: zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto, Kopanje v
rekah 2011)
Velik del regije je vododeficitaren, zlasti Suha krajina in Bela krajina. Viri podzemne pitne
vode kažejo veliko prostorsko in časovno variabilnost, predvsem zaradi hidroloških suš.
Kritične so izgube pitne vode, ki so se v Sloveniji v letu 2011 glede na leto 2010 povečale za
6%. Na območju Komunale Novo mesto so predstavljale izgube pitne vode v letu 2009
1.233.841 m3 načrpane vode in so se v letu 2010 glede na predhodno leto zmanjšale ter
znašajo 22,49%. Po posameznih občinah so zelo različne, največje v Žužemberku, kar 41%
(Vir: Poslovno poročilo JP Komunala Novo mesto za leti 2009 in 2010)
Raven koncentracije ozona v zraku je previsoka na celotnem območju Slovenije. Glavna vira
onesnaženosti sta promet in industrija. Koncentracija delcev PM10 pa je predvsem posledica
lokalnih virov emisij. Več jih je na gosteje poseljenih območjih. Mejne vrednosti so omejene
predvsem na mestne občine. Viri delcev so promet, energetika, industrija in ogrevanje, pri
čemer niso zanemarljiva niti individualna kurišča. Meritve delcev PM10 so bile v Novem
4
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
mestu vzpostavljene v letu 2010 in kažejo, da bi lahko bile mejne vrednosti presežene.
Onesnaženost zraka je pomembna tako za zdravje prebivalcev kot za habitate. (Vir: Agencija
Republike Slovenije za okolje, Ocena onesnaženosti zraka v Sloveniji v letih 2005-2009).
Hrup je v okolju nezaželen in škodljiv dejavnik. Viri onesnaževanja s hrupom so predvsem
promet (avtoceste in glavne frekventne prometnice), železniški promet, športna letališča in
industrija.
Na posameznih območjih Jugovzhodne Slovenije so opredeljena erozijska območja.
Poplavna območja so opredeljena le na manjših območjih regije. Ta so ob vodotokih.
Ocenjena škoda zaradi elementarnih nesreč v letu 2011 je znaša v regiji 2,41% ocenjene
škode zaradi elementarnih nesreč, ki so prizadele Slovenijo. Regija je v letu 2010 izvedla
4.174 investicij v okolje oz. 3,85% vseh investicij, ki so bile izvedene v državi. (Vir:
www.stat.si, podatkovni portal, podatki po regijah)
Prostor:
Prostorsko je Jugovzhodna Slovenija zelo raznolika. Z izjemo Novega mesta in nekaterih
večjih urbanih središč (Kočevje, Ribnica, Trebnje, Črnomelj, Metlika) prevladujejo
podeželska naselja in raznolika tradicionalna kulturna krajina ter na Kočevskem naravno
ohranjena, pretežno gozdna območja. Regijo zaznamujejo naravni potenciali (termalna voda,
kmetijska zemljišča in les ter krajinska pestrost in razmeroma neonesnaženo okolje), pa tudi
precejšnja odmaknjenost nekaterih delov regije (Bela krajina, Kočevsko-ribniška) od glavnih
prometnih tokov ter meja z Republiko Hrvaško, ki je tudi zunanja meja EU. Kot velja za
celoten slovenski prostor, je tudi v Jugovzhodni Sloveniji pomanjkanja stavbnih zemljišč.
V JV Sloveniji prevladuje urbano-industrijski tip strukture regionalnega razvoja, kjer na 37%
teritorija prebiva 47% prebivalstva in je večina vseh delovnih mest. To je povezano z
intenzivnimi dnevnimi migracijami. (Vir: Regionalna zasnova prostorskega razvoja
Jugovzhodne Slovenije, Acer d.o.o., maj 2006)
Jugovzhodna Slovenija ima med vsemi statističnimi regijami največ naselij – od 6.032 naselij,
kolikor jih je v Sloveniji, je v Jugovzhodni Sloveniji 1.050 naselij. To uvršča regijo po
komunalni, prometni in informacijski infrastrukturi med zahtevnejše slovenske regije. Vir:
www.stat.si, podatkovni portal, podatki po statističnih regijah)
Tabela 1: Teritorialne enote in hišne številke po občinah, 2012 (Vir: www.stat.si, podatkovni
portal, občine)
Občine JVS
Črnomelj
Dolenjske Toplice
Kočevje
Kostel
Loški Potok
Metlika
Mirna
Mirna Peč
Mokronog-Trebelno
Novo mesto
Osilnica
Ribnica
Površina km2
339,7
110,2
555,4
56,1
134,5
108,9
31.3
48,0
73,4
235.7
36,2
153,6
5
Število naselij
122
29
86
54
17
59
22
28
43
98
19
64
Število hišnih številk
4.697
1.311
3.749
566
802
2.763
1.036
1.045
1.479
9.552
212
2.635
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
Semič
Sodražica
Straža
Šentjernej
Šentrupert
Škocjan
Šmarješke Toplice
Trebnje
Žužemberk
146,7
49,5
28,5
96,0
49,1
60,4
34,2
163,3
164,3
47
23
11
58
25
39
24
131
51
1.457
840
1.325
2.468
1.153
1.324
1.474
4.473
2.138
Z regionalno zasnovo prostorskega razvoja je regija opredelila kot strateške cilje
prostorskega razvoja:
-
-
-
-
-
zagotavljanje racionalne rabe prostora in učinkovitega prostorskega razvoja,
vzpostavitev uravnoteženega urbanega omrežja z jasno opredeljeno vlogo
posameznih središč ter smotrno razporeditvijo dejavnosti v prostoru, ki bo vodila k
zmanjšanju razvojnih razlik in bo zagotavljala kakovosten razvoj mest in drugih
naselij,
vzpostavitev novega in dograditev obstoječega prometnega in telekomunikacijskega
omrežja za zagotavljanje enakovredne dostopnosti in mobilnosti v regiji ter povezave
z ostalimi regijami v Sloveniji in na Hrvaškem, s čimer bodo omogočeni tudi hitrejši
razvoj obmejnih območij, učinkovitejše čezmejno sodelovanje ter učinkovito
vključevanje regije v informacijsko družbo,
zagotavljanje varstva okolja z izbiro primernih lokacij in tehnologij dejavnosti in rabe
prostora ter z izboljšanjem komunalne opremljenosti,
vzpostavitev novih in rekonstrukcija obstoječih infrastrukturnih omrežij za
zagotavljanje enakovredne komunalne in energetske opremljenosti in učinkovitega
varstva okolja v regiji ob upoštevanju omejitev, ki izhajajo iz vododeficitarnosti
območja,
zagotavljanje kakovostnega prostorskega razvoja podeželja z ohranjanjem
raznolikosti kulturne krajine in naravnih območij kot temeljnih nosilcev prepoznavnosti
regije in naravnega vira za ohranitev poseljenosti podeželja ter okoljsko
sprejemljivega razvoja primarnih dejavnosti in turizma,
ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine kot potencialov za razvoj regije in
njeno prepoznavnost v širšem prostoru, in sicer tako v urbanih okoljih, kot na
podeželju.
Regionalna zasnova prostorskega razvoja Jugovzhodne Slovenije je nastala kot partnerski
dokument občin Jugovzhodne Slovenije in državo. Kljub časovni odmaknjenosti (izdelana je
bila leta 2006) in večjemu številu občin (5 novih občin) so zaradi njene dolgoročnosti in
sodelovanja vrste sektorjev pri usklajevanju njenih strateških ciljev še vedno aktualni. Je tudi
ena izmed strokovnih podlag za pripravo občinskih prostorskih dokumentov.
Občinska prostorske načrte (OPN) je sprejelo 10 občin JVS, v petih občinah pa so v fazi
predloga (Vir: 2. srečanje z MGRT, Podjetniški inkubator Podbreznik, 10.5.2013).
V regiji je še vedno neurejena večina romskih naselij (Novo mesto, Škocjan, Trebnje,
Žužemberk, Kočevje, Semič, Črnomelj in Metlika).
6
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
V primerjavi z večino drugih statističnih regij je kmetijstvo v povezavi z gozdarstvom v
Jugovzhodni Sloveniji še vedno pomembna dejavnost. Obe dejavnosti sta z dopolnilnimi
dejavnostmi ter naravno in kulturno dediščino pomembni za zlasti za trajnostni razvoj
podeželja. Na podeželju je porast oskrbnih in storitvenih dejavnosti, kar se odraža tudi na
morfoloških značilnostih. Večina podeželskih naselij (vasi) izgublja avtohtono podobo in
identiteto. Na podeželju je porast sekundarnih bivališč brez ustrezne infrastrukture. To velja
zlasti za vinorodna območja Bele krajine in ožje Dolenjske.
Razpršenost poselitve regije je nad slovenskim poprečjem. Posebej izstopajo občina Trebnje
ter vinogradniška območja. Posledica so pomanjkanje stavbnih zemljišč na obrobju vasi,
izgubljanje strukturnih in morfoloških značilnosti naselbin in kakovostne arhitekture ter
programska in funkcionalna nedorečena strukture naselij. Posebnost kočevske in semiške
občine so opuščene kočevarske vasi, ki so potencial za stanovanjsko gradnjo in za turistične
programe oz. ureditve.
Demografsko ogrožena območja regije so deli Suhe krajine, Bele krajine in zgornjega
Pokolpja. Demografsko ogroženost teh območij determinirajo zlasti težja dostopnost,
pomanjkljiva komunalna in družbena infrastruktura in dnevne ekonomske migracije
(pomanjkanje delovnih mest).
Novo mesto, regionalno središče nacionalnega pomena, je v zadnjem programskem obdobju
naredilo precejšen napredek pri opremljenosti z značilno mestno družbeno infrastrukturo,
zlasti na področju razvoja visokih in fakultetnih programov in gledališke dejavnosti.
Črnomelj
Dol. Top.
Kočevje
Kostel
Loški Po.
Metlika
Mirna
Mirna Peč
Mokr-Tre.
Novo m.
7
Sedež župnije
Prenoćišče
Gostišče, gostilna
Bencjnski servis
Nakupovalni center
Trgovina z živili
Muzej, galerija
TV, radio postaja
Gledališče
Zdravstveni dom, postaja
Sodišče
Banka
Pošta
Fakulteta
Višja, visoka šola
Poklicna, srednja šola
Osnovna šola
Policijska postaja, pisarna
Avtobus. postaja, postajališ.
Železniška postaja
Naselje z ulicami
Mestno naselje
Občinsko središče
Občina
Tabela 2: Informativni prikaz opremljenosti občinskih središč Jugovzhodne Slovenije (Vir:
Regionalna zasnova prostorskega razvoja Jugovzhodne Slovenije, z dopolnitvami)
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
Osilnica
Ribnica
Semič
Sodražica
Straža
Šentjernej
Šentrup.
Škocjan
Šmar. To.
Trebnje
Žužemb.
Z zaostritvijo gospodarskih razmer se je zmanjšal pritisk na komunalno urejanje stavbnih
zemljišč za poslovne in podjetniške namene. Potrebe po ureditvi poslovnih con so realne v
območju avtoceste in večjih poslovnih središčih regije.
Razvojni potencial bogate in ohranjene naravne in kulturne dediščine ni dovolj izkoriščen.
Velik del regije je v območju Natura 2000. Razglašena sta dva krajinska parka. Dolgoročno
so predvidena tudi vzpostavitev krajinskih parkov Kočevsko-Kolpa, Gorjanci in Krka.
Za trajnostni razvoj podeželja je izjemnega pomena bogata in ohranjena naravna in kulturna
dediščina. S Pravilnikom o določitvi in varstvu naravnih vrednost (Ur. l. RS, št. 111/2004) je
opredeljenih v Sloveniji blizu 1000 naravnih vrednost, od tega približno polovico državnega
pomena, med temi tudi veliko naravnih vrednot v Jugovzhodni Sloveniji (primeroma: murva v
Adlešičih, Apolonova jama v Kočevskem Rogu, Babni potok na Gorjancih, divji kostanji in
drevesasti tisi v Banja Loki, Beceletova jama na Otočcu, Beli studenec v Kočevskem Rogu,
jami Bezgovka in Bezgovica pri Semiču, kapniška jama Biserka pri Kočevju, Gorjanska jama
nad dolino Radovne, studenec Gospodična na Gorjancih, divji kostanji in akumulacijsko
jezero v Kočevski Reki, vrh in vrtača s klasičnimi sedimenti v Kočevskem Rogu in še veliko
drugih naravnih vrednot). Med območji ohranjanja narave izstopajo naravne vrednote (kraške
jame in brezna ter hidrološka dediščina kraških izvirov in vodotokov. Izjemna je gozdna
dediščina s pragozdnimi ostanki, gozdnimi rezervati in primerki drevesnih vrst. Velik del
naravnih vrednost ima spomeniško, rezervatno in znanstveno-raziskovalno vrednost.
Pomembna vrednost dediščine je tudi izobraževalni namen. Ohranjanje narave je neločljivo
povezano z drugimi dejavnostmi, zlasti ekstenzivnim kmetijstvom in gozdarstvom, saj
ohranjata kulturo krajine in biotsko raznovrstnost. Na območju, kjer deluje Območna enota
Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave Novo mesto (OE ZRSVN Novo mesto) je
evidentiranih 732 naravnih vrednot, od tega je 81 zavarovanih, 32 pomembnih ekoloških
območij in 36 območij, ki sodijo v Naturo 2000 (Vir: www.zrsvn.si, območne enote).
Prav tako je za trajnostni razvoj podeželja izjemnega pomena kulturna dediščina – premična
in nepremična kulturna dediščina ter izjemna arheološka dediščina. Na območju
Jugovzhodne Slovenije je evidentiranih 2.849 enot nepremične kulturne dediščine, med temi
naselbinska dediščina (primeroma: Rudarska kolonija v Kočevju, vaška jedra Dolenjske
Toplice, Veliki Nerajc, Bela Cerkev, Šmarjeta, Mirna, … mestna jedra: Kočevje, Metlika,
Novo mesto – mestno jedro in Kandija, vasi: Gornji in Srednji Globodol, Osilnica, Hrovača,
Prigorica, …), kulturna krajina (primeroma: Steljniki v Marindolu, Dolina Kolpe pod Starim
trgom, Tišenpolj, Zapuže, Hmeljčič, Vinogradniško območje Dvorska Gora, ..), kulturni
spomeniki državnega pomena (primeroma: Župančičev toplar, Kulturni dom v Črnomlju, Grad
8
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
Gradac, Bukev 44 v Kočevskem Rogu, Baza 20, Grad Kostel, Območje gradu Otočec,
Cerkev Sv. Ruperta v Šentrupertu, Rotovž v Novem mestu, …), pomembnejša območja
nacionalnega pomena (primeroma: Soteska in dolina Starih žag, Loški Potok, Mirenska
dolina, Dolina Kolpe pod Starim trgom, Podgorje, …). (Vir: Smernice varstvo kulturne
dediščine za strategijo prostorskega razvoja JV Slovenije, ZVNKD NM 2005).
Dediščina (naravna, kulturna in živa) je prisotna na območjih vseh lokalnih skupnosti
Jugovzhodne Slovenije. Zato ni slučaj, da je bila s projektoma Po poteh dediščine Dolenjske
in Bele krajine in Od Idrijce do Kolpe prepoznana kot neizkoriščena možnost za oživitev
podeželja in s trajnostnega turizma v regiji.
Jugovzhodna Slovenija meji na Republiko Hrvaško. Državna meja je hkrati tudi zunanja
evropska (schengenska) meja. Na območju Jugovzhodne Slovenije, v Beli krajini in na
Kočevskem so trije mejni prehodi za mednarodni promet (Petrina, Vinica in Metlika), 7 mejnih
prehodov za obmejni promet (Novi kot, Osilnica, Sodevci, Žuniči, Krasinec, Božakovo,
Krmačina in Radovica) in mejni prehod za mednarodni železniški prehod v Metliki (Vir:
www.policija.si, Predstavitev slovenskih meja in mejnih prehodov na zunanji schengenski
meji).
Infrastruktura:
Prometna in informacijska infrastruktura
Jugovzhodna Slovenija je z dograditvijo kraka avtoceste slovenskega avtocestnega križa
Ljubljana – Bregana dobila ustrezno cestno povezavo z osrednjoslovensko regijo, Ljubljano
kot nacionalnim središčem in regijami ter regijskimi središči ob slovenskem avtocestnem
križu ter z zahodno EU. Še naprej pa ostajajo neustrezne prečne cestne povezave v smeri
proti zasavski in savinjski regiji (tretja razvojna os), povezave Kočevsko-ribniškega z
Osrednjo Slovenijo in Ljubljano kot upravnim središčem tega dela regije in nacionalnim
središčem (3.a razvojna os) ter cestne povezave Bele krajine z regijskim in nacionalnim
središčem in avtocesto Zagreb – Split (Reka) na hrvaškem, ki predstavlja najkrajšo pot
turistov iz zahodne EU na Jadran in prometnih tokov proti zahodni Bosni in Hercegovini.
Najslabša je prometna povezanost Kočevsko-ribniške v okviru regije pa tudi z Osrednjo
Slovenijo oz. Ljubljano, kjer se izvaja del upravnih in drugih funkcij za subregijo. Z osrednjo
Slovenijo jo povezuje samo cesta G2-106, ki zaradi preobremenjenosti, vzdrževanja pa tudi
sicer ne ustreza potrebam povečanega prometa, ki ga povečuje zlasti dnevna delovna
migracija v smeri proti Ljubljani in v obratni smeri. Cesta je med najnevarnejšimi
prometnicami v regiji. Prav tako je slaba tudi prometna dostopnost Bele krajine.
V Jugovzhodni Sloveniji je 828,3 km državnih cest oz. 12,4% vseh državnih cest v Sloveniji.
Tabela 3: Dolžina državnih cest v Jugovzhodni Sloveniji, 2009 (Vir: www.stat.si, podatkovni
portal, podatki po statističnih regijah)
Državne ceste
Avtoceste, AC
Hitre ceste, HC
Hitre ceste, H1HC
Glavne ceste, I - G1
JVS
km
34,5
0,0
15,5
0,0
9
SLO
Km
675,1
89,5
15,5
355,3
JVS : SLO
%
5,11
0,00
100,00
0,00
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
Glavne ceste, II - G2
Regionalne ceste, I - R1
Regionalne ceste, II - R2
Regionalne ceste, III - R3
Regionalne turistične ceste, RT
Skupaj
88,2
171,9
94,0
283,7
141,5
829,3
464,7
946,9
1.356,1
2.177,3
636,9
6.699,2
18,98
18,15
6,93
13,03
22,22
12,38
Na območju Jugovzhodne Slovenije je bilo po podatkih statističnega urada v letu 2009 2.768
km občinskih cest, in sicer:
-
lokalnih cest,
glavnih mestnih cest,
zbirnih mestnih cest,
mestnih (krajevnih) cest,
javnih poti,
javnih poti za kolesarje,
LC
LG
LZ
LK
JP
KJ
1.062,3 km
5,6 km
34,3 km
50,4 km
1.615,8 km
0,0 km
Tabela 4: Dolžina državnih cest v km, občine Jugovzhodne Slovenije, 2009 (Vir: www.stat.si,
podatkovni portal, občine)
Občine JVS
Črnomelj
Dolenjske Toplice
Kočevje
Kostel
Loški Potok
Metlika
Mirna Peč
Mokronog-Trebelno
Novo mesto
Osilnica
Ribnica
Semič
Sodražica
Straža
Šentjernej
Šentrupert
Škocjan
Šmarješke Toplice
Trebnje
Žužemberk
DC državne ceste
AC avtoceste
HC hitre ceste
H1HC H1 hitre ceste
DC
120,0
35,9
131,6
36,4
37,1
53,9
12,9
12,5
111,1
18,1
25,7
33,8
18,2
7,6
15,0
6,3
27,3
17,7
71,8
36,5
AC
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,4
0,0
13,7
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
6,7
5,3
8,3
0,0
HC
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0.0
0.0
0,0
0.0
0.0
0.0
H1-HC
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
4,9
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
10,6
0,0
I-G1 glavne ceste
II-G2 glavne ceste
I-R1 regionalne ceste
II-R2 regionalne ceste
I-G1
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
I-G2
0,0
0,0
24,0
14,1
0,0
13,7
0,0
0,0
19,1
0,0
17,3
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
I-R1
45,3
15,3
40,3
0,0
0,0
8,8
0,0
5,2
0,0
0,0
1,3
10,1
11,6
0,0
0,0
4,1
0,0
0,0
8,7
21,1
I-R2
0,5
3,3
0,0
0,0
0,0
1,5
0,0
7,4
26,2
0,0
0,0
11,1
0,0
5,7
13,0
0,0
12,9
5,5
7,0
0,0
I-R3
37,5
4,4
34,0
9,7
27,8
25,5
7,5
0,0
29,6
15,0
7,1
6,2
6,6
1,9
1,7
2,2
7,7
6,9
37,3
15,4
RT
36,8
13,0
33,4
12,6
9,3
4,3
0,0
0,0
22,4
3,1
0,0
6,3
0,0
0,0
0,3
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
III-R3 regionalne ceste
RT regionalne turistične ceste
Največ državnih cest je v po površini večjih občinah. V regiji ni hitrih cest z deljenim
cestiščem (HC) in glavnih cest (I-G1). Prevladujejo regionalne ceste (I-R3) in regionalne
turistične ceste. Avtocesta poteka le po štirih občinah (od enaindvajsetih), po severnem delu
Jugovzhodne Slovenije. Zato sta brez ustreznih prečnih povezav Bela krajina in Kočevskoribniška zelo težko dostopni. To predstavlja veliko omejitev tudi pri njunem hitrejšem
10
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
gospodarskem razvoju. Prav tako pa je regija brez ustrezne prečne cestne povezave s
sosednjimi regijami v Vzhodni Sloveniji, razen s Spodnjimposavjem.
Tabela 5: Dolžina občinskih cest v km, občine Jugovzhodne Slovenije, 2009 (Vir:
www.stat.si, podatkovni portal, občine)
Občine JVS
Črnomelj
Dolenjske Toplice
Kočevje
Kostel
Loški Potok
Metlika
Mirna Peč
Mokronog-Trebelno
Novo mesto
Osilnica
Ribnica
Semič
Sodražica
Straža
Šentjernej
Šentrupert
Škocjan
Šmarješke Toplice
Trebnje
Žužemberk
OC občinske ceste
LC lokalne ceste
OC
236,5
72,8
174,1
50,0
60,3
84,1
98,4
154,8
412,0
20,5
146,7
110,8
56,7
58,2
146,8
118,4
122,0
101,0
374,5
169,9
LC
66,6
18,9
79,1
22,9
23,5
35,0
40,1
57,7
119,5
13,8
57,2
44,4
26,2
16,1
73,7
41,9
65,7
45,5
130,7
83,8
LG
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
5,6
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
LG glavne mestne ceste
LZ zbirne mestne ceste
LZ
2,2
0,5
1,3
0,0
0,0
1,5
0,3
0,0
22,1
0,0
0,0
2,5
0,0
1,4
1,8
0,0
0,0
0,0
0,0
0,6
LK
8,5
1,5
16,4
0,0
0,0
9,2
0,0
0,0
3,1
0,0
0,0
8,8
0,0
0,4
2,6
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
JP
159,2
51,9
77,3
27,1
36,9
38,4
57,9
97,1
261,7
6,7
89.5
55,1
30,6
40,2
68,7
76,4
56,3
55,5
243,8
85,5
KJ
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0,
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
LK mestne (krajevne) ceste
JP javne poti
KJ javne poti za kolo
Na področju državnega cestnega omrežja na območju Jugovzhodne Slovenije je bil program
priprave DPN za državno cesto med avtocesto A1 (Celje – Lopata) in avtocesto A2
(Ljubljana - Novo mesto – Bregana). Vlada Republike Slovenije je sprejela sklep o pripravi
DPN za izgradnjo obvoznice Velike Lašče, Ribnica, Kočevje in sklep o pripravi DPN državne
ceste med priključkom Črnomelj jug in MMP Vinica, za katero je že izdelana tudi študija
variant in določen predlog najustreznejše variante.
Več občinskih cest je v po površini večjih in bolj poseljenih občinah. Skoraj 60% vseh
kategoriziranih občinskih cest predstavljajo javne poti. Ostalo so predvsem lokalne ceste.
Dobre notranje cestne povezave so pomembne zaradi velike dnevne migracije tako v okviru
regije kot medregijske. Možnosti zaposlovanja so večje v večjih gospodarskih lokalnih in
regionalnih središčih. Prav tako so boljše cestne povezave pomembne za tranzit turistov do
Jadrana, kar povečuje tudi možnosti za razvoj turizma v regiji.
V letu 2011 je bilo v regiji v cestnem blagovnem prevozu naloženo in razloženo 2.725.000
ton blaga (dobrih 5% vsega naloženega in razloženega blaga v Sloveniji), narejenih 43,9 mio
tonskih kilometrov in 477.000 voženj (Vir: www.stat.si, podatkovni portal, podatki po regijah).
Razen lesa regija nima pomembnejše lastne surovine. V regiji prevladuje predelovalna
industrija. Večino prihodkov regije je ustvarjenih z izvozom. Zato je dobra dostopnost regije
11
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
in izboljšanje njenih notranjih cestnih povezav ključnega pomena za gospodarski razvoj in
tuje naložbe.
Če so se cestne prometne povezave regije z dograditvijo avtocestnega križa izboljšale, pa je
železniško omrežje zastarelo in pomanjkljivo. Posodobitev železniškega omrežja Ljubljana –
Novo mesto – Metlika, Grosuplje – Kočevje in Trebnje - Sevnica je pomembna zlasti zaradi
potniškega prometa, izboljšanje javnega prometa in blagovnega transporta (povečanje
hitrosti, osnih obremenitev, avtomatizacija prehodov). Ostali gospodarsko pomembnejši deli
Slovenije (Gorenjska, Štajerska, Primorska) so bili v javnem potniškem prometu že
posodobljeni s sodobnejšimi vlakovnimi kompozicijami, medtem ko ta posodobitev v
Jugovzhodni Sloveniji ni bila izvedena, kar se odraža tudi na skromnem potniškem
železniškem prometu in povečanem onesnaževanju okolja zaradi logističnih potreb
gospodarstva in povečanega osebnega prometa. Največ blaga se v Jugovzhodno Slovenijo
pripelje in odpelje v cestne prometu.
Športno letališče v Prečni ima možnost ureditve v javno letališče za mednarodni zračni
promet nižje kategorije. Pristajališča in/oz. vzletišča za športno letenje so še v Prilozju,
Kočevski Reki, Semiču Dolenjskih Toplicah in na Gorjancih nad Šentjernejem.
Regija ima digitaliziranih in vzpostavljenih preko 500 km kolesarskih poti, ki pa niso
povezane s sosednjimi regijami in državo, zato se bo v takšne povezave vključevala in s tem
ustvarjala možnosti za privabljanje kolesarjev iz ostalih delov Slovenije in drugih držav. V
zadnjem času se kolesarske steze gradijo ob graditvi regionalnih ali občinskih cest in se s
temi odseki tudi končajo. To je vsekakor premalo, glede na to, da se razvija v regiji kot
destinaciji turistični produkt aktivni oddih, ki vključuje tudi kolesarjenje. Pomanjkljivost
vzpostavljenega kolesarskega omrežja je, da niso vzpostavljene daljinske kolesarske
povezave ob reki Krki, ki bi navezovale regijske kolesarske poti s sosednjimi regijami in ob
reki Kolpi s sosednjo Hrvaško.
EU poudarja pomen širokopasovnih povezav za spodbujanje družbene vključenosti in
konkurenčnosti in postavlja za cilj do leta 2020 da bodo imeli vsi prebivalci dostop do
svetovnega spleta. Širokopasovno omrežje omogoča tudi enakomernejši regionalni razvoj
(razvoj podeželja). Leta 2011 smo imeli v Sloveniji 24,1 širokopasovno povezavo na 100
prebivalcev, kar je manj kot v povprečju EU (26,5 širokopasovnih povezav na 100
prebivalcev). Z osebnimi računalniki je razpolagalo 74% gospopdinjstev, z dostopom do
interneta pa 73%, kar nas uvršča med srednje razvite države EU. .
Komunikacijsko infrastrukturo sestavljajo telefonsko, podatkovno in IP omrežje ter
radiodifuzno omrežje. Najpomembnejše je telefonsko omrežje. Konec leta 2009 je bilo v
Sloveniji 800.000 klasičnih in ISDN priključkov. Gostota telefonskih priključkov na 100
prebivalcev je znašala 40%. Razširjenost mobilnega telefonskega omrežja je večja. Radio in
TV ali vsaj radio ima vsako slovensko gospodinjstvo. Razširjena in kvalitetna informacijska
infrastruktura je nepogrešljiva za razvoj storitev, konkurenčno poslovanje in je povezana z
vedno več osebami in delovnimi mesti.
Komunikacijsko omrežje je dostopnejše v večjih lokalnih središčih, slabše pa so z njim
pokrita razpršena poselitvena in obmejna območja Jugovzhodne Slovenije. Na nekaterih
območjih regije je še vedno slaba pokritost s signali za nacionalni televizijski in radijski
12
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
program. Slovenski optični križ poteka iz Ljubljane preko Novega mesta proti Krškemu in
Hrvaški, nezadostne pa so notranje optične kabelske povezave z Belo krajino in Kočevskoribniško. Za pokrivanje območja Jugovzhodne Slovenije s signalom mobilne telefonije je
potrebno postaviti večje število baznih postaj.
Oskrba s pitno vodo
Slovenija je ena izmed vodno najbogatejših držav v EU. V letu 2009 je zagotavljala 81 m3,
porabljenih pa je bilo 60 m3 vode na prebivalca. Več kot pol vode so porabila gospodinjstva
(42 m3 vode na člana gospodinjstva). Največ pitne vode se porabi v velikih mestih: Ljubljana
60 m3, Velenje 54 m3, Nova Gorica 43 m3, Murska Sobota 41 m3, Novo mesto in Ptuj 38
m3 na člana gospodinjstva. Hkrati ustvari Novo mesto približno 30 m3 odpadne vode na
prebivalca, kar je enkrat manj kot npr. Ljubljana in manj kot v Maribor, Kranj, Celje, Murska
Sobota in Nova Gorica. (vir: www.stat.si, svetovni dan voda 2011).
Komunalna podjetja Jugovzhodne Slovenije (Komunala Novo mesto, Komunala Metlika,
Komunala Črnomelj, Hydrovod Kočevje in Komunala Trebnje) so dobavila v letu 2011 iz
javnih vodovodov 11.473.000 m3 vode, od tega 5.501.000 m3 oz približno 50%
gospodinjstvom, 2.137.000 m3 ali dobrih 18% drugim dejavnikom, 3.360.000 m3 ali 29% pa
je bilo izgub. Izgube so v regiji primerljive z izgubami dobavljene vode v Sloveniji. Izgube so
posledica dotrajanosti in nekvalitetnih vgrajenih materialov (azbestno-cementne cevi). Na
dotrajanem vodovodnem omrežju je veliko okvar in vzdrževalnih del.
Pokritost prebivalcev regije s pitno vodo je več kot 90%, na območju Komunale Črnomelj
94% in na območju Metlika pa 99%.
Na nekaterih slabše poseljenih območjih regije so poleg centralnih vodovodnih sistemov tudi
lokalni vodovodi, s katerimi ne upravljajo komunalna podjetja, ki sicer oskrbujejo prebivalstvo
z vodo. Značilnost kraških izvirov pitne vode je, da na kvaliteto pitne vode močno vplivajo
površinske vode in padavine. Kjer so bili ti vodni viri nadomeščeni z vrtinami do dolomitnih
vodonosnikov, se je vpliv površinskih voda zmanjšal oz. odpravil.
Po podatkih Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto (Bilten 2009, april 2010) se 91,3%
prebivalcev ožje Dolenjske in Bele krajine (zavod pokriva tudi območje spodnjeposavske
regije) oskrbuje z vodo iz javnih vodovodov, ki so v upravljanju komunalnih podjetij: Iz javnih
vodovodov, ki so v upravljanju proizvodnih podjetij, občin in vaških odborov se jih oskrbuje
5%, z individualno oskrbo iz vodnjakov in kapnic pa se oskrbuje 2,7% prebivalcev ožje
Dolenjske in Bele krajine. Iz vaških vodovodov se je v letu 2009 še vedno oskrbovalo 0,5%
prebivalcev v občinah Črnomelj in Metlika, 1,5% prebivalcev v občinah Novo mesto,
Dolenjske Toplice, Mirna Peč, Straža, Šmarješke Toplice, Šentjernej, Škocjan in Žužemberk
ter 11,2% prebivalcev občin Trebnje. Šentrupert in Mokronog-Trebelno. Voda iz vaških
vodovodov je bila skoraj povsod mikrobiološko onesnažena.
Po podatkih Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto je največja pomanjkljivost
vodooskrbe neurejenost varstvenih pasov okoli virov pitne vode oz. neustrezen nadzor nad
izvajanjem predpisanih režimov.
Čiščenje in odvajanje odpadnih vod
13
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
Komunalna infrastruktura ne sledi potrebnih standardov opremljenosti in potrebam
gospodarskega razvoja regije. Sistemi za odvajanje in čiščenje odpadnih vod v večjem delu
regije ne obstajajo. Problematika je zahtevna zaradi razpršenosti poselitve, kar zmanjšuje
okoljsko vrednost regije.
Z Regionalno zasnovo prostorskega razvoja Jugovzhodne Slovenije je predvideno, da se
bodo sistemi odvajanja in čiščenja odpadnih voda vezali na posamezna porečja, predvidena
je izgradnja čistilnih naprav za vsa večja naselja, na območjih razpršene poselitve ter po
preverjanju ogroženosti okolja čiščenje odpadne vode prek kontroliranih lokalnih in
individualnih sistemov.
Samo v porečju Krke je predvidenih (potrebnih) 226 čistilnih naprav, večinoma manjših.
Celoten projekt odvajanja in čiščenja odpadnih vod v porečju reke Krke je razdeljen na tri
faze skupin projektov, ki so tehnično in finančno neodvisne. V prvi fazi je izgradnja čistilne
naprave v Novem mestu in hidravlične izboljšave kanalizacijskega omrežja, ki bo zaključen
predvidoma do leta 2015. V drugi fazi bo urejeno odvajanje in čiščenje odpadnih voda v
porečju Krke v občinah Kočevje (izgradnja kanalizacijskega omrežja), Ribnica (izgradnja
čistilne naprave) in Šentjernej (izgradnja kanalizacijskega sistema). Druga faza naj bi se
zaključila do leta 2015.
Ocenjuje se, da je v regiji priključeno na sistema za čiščenje odpadnih približno 1/3
prebivalcev. Stanje je ugodnejše na območju ožje Dolenjske, v ostalih delih regije pa je
slabo, saj razen lokalnih središč in naselij kanalizacijskih sistemov in prečiščevanja odpadnih
vod še ni.
Tabela 6: Čistilne naprave na območju regije (Vir:
http://okolje.arso.gov.si/onesnazevanjevoda/tabela/4
ČN
Brusnice
CČN Črnomelj
Čatež
Češča vas
Dolenjske Toplice
Drašiči
Fara
Globodol
Gotenica (MNZ)
Griblje
Gumberk
Kanižarica
Kočevje
Krvavčji vrh
Metlika
Metlika Krasinec
Mirna
Mirna Peč
Mirna Peč Šranga
Velikost ČN
(PE)
800
9600
300
400
2000
300
100
300
350
500
600
1000
28000
90
4500
250
6000
1000
100
14
Upravljavec ČN
Komunala Novo mesto
Občina Črnomelj
Komunala Trebnje
Komunala Novo mesto
Komunala Novo mesto
Komunala Metlika
Občina Kostel
Komunala Novo mesto
MNZ Policija, CO Gotenica
Komunala Črnomelj
Komunala Novo mesto
Komunala Črnomelj
Komunala Kočevje
Občina Semič
Komunala Metlika
Komunala Metlika
GOP d.o.o.
Komunala Novo mesto
Komunala Novo mesto
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
Mokronog
Novo mesto Ločna
Osilnica
Otočec
Podzemelj
Prečna
Radenci
Ribnica
Rosalnice
Semič
Sodražica
Straža
Suhadol
Suhor
Šmarješke Toplice
Šmarjeta
TPV Suhor
Trebnje
Veliki Gaber
Žimarice
Žužemberk
1000
45000
370
1000
700
800
150
4000
600
1145
650
5000
100
250
4000
800
420
8000
1000
280
3000
Komunala Trebnje
Komunala Novo mesto
Občina Osilnica – Režijski obrat
Komunala Novo mesto
Komunala Metlika
Komunala Novo mesto
Komunala Črnomelj
Komunala Ribnica
Komunala Metlika
Komunala Črnomelj
Komunala Ribnica
Komunala Novo mesto
Komunala Novo mesto
Komunala Metlika
Komunala Novo mesto
Komunala Novo mesto
TPV d.d.
Komunala Trebnje
Komunala Trebnje
Komunala Ribnica
Komunala Novo mesto
Oskrba z energijo
Zagotavljanje oskrbe regije z energenti poteka v dveh smereh, z zagotavljanjem kvalitetne
oskrbe z električno energijo ter z zagotavljanjem drugih virov energije za gospodinjstva in
tehnološke potrebe.
Pomemben vir energije, ki pa še ni dovolj raziskan, je geotermalna energija, ki je pomemben
energent zlasti v turizmu (krška udorina, med Dolenjskimi Toplicami in Čatežem).
Glede na gozdnatost regije je uporaba obnovljivih virov energije, predvsem lesne biomase,
preskromna. Sistemi za daljinsko ogrevanje s kogeneracijo na lesno biomaso so redki. Pri
zgoščenem odjemu delujejo že na Kočevsko-ribniškem, v Kočevju pa se načrtuje tudi
izgradnja sistema kogeneracije..
Na območju celotne Jugovzhodne Slovenije ni plinovodnega omrežja, čeprav poteka od
Krškega do Novega mesta centralni plinovod.
Regija je energetsko nehomogena, tako po virih kot po porabi energije.
Na območju Jugovzhodne Slovenije je večine energetske oskrbe z električno energijo
vezana na centralna naselja, ki tvorijo mrežo napajalnih točk. Glede na geografski položaj
regije je večina linijskih energetskih vodov in naprav končnega značaja, zato je prisotna
problematika dvostranskega napajanja oz. oskrbe iz dveh neodvisnih virov/smeri za vsa
območja regije. Na območju regije se nahajajo distribucijske RTP in sicer: RTP Novo mesto
(Bršljin), RTP Gotna vas, RTP Trebnje, RTP Kočevje in RTP Črnomelj in RTP Metlika. Za
distribucijo električne energije, vzdrževanje in razvoj, za zagotavljanje dolgoročne
zanesljivosti omrežja in oskrbe je na tem območju odgovorno Elektro Ljubljana. Na območju
Jugovzhodne Slovenije se načrtuje:
15
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
- daljnovod 2 x 110kV RTP Kočevje – RTP Črnomelj, s katerim bo omogočeno novo
priključevanje uporabnikov in razvoj obstoječim uporabnikom in s tem povezane potrebe
po električni energiji. Na območju Bele krajine sta RTP Črnomelj in RTP Metlika napajana
iz RTP Gotna vas, nimata pa zagotovljenega dvostranskega napajanja. Daljnovod
Kočevje – Črnomelj bo omogočil rezervno napajanje RTP Črnomelj in Metlika. Cilj tega
daljnovoda je odprava problemov na področju kakovostne in zanesljive oskrbe širšega
območja Jugovzhodne Slovenije z električno energijo, predvsem pa: priključevanje novih
odjemalcev, priključevanje razpršenih virov električne energije in zagotavljanje
dvostranskega napajanja in zanesljivosti obratovanja RTP 110/20kV na območju Kočevje
– Črnomelj (Vir: LUZ d.d., Ljubljana, Državni prostorski načrt za daljnovod 2 x 100 kV RTP
Kočevje – RTP Črnomelj, pobuda, povzetek za javnost, december 2011)
- izgradnja RTP 110/20 kV Dobruška vas, zaradi problemov pri zagotavljanju zanesljive
oskrbe in neprekinjenosti obratovanja 110 kV omrežja na območju DE Novo mesto. Pet
obstoječih RTP: Bršljin, Gotna vas, Trebnje, Črnomelj in Metlika se napaja enostransko iz
razdelilne postaje Hudo, zaradi česar prihaja do izpadov, kat občutijo tako gospodinjstva
kot gospodarstvo. Z izgradnjo RTP 110/20 kV Dobruška vas bo izboljšana kakovost
napajanja območja občin Škocjan in Šentjernej, RTP Dobruška vas pa bo prevzela tudi
del konzuma RTP Bršljin in RTP Gotna vas (Vir: LUZ d.d., Ljubljana, Državni prostorski
načrt za RTP 100/20 kV Dobruška vas, povzetek za javnost, februar 2011). Vlada
Republike Slovenije je 17.10.2012 sprejela Sklep o pripravi DPN za izgradnjo te RTP.
V Jugovzhodni Sloveniji potekajo naslednji prenosni plinovodi: M4, MRP Krško – MRP Novo
mesto, P462, MRP Novo mesto – MP IMV, P461, MRP Novo mesto – Straža /(do Zaloga),
P4611, od P461 – MRP Bolnica Novo mesto, P46111, od P4611 – MRP Center Novo mesto,
P4612, od P461 – MRP Pionir, P4613, od P461 – MRP Bršljin, P4614, od P461 – MRP KrkaIzolacije in P415, od P461 – MRP Opekarna.
Na območju Novega mesta je nizkotlačno distribucijsko plinovodno omrežje.
Glede na tranzitne poti magistralnih plinovodov je v regiji pričakovati izgradnjo povezav v
smeri vzhod – zahod, pa tudi povezav v smeri sever – jug. Za oskrbo regije s plinom je
pomembna tudi izgradnja predvidenih prenosnih plinovodov (mednarodni plinovod
Madžarska – Italija ter magistralni plinovod Trebnje – Vodice) in napajalnih plinovodov (Novo
mesto – Trebnje - Mirna, Bela krajina (možna povezava s Hrvaško), Metlika – Črnomelj in
vključitev MRP Škocjan (Vir: Acer d.o.o., Regionalna zasnova prostorskega razvoja
Jugovzhodne Slovenije).
Zaradi zaostrovanja gospodarskih in energetskih razmer potrebuje regija oz njeni povezani
deli energetsko zasnovo, ki bi spodbujala k varčni in učinkoviti rabi tudi gospodinjstva
(biomasa, zamenjava plinskega olja z ekološko čistejšimi viri energije, izkoriščanje sončne
energije, sanacija energetsko potratnih stanovanjskih objektov, energetsko varčna gradnja).
Delež obnovljivih virov energije je bil v bruto rabi končne energije v letu 2011 na nacionalnem
nivoju 18,8%. Največ obnovljivih virov je bilo porabljenih za proizvodnjo toplote in hlajenje
(56%), za električno energijo (40%), najmanj pa za promet (4%) (Vir: Program državnih
razvojnih prioritet in investicij Republike Slovenije za obdobje 2014 – 2017, prvi osnutek,
marec 2013)
16
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
Ravnanje z odpadki
Z javnim odvozom je bilo leta 2011 v Jugovzhodni Sloveniji zbranih 42.980 ton odpadkov, kar
predstavlja 6,85% komunalnih odpadkov, zbranih v Republiki Sloveniji. Za primerjavo, pred
desetimi leti (leta 2002) je bilo teh odpadkov v regiji 17% več.
V Jugovzhodni Sloveniji je bilo leta 2011 odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti
230.822 ton ali 3,96% teh odpadkov na ravni države. Količina teh odpadkov seje v primerjavi
z letom 2002 povečala za dobrih 28%. Nenevarnih je bilo 96,82% odpadkov, nevarnih pa
3,18%, kar je nekoliko več kot v povprečju v Sloveniji (2,30%).
Tabela: 7: Količina odpadkov zbranih z javnim odvozom, občine Jugovzhodne Slovenije,
2011 (Vir: www.stat.si, podatkovni portal, občine)
Občine JVS
Črnomelj
Dolenjske Toplice
Kočevje
Kostel
Loški Potok
Metlika
Mirna
Mirna Peč
Mokronog-Trebelno
Novo mesto
Osilnica
Ribnica
Semič
Sodražica
Straža
Šentjernej
Šentrupert
Škocjan
Šmarješke Toplice
Trebnje
Žužemberk
Količina 2011
t
4.698
909
4.460
161
566
2.716
356
619
685
13.761
71
2.422
1.146
571
933
1.521
819
1.080
869
3.560
1.379
Količina / prebivalca
t / prebivalca
0,32
0,27
0,27
0,25
0,29
0,32
0,10
0,22
0,23
0,38
0,18
0,26
0,30
0,26
0,24
0,22
0,29
0,34
0,27
0,24
0,30
Povprečna količina zbranih odpadkov z javnim odvozom je bila v letu 2011 300 kg na
prebivalca regije, povprečno v Sloveniji pa 350 kg na prebivalca.
Odlaganje odpadkov ima velik negativni vpliv na tla, vodo (podtalnico) in na ozračje, zato je
tehnična opremljenost odlagališč odpadkov zelo pomembna. V Sloveniji je delež razgradljivih
bioloških odpadkov v komunalnih odpadkih previsok.
Slovenija ima 9 centrov za ravnanje z odpadki (CERO). Večino jih je potrebno še dograditi:
CERO Ljubljana, CEROZ Center za ravnanje z odpadki Zasavje, CERO Slovenska Bistrica,
CEROD Center za ravnanje z odpadki Dolenjska, CERO Puconci, KOCEROD Koroški center
17
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
za ravnanje z odpadki, CERO Nova Gorica, CERO Gorenjske. Polno deluje samo center za
ravnanje z odpadki v Celju. (Vir: www.arhiv.mop.gov.si/delovnapodrocja/odpadki)
CEROD ravna z odpadki na območju Bele krajine in ožje Dolenjske (brez trebanjskega
območja) ter dela Posavja (160.000 prebivalcev) in odpadke deponira. Odlagališče ima
kapaciteto preko 1 mio m3, kar zadostuje za potrebe odjema za 25 do 30 let. Dograjen bo do
leta 2015. Dograditev II. faze obsega izgradnjo obrata za mehansko-biološko obdelavo
odpadkov (MBO), čistilne naprave za izcedne vode, izgradnjo infrastrukture za izrabo plina iz
odlagališča za proizvodnjo električne energije, vzpostavitev centralnega informacijskega
sistema (CIS) ter zunanjo ureditev. Ocenjena vrednost II. faze je 32,55 mio EUR. Država in
Kohezijski sklad EU sodelujeta z 68,57% sredstev, 14 občin investitork pa z razliko potrebnih
sredstev za dokončanje II. faze CEROD.
Tabela 8: Seznam izvajalcev javnih služb zbiranja in odlaganja odpadkov v občinah
Jugovzhodne Slovenije (Vir: www.arhiv.mop.gov.si/delovnapodrocja/odpadki)
Občine JVS
Črnomelj
Dolenjske Toplice
Kočevje
Kostel
Loški Potok
Metlika
Mirna
Mirna Peč
Mokronog-Trebelno
Novo mesto
Osilnica
Ribnica
Semič
Sodražica
Straža
Šentjernej
Šentrupert
Škocjan
Šmarješke Toplice
Trebnje
Žužemberk
Izvajalci javnih služb zbiranja
Komunala Črnomelj d.o.o.
Komunala Novo mesto d.o.o.
Komunala Kočevje d.o.o.
Komunala Kočevje d.o.o.
Komunala Ribnica d.o.o.
Komunala Metlika d.o.o.
Komunala Trebnje d.o.o.
Komunala Novo mesto d.o.o.
Komunala Trebnje d.o.o.
Komunala Novo mesto d.o.o.
Občina Osilnica
Komunala Ribnica d.o.o.
Komunala Črnomelj d.o.o.
Komunala Ribnica d.o.o.
Komunala Novo mesto d.o.o.
Komunala Novo mesto d.o.o.
Komunala Trebnje d.o.o.
Komunala Novo mesto d.o.o.
Komunala Novo mesto d.o.o.
Komunala Trebnje d.o.o.
Komunala Novo mesto d.o.o.
Izvajalci javnih služb odlaganja
CEROD d.o.o.
CEROD d.o.o.
Komunala Kočevje d.o.o.
Komunala Kočevje d.o.o.
Komunala Ribnica d.o.o.
CEROD d.o.o.
Komunala Trebnje d.o.o.
CEROD d.o.o.
Komunala Trebnje d.o.o.
CEROD d.o.o.
Komunala Ribnica d.o.o.
CEROD d.o.o.
Komunala Ribnica d.o.o.
CEROD d.o.o.
CEROD d.o.o.
Komunala Trebnje d.o.o.
CEROD d.o.o.
CEROD d.o.o.
Komunala Trebnje d.o.o.
CEROD d.o.o.
Po zaprtju odlagališče Cviblje odlaga Komunala Trebnje odpadke iz občin Trebnje,
Šentrupert, Mokronog-Trebelno in Mirna na deponiji Globoko pri Račjem selu.
Občini Kočevje in Kostel odlagata odpadke na odlagališču v Mozlju. Odlagališče v Mozlju
leži dolvodno od požiralnika Rinže in na podzemni razvodnici med podzemnim vodotokom v
reko Kolpo in reko Krko. V začetku leta 2013 je bila izdana odločba inšpekcije za okolje in
Agencije RS za okolje o prenehanju obratovanja odlagališča, zato je potrebno poiskati drugo
lokacijo za odlaganje odpadkov.
Občine Ribnica, Sodražica in Loški Potok so odpadke odlagale do leta 2009 na deponiji Mala
Gora. Po letu 2009 je bilo na tej lokaciji prepovedano odlaganje odpadkov v kakršni koli
18
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
obliki, zato je Komunala Ribnica najprej odvažala odpadke v Logatec, po letu 2010 pa na
deponijo Španja dolina v sosednji regiji, kjer je deponiranje odpadkov cenejše.
Glede na to, da tudi občina Osilnica nima urejenega deponiranja odpadkov je problem
odlaganja odpadkov nerazrešen na celotnem območju kočevsko-ribniškega območja.
Občina Metlika je uvedla ločeno zbiranje odpadkov leta 2004. Ob deponiji na Bočki je bil
zgrajen zbirni center za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov, ostanek odpadkov pa se je do
leta 2007 odlagal na deponiji nenevarnih odpadkov Bočka. Po zaprtju deponije Bočka odlaga
Komunala Metlika odpadke na deponiji CEROD v Leskovcu.
Komunala Črnomelj odlaga odpadke iz občin Črnomelj in Semič po zaprtju deponije v
Vranovičih leta 2006 na deponiji CEROD v Leskovcu.
RAZVOJNE PREDNOSTI - OKOLJE, PROSTOR, INFRASTRUKTURA
-
-
gozdnatost regije (gozdnate je ¾ površine regije)
površine za kmetijsko pridelavo (20% površine regije je kmetijskih zemljišč)
okoljska in naravna ohranjenost regije
naravni potenciali (termalna voda, gozd les in površine za kmetijsko pridelavo)
bogata in ohranjena naravna in nepremična kulturna dediščina (nahaja se na
območju vseh lokalnih skupnosti Jugovzhodne Slovenije, skoraj polovico regije leži v
območju Natura 2000)
obmejnost (meja z Republiko Hrvaško je zunanja meja EU)
navezanost na slovenski avtocestni križ in bližina hrvaškega avtocestnega križa
izboljšanje zanesljivosti in oskrbe regije z električno energijo (izgradnja RTP
Dobruška vas in daljnovod RTP Kočevje – RTP Črnomelj)
območja za servisne in logistične storitve ob avtocesti Ljubljana – Bregana in
priključkih nanjo
opremljenost občinskih središč z družbeno in komunalno infrastrukturo
geografski položaj regije na turistični tranzitni poti iz zahodne in srednje Evrope v
Dalmacijo in prosti Bosni in Hercegovini ter na južni Balkan
RAZVOJNE OVIRE - OKOLJE, PROSTOR, INFRASTRUKTURA
-
-
vododeficitarna območja (Dolenjski kras ima skromne količine podzemnih voda) in
hkrati 30% izgube pitne vode pri prenosu do uporabnikov
odmaknjenost delov regije od glavnih prometnih tokov – AC Ljubljana – Bregana
poteka po severnem robu regije po 4 od 21 občin Jugovzhodne Slovenije;
neustrezne prečne cestne povezave v smeri sever – jug (projekt 3. In 3.a razvojne
osi) niso zadostne glede na potrebe dnevnih migracij in blagovnega prometa, slabe
prečne povezave regije z večino regij in upravnim središčem Vzhodne Slovenije
zastarela in neprimerna železniška infrastruktura ne more zagotavljati potreb po
sodobnem javnem potniškem prometu in blagovnem prometu
razpršena poselitev in veliko število naselij (od 6.032 naselij jih je na območju
Jugovzhodne Slovenije 1.050)
visok delež državnih kmetijskih zemljišč na kočevskem ne daje možnosti za dvig
19
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
-
-
-
samoosrkrbe prebivalstva
neurejena romska naselja
izgubljanje avtohtonosti in identitete podeželja
pomanjkanje stavbnih zemljišč zlasti na podeželju
demografsko ogrožena območja (ekonomsko in prometno slabše opremljena
območja ter obmejna območja se praznijo)
regija nima ene klasične metropole (Novo mesto je upravno in gospodarsko središče
ožje Dolenjske in Bele krajine medtem ko Kočevsko-ribniško gravitira k Ljubljani)
skromno in nepovezano kolesarsko omrežje
slabo razvit javni potniški promet, tako cestni kot železniški, posebej do odmaknjenih
in prometno slabše navezanih delov regije (Kočevsko, Bela krajina)
nezadostna in pomanjkljiva informacijska infrastruktura zlasti na podeželju in
odmaknjenih območjih, pa tudi na urbanih območjih in v občinah, kjer nimajo
optičnega omrežja
komunalna infrastruktura ne sledi potrebam standardom opremljenosti in potrebam
gospodarskega razvoja regije in potrebam zaščite vodnih virov (na sistema za
čiščenje odpadnih vod je priključenih manj kot 1/3 prebivalcev regije, kar zmanjšuje
okoljsko vrednost regije in povečuje možnost onesnaževanja okolja, posebej na
turističnih območjih, kjer obisk ni kontroliran)
razen Novega mesta regija nima oskrbe s plinom iz plinovodnega omrežja
na Kočevsko-ribniškem območju ni urejeno odlaganje odpadkov
otežen razvoj območij v okviru Natura 2000
nezadostna komunalna opremljenost gospodarskih in poslovnih površin (GC)
poplavna nevarnost otežuje razvoj turizma ob Kolpi
1.1.3. DEMOGRAFSKA SLIKA
Po stanju 1.7.2012 je bilo v Jugovzhodni Sloveniji 142.146 prebivalcev, kar predstavlja 6,9%
vseh prebivalcev Slovenije. Več (71.485) je bilo moških kot žensk (70.661) (Vir: www.stat.si,
podatkovni portal, statistične regije).
Po popisu prebivalstva 2002 se je po narodnosti izreklo v Sloveniji za Rome 3.246 oseb
(0,16% prebivalcev Slovenije), približno enako kot pred 10-timi leti. Po materinem jeziku se je
za Rome izreklo v Sloveniji 3.834 oseb. V Jugovzhodni Sloveniji so bili Romi poleg Hrvatov
(4.486), Srbov (1.637) in Bošnjakov (873) najštevilčnejša narodnost. Po popisu prebivalstva
leta 2002 je živelo na območju Jugovzhodne Slovenije 1.074 Romov, kar je predstavljalo
0,8% vseh prebivalcev Jugovzhodne Slovenije in 33% v Sloveniji živečih Romov. Največ
Romov je bilo v občinah Novo mesto (562, več jih je bilo samo še v Mariboru), Kočevje (127),
Šentjernej (98), Metlika (90), Črnomelj (85), Ribnica (49), Semič (47) in Trebnje (16).
Jugovzhodna Slovenija je podpovprečno poseljena. Na km2 živi 53,4 prebivalcev (SLO =
101,4 prebivalce/km2).
Med prebivalci Jugovzhodne Slovenije je bilo po stanju 1.7.2012 3,7% tujih državljanov (SLO
= 4,3%). Največ tujcev (91,29%) je bilo iz držav bivše Jugoslavije, 5,14% pa iz EU (Vir:
www.stat.si, podatkovni portal, statistične regije). Osnovni razlog priselitve je bil ekonomski
– zaposlitev.
20
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
V starostni skupini 0 do 14 let je bilo v Jugovzhodni Sloveniji po stanju 1.7.2012 15,19%
prebivalcev (SLO = 14,37%), v starostni skupini 15 do 64 let 68,85% prebivalcev (SLO =
68,67%) in v starostni skupini 64 let in več 15,94% prebivalcev (SLO = 16,95%).
Jugovzhodna Slovenija ima ugodnejšo starostno strukturo prebivalcev kot Slovenija. V
Jugovzhodni Sloveniji je bilo 4,2% starejših prebivalcev od 80 let (SLO = 4,4%). V primerjavi
s 1.1.2010 je bilo v Jugovzhodni Sloveniji v letu 2012 največje znižanje prebivalcev v
starostni kategoriji prebivalcev od 0 do 14 let in sicer za 3,03 odstotne točke in največje
povečanje v kategoriji starejših od 65 let za 2,68 odstotne točke, med tem ko se v starostni
skupini prebivalcev od 15 do 64 let delež prebivalcev ni bistveno spremenil (Vir: www.stat.si,
podatkovni portal, statistične regije).
V Jugovzhodni Sloveniji je bilo na dan 1.1.2011 53.611 gospodinjstev. Povprečno
gospodinjstvo je štelo 2,6 članov (SLO = 2,5). Rodnost žensk je v Jugovzhodni Sloveniji
večja (1,65) kot v povprečju v Sloveniji (1,51) (Vir: www.stat.si, podatkovni portal, statistične
regije).
Po izobrazbi prebivalcev starejših od 15 let regija še vedno zaostajala za slovenskim
povprečjem.
Tabela 9: Prebivalci stari več kot 15 let po stopnji izobrazbe, (Vir: www.stat.si, podatkovni
portal, statistične regije)
Stopnja izobrazbe
SLO
%
4,43
24,73
23,12
30,22
8,10
8,13
1,26
Brez izobrazbe
Osnovnošolska izobrazba
Nižja poklicna, srednja poklicna
Srednja strokovna, srednja splošna
Visokošolska - 1. stopnja
Visokošolska - 2. stopnja
Visokošolska - 3. stopnja
JVS
%
7,07
26,50
24,63
26,83
8,22
6,06
0,60
Regija presega nacionalno izobrazbeno strukturo po vseh izobrazbenih skupinah do nižje
poklicne in srednje poklicne izobrazbe in zaostaja za nacionalno izobrazbeno strukturo od
vključno srednje strokovne izobrazbe, razen pri visokošolski izobrazbi – 1. stopnja, dalje. To
je posledica pretekle hitre industrializacije regije in zaposlovanja velikega števila delavcev
brez poklica (priučeni delavci) in zaostajanja regije na področju razvoja storitvenih dejavnosti
in podjetništva.
Aktivnost prebivalcev Jugovzhodne Slovenije je ugodna, čeprav je bil zabeležen v letu 2011
padec delovno aktivnega prebivalstva (ta je bil najnižji v Osrednjisloveniji in Jugovzhodni
Sloveniji) in je regija zabeležila povečanje brezposelnosti, ki je bilo večje samo še v
Notranjsko-kraški in Obalno-kraški regiji). Registrirana brezposelnost je bila v regiji v letu
2011 11,6%, kar je višje od slovenskega povprečja (SLO=11,3%).
Tabela 10: Aktivnost prebivalstva po regijah, 1.1.2011, (Vir: www.stat.si, podatkovni portal,
statistične regije)
Statistična regija
Stopnja aktivnosti
21
Stopnja delovne
aktivnosti
Stopnja
brezposelnosti
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
Pomurska
Podravska
Koroška
Savinjska
Zasavska
Spodnjeposavska
Jugovzhodna Slovenija
Osrednjaslovenska
Gorenjska
Notranjsko-kraška
Goriška
Obalno-kraška
Slovenija
53,7
52,8
53,6
54,4
50,9
53,3
54,4
54,3
53,4
55,0
52,7
53,3
53,7
43,7
45,5
46,2
47,4
44,7
46,2
48,4
49,1
48,6
49,8
47,8
48,7
47,5
18,5
13,8
14,0
12,8
12,0
13,4
11,2
9,6
9,0
9,5
9,3
9,1
11,5
V Vzhodni Sloveniji je bila stopnja delovne aktivnosti prebivalstva višja kot v Jugovzhodni
Sloveniji le v Notranjsko-kraški regiji in je bila enaka kot v Savinjski regiji, stopnja delovne
aktivnosti prebivalstva je bila višja v Notranjsko-kraški regiji, kjer je bila nižja tudi stopnja
brezposelnosti.
Večina aktivnega prebivalstva Jugovzhodne Slovenije je bilo 1.1.2011 zaposlenega v
realnem sektorju (največ, skoraj 1/3 v predelovalnih dejavnostih). Kriza v gradbeništvu in
nekaterih predelovalnih dejavnostih (lesno predelovalna industrija), pa tudi selitev
proizvodnje je vplivala na negativno rast delovno aktivnega prebivalstva in povečanje
brezposelnosti v regiji. Regijska proizvodna dejavnost je tradicionalno izvozna. Regija še
naprej ohranja primat statistične regije z največjim deležem ustvarjenih prihodkov z izvozom
izdelkov na tuje trge.
Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje (www.ess.gov.si/trg-dela) se je v aprilu 2013 glede
na december 2011 povečalo število brezposelnih oseb iz 111.107 na 120.177 oz za 9.070
brezposelnih oseb ali za 7,45%. V istem obdobju se je število brezposelnih oseb povečalo v
Jugovzhodni Sloveniji za 12,66% oz za 1.181 oseb (brezposelnost se je povečala bolj le v
Zasavju 15,15%, Osrednjisloveniji 13,35% in Obalno-kraški 13,17%). V Jugovzhodni
Sloveniji se je v aprilu 2013 glede na december 2011 od 1.181 novih brezposelnih oseb,
število teh najbolj povečalo v Črnomlju, za 21,25%, MO Novo mesto za 17,87%, Kočevju za
14,14%, Trebnjem za 12,62% in Ribnici za 10,33%, v občinah Kostel in Osilnica se je število
brezposelnih oseb v opazovanem obdobju nekoliko zmanjšalo, na Mirni je ostalo enako, v
drugih občinah v regiji pa se je število novih brezposelnih oseb povečalo od 3,64% v Straži
do 0,93% v občini Mokronog-Trebelno.. .
Tabela 11: Zaposleni po dejavnostih, 1.1.2011,
statistične regije)
Dejavnosti
Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo
Rudarstvo
Predelovalne dejavnosti
Oskrba z električno energijo, plinom, paro
Oskrba z vodo, ravnanje z odpadki, saniranje okolja
Gradbeništvo
22
(Vir: www.stat.si, podatkovni portal,
% zaposlenih
JVS
3,12
0,09
32,70
0.92
0.95
7,57
% zaposlenih
SLO
2,73
0,36
22,76
0,98
1,12
8,53
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
Trgovina, popravilo in vzdrževanje motornih vozil
Promet in skladiščenje
Gostinstvo
Informacijske in komunikacijske aktivnosti
Finance in zavarovalniške dejavnosti
Poslovanje z nepremičninami
Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti
Druga raznovrstna poslovna dejavnost
Dejavnost javne uprave, obrambe, obv. soc. varnosti
Izobraževanje
Zdravstveno in socialno varstvo
Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti
Druge dejavnosti
Dejavnost gospodinjstva z zaposlenim osebjem
Dejavnost eksteritorialnih organizacij
Neznano
10.63
5,69
3,33
1,52
2,35
0.38
4,30
3,69
6,78
7,53
6,21
0,89
1,22
0,10
0
0,02
13,50
5,70
3,95
2,80
3,01
0,52
5,76
3,19
6,47
7,96
6,69
1,71
1,64
0,07
0
0,55
Regija ima pozitivni naravni prirast. V prejšnjih letih je imela največji naravni prirast med
vsemi statističnimi regijami. V letu 2011 je imela višji naravni prirast na 1000 prebivalcev
(2,3) kot v povprečju Slovenija (1,6) in je bila med vsemi slovenskimi regijami po naravnem
prirastu na 4. mestu (za osrednjoslovensko, gorenjsko in notranjsko-kraško regijo) (Vir:
www.stat.si, podatkovni portal, statistične regije).
V letu 2011 je beležila Jugovzhodna Slovenija poleg naravnega prirasta (324 oseb je bilo več
rojenih, kot umrlih) tudi selitveni prirast s tujino (iz tujine se je priselilo 154 oseb več, kot se
jih je v tujino izselilo). Iz Jugovzhodne Slovenije pa se je odselilo v druge statistične regije
241 oseb več, kot se jih je iz drugih statističnih regij v Jugovzhodno Slovenijo priselilo. Regija
je tako imela v letu 2011 skupni prirast 237 oseb ali 1,7 na 1000 prebivalcev, kar je manj kot
je znašal skupni prirast Slovenije (2,6 na 1000 prebivalcev). Višji skupni prirast so imele
osrednjaslovenska (6,2), obalno-kraška (5,8), gorenjska (3,2), notranjsko-kraška (2,3) in
savinjska (2,0) regija.
Iz Jugovzhodne Slovenije se je v druge statistične regije odselilo v letu 2011 3.521 oseb, iz
drugih statističnih regij pa se je priselilo v Jugovzhodno Slovenijo 3.280 oseb. Največ oseb
se je odselilo iz regije v Osrednjoslovenijo (59,25% vseh odseljenih oseb), iz katere se je
največ oseb v Jugovzhodno Slovenijo tudi priselilo (60,95% vseh priseljenih oseb). Več oseb
se je iz Jugovzhodne Slovenije odselilo kot se je vanjo priselilo v pomursko, savinjsko,
spodnjeposavsko, osrednjeslovensko, gorenjsko, goriško in obalno-kraško regijo.
V regiji se je rodilo v letu 2011 11,5 živorojenih otrok na 1000 prebivalcev, kar je več kot v
povprečju v Sloveniji (SLO = 10,7 živorojenih otrok na 1000 prebivalcev). V zadnjih 10 letih
se je v regiji povprečna starost matere pri prvem rojstvu povišala za 0,8 leta in je znašala
27,2 leti, kar je manj kot v Sloveniji (SLO = 28,8 let). V letu 2011 je v regiji umrlo 9,2
prebivalcev na 1000 prebivalcev, kar je približno enako kot v Sloveniji (SLO = 9,1 umrli na
1000 prebivalcev), Najpogostejši vzrok smrti so bile bolezni obtočil. (Vir: www.stat.si,
podatkovni portal, statistične regije).
Prostorska in demografska slika regije izkazuje velike razlike med posameznimi občinami.
Tabela 12: Demografija občin JV Slovenije, (Vir: www.stat.si, podatkovni portal, občine)
23
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
Občine JVS
Velikost
Km2
Črnomelj
Dolenjske Toplice
Kočevje
Kostel
Loški Potok
Metlika
Mirna
Mirna Peč
Mokronog-Trebelno
Novo mesto
Osilnica
Ribnica
Semič
Sodražica
Straža
Šentjernej
Šentrupert
Škocjan
Šmarješke Toplice
Trebnje
Žužemberk
339,7
110,2
555,4
56,1
134,5
108,9
31,3
48,0
73,4
235,7
36,2
153,6
146,7
49,5
28,5
96,0
49,1
60,4
34,2
163,3
164,3
Število
prebival.
1.7.2012
14.689
3.395
16.437
642
1.951
8.386
2.537
2.844
2.983
36.395
413
9.339
3.853
2.193
3.865
6.896
2.806
3.193
3.201
12.119
4.574
Štev.
preb./km2
1.7.2012
43,2
30,8
29,6
11,4
14,5
77,0
82,2
59,3
40,6
154,4
11,4
60,8
26,3
44,3
135,6
71,9
57,1
52,9
93,6
74,2
27,8
Povpr.
starost, l
1.7.2012
42,5
41,3
42,6
49,7
43,4
42,1
40,8
39,3
40,7
40,5
47,1
40,8
42,0
42,1
40,9
39,8
38,2
41,0
41,0
40,1
39,8
Stop.
aktivn., %
2011.
53,7
55,2
54,1
47,2
50,7
54,2
57,1
52,7
55,1
47,8
53,1
54,0
51,8
55,7
54,5
44,6
56,6
57,0
57,3
52,6
Skupni
prirast
2011
-6
-35
2
-29
-15
5
32
27
89
4
13
12
11
13
102
7
-23
-1
-5
33
Največja občina je Kočevje, ki zavzema 20,76% celotne površine Jugovzhodne Slovenije in v
kateri je živelo 1.7.2012 11,51% vseh prebivalcev regije. Najmanjša občina (Straža) obsega
le dober odstotek površine Jugovzhodne Slovenije in je po površini 19-krat manjša od
največje občine v regiji. Več kot polovica občin ima manj kot 5.000 prebivalcev.
Ožja Dolenjska obsega 40,9% površine regije in šteje 59,49% prebivalcev regije, Bela krajina
obsega 22,25% površine regije in ima 18,87% prebivalcev regije, Kočevsko-ribniška obsega
36,83% površine regije in ima 21,70% vseh prebivalcev regije. Na območju ožje Dolenjske je
živelo 1.7.2012 77,5 prebivalcev na km2, v Beli krajini 45,2 prebivalca na km2 in na
Kočevsko-ribniškem pa 31,4 prebivalcev na km2.
Povprečna starost prebivalstva med »najstarejšo« (Kostel) in »najmlajšo« (Šentrupert)
občino v regiji se razlikuje za 11,5 let. V 12 občinah je bila povprečna starost prebivalstva
manjša, v 9 občinah pa višja kot je bila povprečna starost prebivalcev regije (41,1 leto).
Nadpovprečna starost prebivalcev je v vseh treh belokranjskih občinah, v vseh kočevskoribniških občinah, razen v Ribnici, in le v eni občini (Dolenjske Toplice) na ožjem dolenjskem.
Starost prebivalcev v ORP Pokolpje presega povprečno starost prebivalcev regije in
Slovenije. Največji odstotek mladih v kategoriji od 0 do 14 let so imele občine Šentjernej,
Trebnje, Mokronog-Trebelno in Mirna Peč (več kot 16%), v kategoriji delovno aktivnega
prebivalstva od 15 do 64 let pa občine Šentrupert, Semič, Mirna Peč in Mirna (več kot 70%).
Več kot 20% prebivalcev starih nad 65 let so imele občine Kostel (27,4%), Osilnica (22,5%)
in Loški Potok (20,5%). Najmanj prebivalcev starejših od 65 let sta imeli občini Mirna Peč
(13,0%) in Škocjan (13,3%) (Vir: www.stat.si, podatkovni portal, občine)
24
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
Najvišjo stopnjo aktivnosti prebivalstva so beležile v letu 2011 občine Trebnje, Mirna Peč in
Šmarješke Toplice (več kot 57%), najnižjo pa občna Šentrupert (44,6%). Po podatkih
Statističnega urada Republike Slovenije je bila brezposelnost v letu 2011 največja v občinah
Kočevje in Osilnica (18,8%), Metlika (15,4%), Kostel (14,6%), Šentrupert (14,4%), in Semič
(14%), najnižja pa v občini Šmarješke Toplice (6,0%).
Čeprav je imela večina občin Jugovzhodne Slovenije v letu 2011 pozitivni skupni prirast
prebivalstva, pa je bilo v 10-tih občin regije (Dolenjske Toplice, Kočevje, Kostel, Novo mesto,
Semič, Sodražica, Straža, Škocjan, Šmarješke Toplice in Trebnje) zabeleženo več odselitev
kot priselitev prebivalcev, največ v Dolenjskih Toplicah (-58), Novem mestu (-51), Trebnjem
(-45), Kočevju (-38) in Škocjanu (-31). Le v treh občinah je bil naravni prirast prebivalstva v
letu 2011 negativen, in sicer v občinah Metlika (31 več umrlih kot rojenih), Loški Potok (19
več umrlih kot rojenih) in Kostel (10 več umrlih kot rojenih).
V strukturi prebivalstva so imele največ učencev, dijakov in študentov občine Trebnje
(11,46%), Žužemberk (11,23%), Ribnica (10,79%), Šentjernej (10,42%) in Mirna Peč
(10,40%), najmanj pa jih je j bilo v občinah Osilnica (4,35%) in Kostel (5,44%).
RAZVOJNE PREDNOSTI – DEMOGRAFIJA
-
ugodna demografska gibanja (več mladih in manj starejših prebivalcev kot velja v
povprečju za Slovenijo, višja rodnost)
kljub padanju delovne aktivnosti prebivalstva je aktivnost prebivalstva v primerjavi s
Slovenijo ugodnejša
največ zaposlitvenih možnosti v velikih izvoznih podjetjih
pozitivni naravni in skupni prirast prebivalcev
velik del prebivalstva živi na podeželju, kjer so možnosti za samooskrbo boljše
RAZVOJNE OVIRE – DEMOGRAFIJA
-
-
neurejena romska problematika
slabša (nezadostna) izobrazbena struktura prebivalstva (več prebivalcev brez
izobrazbe in manj prebivalcev z visoko strokovno izobrazbo)
nadaljnje povečevanje brezposelnosti (od podpovprečne brezposelnosti je regija v
času gospodarske krize prešla v nadpovprečno brezposelnost, ki še narašča)
velike razlike v brezposelnosti in zaposlitvenih možnostih znotraj regije (odstopa
območje Pokolpja: Bela krajina in kočevska)
nadaljevanje padanja aktivnosti prebivalstva in izguba zaposlitvenih možnosti zaradi
propadanja celih panog (tekstilno predelovalna industrija, obutvena industrija, lesno
predelovalna industrija, velik del gradbene dejavnosti), odpuščanja zaposlenih zaradi
prilagajanja proizvodnje trgom in selitve proizvodnje v konkurenčnejša okolja
velika koncentracija delovnih mest in odvisnost blaginje velikega dela prebivalstva
regije od majhnega števila velikih izvoznih podjetij
demografsko ogrožena območja )zlasti občine Pokolpja), za katera so značilne
25
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
-
slabše gospodarske možnosti, slabša infrastrukturna opremljenost in negativna
demografska slika, ki se kaže v staranju prebivalstva in odseljevanju mladih
dolgotrajna brezposelnost in brezposelnost mladih, ki je med brezposelnimi največja
javni cestni prevoz in železniški osebni promet ne sledi potrebam dnevnih migrantov
v večje zaposlitvene centre v okviru regije in izven nje
ekonomska migracija mladih strokovnjakov in družin iz regije in zaposlovanje
predvsem neizobražene cenejše delovne sile iz tujine
zaznati je, da predvsem na območju Pokolpja izobražen in lažje zaposljiv kader
(predvsem mladi) zapušča območje
območje Pokolpja zaostaja za regijskimi kazalci (po izobrazbi, starosti, zaposlenosti
in zaposlitvenih možnostih)
1.1.4. KONKURENČNOST IN TRG DELA
Slovenija ima velik zaostanek na področju visokotehnološkega izvoza. Zaradi krčenja
nestoritvenih dejavnosti se je povečal delež storitvenih dejavnosti. V obdobju 2008 do
tretjega četrtletja 2011 je Slovenija izgubila približno 15,6% deleža na svetovnem trgu blaga
in 7,5% deleža v največjih trgovinskih partnericah. (Vir: Program državnih razvojnih prioritet
in investicij Republike Slovenije za obdobje 2014 – 2017, prvi osnutek, marec 2013)
Bruto dodana vrednost
Najpogosteje uporabljen kazalnik, s katerim prikazujemo stopnjo razvitosti posameznih
območij in razlike v njihovi ekonomski moči je regionalni bruto domači proizvod na
prebivalca. Slabost tega kazalnika je, da ne pokaže vedno prave slike o dejanskem dohodku
prebivalstva, saj ne upošteva deleža dnevnih migracij, zato je lahko v velikih gospodarskih
središčih zelo visok. Prav tako ne upošteva poslovnih enot, temveč je BDV izračunan v regiji,
kjer je sedež subjekta. Ta kazalnik se uporablja tudi kot ekonomski kazalnik blaginje
prebivalstva (op: blaginja prebivalstva ni samo materialni standard prebivalstva).
Slovenske statistične regije se med seboj razlikujejo po obsegu in strukturi BDV. Najbolj
izstopa Osrednjaslovenija. Ta je v letu 2009 ustvarila 37% vse slovenske BDV, kar 80% v
storitvenem sektorju. Po ustvarjenem BDV v predelovalnih dejavnostih (in rudarstvu) pa sta
izstopali Koroška in Jugovzhodna Slovenija.
Po letu 2000 so nastali pomembni premiki v strukturi BDV po regijah. Zmanjševal se je delež
kmetijskega sektorja, istočasno pa se je, razen v Jugovzhodni Sloveniji in Spodnjemposavju,
zmanjšal tudi delež industrijskega sektorja. Industrijski sektor se je najbolj zmanjšal na
Gorenjskem (-9,3 strukturne točke) in v Zasavju (-8,7 strukturne točke) Vse slovenske regije
pa so zabeležile porast storitvenega sektorja in gradbeništva.
Tabela 13: Bruto dodana vrednost – struktura (v%) po dejavnostih, 2009 (Vir: (Vir: Zbirka
Delovni zvezki UMAR, Delovni zvezek 5/2012, let. XXI)
Dejavnosti
JVS
26
Vzhodna
Slovenija
Slovenija
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
A Kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo
BCDE Industrijski sektor
od tega C Predelovalne dejavnosti
F Gradbeništvo
GHI Trgovina, promet in gostinstvo
J Informacijske in komunikacijske dejavnosti
K Finančne in zavarovalniške dejavnosti
L Poslovanje z nepremičninami
MN Strokovne, znanstvene, tehnične in d. pd.
OPQ
Uprava, obramba, soc. varnost,
izobraževanje, zdravstvo
RSTU Druge dejavnosti
Dejavnosti skupaj
4,2
40,6
39,4
7,0
14,1
1,0
2,6
7,8
7,5
14,3
3,8
30,8
24,6
8,5
17,5
1,7
3,6
8,9
7,0
16,3
2,4
23,1
19,0
8,0
20,6
3,9
5,1
7,7
8,9
17,4
1,0
100,0
1,7
100,0
2,8
100,0
Jugovzhodna Slovenija je ustvarila največ BDV v industrijskem sektorju (40,6%), od tega v
gradbeništvu (39,4%) in po tem odstopa tako od Vzhodne Slovenije kot slovenskega
povprečja. Temu gre pripisati tudi visok delež prihodkov iz tujih trgov, saj ustvari prav
industrija največ izvoza. Hkrati je Jugovzhodna Slovenija zadržala tudi, v primerjavi z
Vzhodno Slovenijo in Slovenijo, največji delež BDV ustvarjenega v sektorju kmetijstvo, lov,
gozdarstvo, ribištvo. Po deležu BDV ustvarjenega v industrijskem sektorju je bila
Jugovzhodna Slovenija v letu 2009 najvišje med slovenskimi regijami (drugo je
Spodnjeposavje s 40,4%), po deležu BDV ustvarjenega z dejavnostjo kmetijstvo, lov,
gozdarstvo, ribištvo pa je Jugovzhodna Slovenija četrta med slovenskimi regijami, za
Pomurjem in Notranjsko-kraško (7,2%) in Spodnjimposavjem (4,6%). Največji delež BDV
ustvari Jugovzhodna Slovenija v realnem sektorju, manjši pa s storitvami.
V letu 2009 je ustvarila Jugovzhodna Slovenija 6,4% slovenskega BDV, 11,0% slovenskega
BDV v dejavnosti kmetijstva, lova, gozdarstva in ribištva, 11,3% slovenskega BDV v
dejavnosti industrije, od tega 13,3% v predelovalnih dejavnostih. Po ustvarjenem BDV so v
Sloveniji višje od Jugovzhodne Slovenije v industriji Osrednjaslovenija (22,6% slovenskega
BDV v industriji), Savinjska (15,1% slovenskega BDV v industriji) in Podravje (13,2%
slovenskega BDV v industriji).
Po podatkih AJPESA (Vir: Informacija o poslovanju gospodarskih družb v Republiki Sloveniji
v letu 2012, Ljubljana, maj 2013) je Jugovzhodna Slovenija ustvarila 7.0% slovenske dodane
vrednosti in je bila po deležu ustvarjene dodane vrednosti za Osrednjo Slovenijo (41,5%),
Savinjsko (12,8%), Podravsko (11%) in Gorenjsko (8%) na petem mestu med slovenskimi
regijami,
Bruto družbeni proizvod
Edina regija, ki presega povprečno gospodarsko razvitost EU je osrednjeslovenska.
Slovenski bruto domači proizvod na prebivalca po kupni moči je leta 2008 dosegel že 91%
povprečja EU. Kot posledica gospodarske in finančne krize se je v letu 2009 skrčil za 8%, po
rahlem okrevanju gospodarstva pa se je v letu 2011 ponovno zmanjšal in dosegel 84%
povprečja EU. Produktivnost Slovenije, merjeno z dodano vrednostjo, je v letu 2010
dosegala 60,6% povprečne vrednosti EU. (Vir: Program državnih razvojnih prioritet in
investicij Republike Slovenije v obdobju 2014-2017, prvi osnutek, marec 2013).
27
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
Jugovzhodna Slovenija je dosegala v letu 2000 93% slovenskega BDP na prebivalca in
74,5% (SLO=80,1%) BDP na prebivalca EU=27, v letu 2005 93,3% slovenskega BDP na
prebivalca in 81,3% (SLO=87,1%) BDP na prebivalca EU=27 in v letu 2009 92,4%
slovenskega BDV in 80,6% (SLO=87,2%) BDP na prebivalca EU=27. V letu 2009 se je
zmanjševanje tega razkoraka ustavilo. Osrednjaslovenija in Obalno-kraška sta edini
presegali tudi povprečje EU=27. Vzhodna Slovenija je v obdobju 2006-2009 dosegala 73,3%
povprečja EU=27 in je bila pod spodnjo mejo za upravičenost do sredstev kohezijske politike,
Zahodna Slovenija pa je to povprečje presegala za 6,6%. Med najbolj dinamičnimi
evropskimi regijami (ki so zmanjšale svoj zaostanek za evropskim povprečjem za vsaj 4
odstotne točke) so bile v letu 2009 tudi Osrednjaslovenija, Obalno-kraška, Savinjska in
Jugovzhodna Slovenija. Zmanjšanje teh razlik do evropskega povprečja je bilo največje v
državah, ki so se pridružile EU pri zadnji širitvi.
V letu 2009 se je gospodarska aktivnost znižala v vseh slovenskih regijah. V letu 2010 je
Jugovzhodna Slovenija dosegla 92,9% BDP na prebivalca Slovenije (Vir: www.stat.si,
podatkovni portal, podatki po statističnih regijah). Zmanjševanje razvojnih razlik do povprečja
EU je bilo hitrejše kot zmanjšanje razlik razvitosti slovenskih regij. Regionalne razlike so v
Sloveniji od leta 1998 postopoma celo naraščale. Podobno velja za razvojne razlike znotraj
Jugovzhodne Slovenije. Kljub temu pa so regionalne razlike v Sloveniji manjše kot v EU.
Primerjava BDP na prebivalca z drugimi slovenskimi in sosednjimi regijami v obdobju 2000 2009 kaže, da je sta zaostanek za evropskim povprečjem najbolj znižali Osrednjaslovenska
(14 indeksnih točk), Obalno-kraška (9 indeksnih točk), Podravska (7 indeksnih točk) in enako
Savinjska ter Jugovzhodna Slovenija (6 indeksnih točk), povečali pa so ga Zasavska (-5
indeksnih točk), Koroška in Notranjsko-kraška (-2 indeksni točki) in Pomurska (-1 indeksna
točka). Po zaostanku za evropskim povprečjem je bila Jugovzhodna Slovenija v letu 2009
primerljiva z Goriško, Savinjsko, Primorsko-goransko županijo, Istarsko županijo,
Sudburgerland, West-und Sudsteiermarkt, Burgerland (Vir: Zbirka Delovni zvezki UMAR,
Delovni zvezek 5/2012, let. XXI).
V letu 2010 je dosegla Jugovzhodna Slovenija 92,9% regionalnega bruto domačega
proizvoda na prebivalca in je najmanj zaostajala za vsemi statističnimi regijami Vzhodne
Slovenije za slovenskim povprečjem. Višji BDP na prebivalca od Jugovzhodne Slovenije so
imele v letu 2010 Osrednjaslovenska (141,1%), Obalno-kraška (109,5%) in Goriška (94,3%).
V primerjavi z letom 2001 je večina statističnih regij Slovenije poslabšala kazalnik
ekonomske rasti (Jugovzhodna Slovenija za -2,2 odstotne točke). Zaostanek je najbolj
povečala Koroška, za 9,7 odstotnih točk, izboljšale pa so ga Podravska (+0,9 odstotnih točk),
Savinjska (+2,1 odstotne točka), Osrednjaslovenska (+3,1 odstotne točka) in Obalno-kraška
(+3,0 odstotne točke). (Vir: www.stat.si, podatkovni portal, statistične regije, kazalniki
trajnostnega razvoja.
Delovna aktivnost
V Jugovzhodni Sloveniji je bilo oktobra 2012 6,3% (50.617) aktivnega prebivalstva Slovenije
po delovnem mestu (delovno aktivnih prebivalcev po prebivališču pa je bilo 57.244), od tega
87,25% zaposlenih in 12,25% samozaposlenih, med temi 6.89% samozaposlenih oseb brez kmetov in 5,85% samozaposlenih oseb - kmetov. V primerjavi z republiškim povprečjem
je bilo v Jugovzhodni Sloveniji več samozaposlenih, med temi kmetov. V primerjavi z
januarjem 2005 se je delovno aktivno prebivalstvo v regiji znižalo za 5,6% (v SLO se je
28
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
povečalo za 0,19%). Najbolj se je znižalo število zaposlenih, in sicer za 3.650, povečalo pa
se je število samozaposlenih in sicer za 465 samozaposlenih in za 161 kmetov. Število
brezposelnih oseb se je povečalo iz 8,6% (SLO=10,4%) januarja 2005 na 13,4% (SLO=
12,1%) v oktobru 2012 (Vir: www.stat.si, podatkovni portal, podatki po statističnih regijah).
Tabela 14: Stopnja registrirane brezposelnosti po regijah (Vir: www.stat.si, podatkovni portal,
podatki po statističnih regijah).
Regija
Pomurska
Podravska
Koroška
Savinjska
Zasavska
Spodnjeposavska
Jugovzhodna Slovenija
Osrednjeslovenska
Gorenjska
Notranje-kraška
Goriška
Obalno-kraška
Slovenija
01/2005
18,5
14,0
11,1
12,7
14,1
11,9
8,6
7,4
7,5
8,3
6,6
8,1
10,4
10/2012
16,5
13,7
12,4
12,8
15,0
14,0
13,4
10,5
9,1
10,9
10,8
10,5
12,1
Povečanje/zmanjšanje
- 2 odstotni točki
-0,3 odstotne točke
+1,3 odstotne točke
+0,1 odstotna točka
+0,9 odstotne točke
+2,1 odstotne točke
+4,8 odstotne točke
+3,1 odstotne točke
+1,6 odstotne točke
+2,6 odstotne točke
+4,2 odstotne točke
+2,4 odstotne točke
+1,7 odstotne točke
V opazovanem obdobju se je stopnja registrirane brezposelnosti najbolj povečala v
Jugovzhodni Sloveniji, saj so se stečaji in odpuščanje zaposlenih nadaljevali predvsem v
gospodarstvu (industriji), tako pri fizičnih kot pravnih osebah. Po stopnji prostih delovnih mest
v letu 2011 regija (0,7%) ni bistveno odstopala od drugih statističnih regij in republiškega
povprečja (0,8%). Najnižjo stopnjo prostih delovnih mest sta imeli Notranjsko-kraška (0,5%)
in Goriška (0,6%).
Brezposelnost
V Sloveniji se je dolgotrajna brezposelnost v letih 2010 in 2011 povečala bolj kot v povprečju
držav članic EU, vendar pa je bila še vedno pod povprečjem držav članic EU. Dolgotrajno
brezposelni sob ili predvsem mladi, ki so vstopali iz izobraževanja v zaposlitev, starejši, ki so
ob izgubi zaposlitve to dobili težje in manj izobraženi. Ključni razlog za brezposelnost je
pomanjkanje delovnih mest. Leta 2009 je bilo povpraševanje po delavcih za tretjino nižje kot
v letu prej. Delež začasnih zaposlitev je v Sloveniji nad povprečjem EU. V drugem četrtletju
2011 je znašal delež začasnih zaposlitev 17,5%, v EU pa 14,4%. (Vir: Program državnih
razvojnih prioritet in investicij Republike Slovenije za obdobje 2014-2017, prvi osnutek,
marec 2013).
V letu 2012 je bila v Jugovzhodni Sloveniji rast števila brezposelnih najvišja med slovenskimi
regijami, s čimer se je tudi stopnja registrirane brezposelnosti dvignila nad slovensko
povprečje. V okviru Vzhodne Slovenije je ostala stopnja registrirane brezposelnosti pod
slovenskim povprečjem samo še v notranjsko-kraški regiji.
Na trgu dela Jugovzhodne Slovenije delujeta dve območni službi za zaposlovanje, ZRSZ
Območna služba Ljubljana in Novo mesto. Območna služba Ljubljana ima svoji enoti tudi v
Kočevju (za občine Kočevje, Kostel in Osilnica) in v Ribnici (za občine Ribnica, Sodražica in
29
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
Loški Potok). Občine ožje Dolenjske in Bele krajine vključuje Območna služba Novo mesto,
ki ima svoje enote v Novem mestu, Črnomlju, Metliki in Trebnjem.
Po podatkih OE ZRSZ Kočevje je na tem območju 6.095 aktivnih prebivalcev, od tega je
delovno aktivnih 4.512 ali 74,0%). Decembra 2011 je bilo zaposlenih 4.087 (67%), kar je
1,4% manj kot leto pred tem, samozaposlenih pa je bilo 425 oseb (6,9%). Stopnja
registrirane brezposelnosti na območju OE ZRSZ Kočevje je bila 20,1%, decembra 2010 pa
18,6%. V letu 2011 se je število aktivnega prebivalstva znižalo za 1,5%. Največ možnosti za
zaposlitev imajo iskalci s I., IV. in V. stopnjo strokovne izobrazbe.
Na območju OE ZRSZ Ribnica so bile razmere na trgu dela nekoliko boljše. Stopnja
registrirane brezposelnosti je bila decembra 2011 7,8% in je bila nižja kot pred enim letom
(8,7%). Povpraševanje na trgu dela je bilo ugodnejše. Od 4.400 aktivnih prebivalcev tega
območja jih je delalo 3.925 ali 89,2%. Zaposlenih je bilo 74,1%, samozaposlenih pa 14,3%
(Vir: ZRSZ Območna služba Ljubljana, Poročilo za 2011).
Na Kočevsko-ribniškem ima največji vpliv na brezposelnost dolgotrajna brezposelnost.
Na trg dela v Beli krajini sta najbolj vplivala propad tekstilne industrije in selitev proizvodnje
kompresorjev. V letu 2011 se je stopnja zaposlenosti najbolj znižala na območju celotne
Območne službe za zaposlovanje Novo mesto v Metliki in sicer za 3% (iz 3.050 na 2960
zaposlenih) medtem ko se je v okviru OE ZRSZ Črnomelj povečala za 1,4%.
Na območju ožje Dolenjske se je konec leta 2011 stopnja brezposelnosti povečala iz 10,5%
na 11,4%, v Črnomlju iz 14,3% na 15,8%, v Metliki pa iz 14,2% na 15,4%. Med
brezposelnimi prevladujejo delavci brez poklica in dolgotrajno brezposelne osebe. Na
območju OE ZRSZ Črnomelj je bilo v letu 2011 prijavljenih 23,9% , v Metliki pa kar 41,7%
manj prostih delovnih mest kot v letu 2010. Število novih zaposlitev se je v Metliki povečalo,
na območju urada v Črnomlju pa se je znižalo glede na leto 2010 za 18%.
Stopnja brezposelnosti na obeh uradih za zaposlovanje v Beli krajini je konec leta 2011
močno presegala (Metlika 14,2%, Črnomelj 15,8%) stopnjo registrirane brezposelnosti v
regiji (11,0%) in na nacionalnem nivoju (11,8%).
Na OE ZRSZ Trebnje se je zaradi stečajev in odpuščanja delavcev v letu 2011 povečala
stopnja brezposlenosti za 2,3% na uradu za zaposlovanje v Novem mestu pa za 1,3%.
Na uradu za zaposlovanje Novo mesto se je v letu 2011 prijavilo 2.987 novih iskalcev
zaposlitve, od tega 15% iskalcev prve zaposlitve, 16% oseb, ki so izgubile delo zaradi
stečajev, 19% odpuščenih delavcev in 35% zaradi izteka delovnega razmerja za določen
čas. Na uradu za zaposlovanje v Trebnjem se je v enem letu prijavilo na novo 762
brezposelnih oseb. Največ potreb po zaposlitvi je bilo v predelovalnih dejavnostih, drugih
poslovnih dejavnostih, gradbeništvu, trgovini in izobraževanju. Med brezposelnimi je bilo
največ oseb brez poklica. Po teh delavcih je bilo tudi največ povpraševanja (Vir: ZRSZ
Območna služba Novo mesto, Poročilo za 2011).
Tabela 15: Stopnja registrirane brezposelnosti po območnih uradih OE ZRSZ Ljubljana in
Novo mesto na območju JV Slovenije (Vir: Poročila ZRSZ)
30
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
Urad za
zaposlovanje
Kočevje
Ribnica
Metlika
Črnomelj
Novo mesto
Trebnje
dec. 2005
dec. 2011
Razlika
16,7%
8,4%
13,4%
9,7%
7,2%
6,5%
20,1%
7,8%
14,2%
15,8%
10,3%
9,4%
+3,4
-0,6
+0,8
+6,1
+3.1
+2,9
SLO dec. 05 =
10,2%
+6,5%
-2,1%
+3,2%
-0,5%
-3,0%
-3,7%
SLO dec. 11 =
12,1%
+7,4%
-4,3%
+ 2,1%
+3,7%
-1,8%
-2,7%
Stopnja registrirane brezposelnosti se je v regiji v primerjavi z decembrom 2005 decembra
2011 povečala na območju vseh uradov za zaposlovanje v JV Sloveniji, najbolj v Črnomlju,
za 6,1 odstotno točko. Glede na stopnjo brezposelnosti v Sloveniji je bila najvišja stopnja
brezposelnosti tako decembra 2005 kot 6 let kasneje na območju urada za zaposlovanje
Kočevje in Metlika. Hkrati se povečujejo tudi razlike v stopnji brezposelnosti znotraj regije, saj
je bila decembra 2005 razlika med najvišjo in najnižjo stopnjo brezposelnosti med uradi za
zaposlovanje 9,5 odstotnih točk, decembra 2011 pa že 12,3 odstotne točke.
Z nastopom krize se je struktura brezposelnosti začela spreminjati. Več je odpuščenih
delavcev zaradi poslovnih razlogov in stečajev, odpuščenih delavcev po izteku delovnega
razmerja za določen čas, mladih iskalcev prve zaposlitve in starejših. Hkrati se zmanjšuje
število prostih delovnih mest. Teh je bilo v Sloveniji v letu 2012 glede na predhodno leto za
12,7% manj.
Stopnja registrirane brezposelnosti je bila v Jugovzhodni Sloveniji januarja 2010 9,9%
(najvišja je bila v Pomurju 21,1%, najnižja pa v obalno-kraški regiji 7,7%), januarja 2011
11,5%, januarja 2012 12,87% in januarja 2013 že 14,4% (najvišja je bila v Pomurju 19,4%,
najnižja pa na Gorenjskem, kjer se je povzpela na 10,3%).
Tabela 16: Stopnja registrirane brezposelnosti po občinah (Vir: www.ess.gov.si/trg.dela)
Občina
Črnomelj
Dolenjske Toplice
Kočevje
Kostel
Loški Potok
Metlika
Mirna
Mirna Peč
Mokronog-Trebelno
Novo mesto
Osilnica
Ribnica
Semič
Sodražica
Straža
Šentjernej
2010
12,7
6,2
18,4
15,0
8,0
12,5
6,7
7,6
8,1
17,4
7,9
13,9
9,0
8,0
8,0
2011
16,4
11,2
20,4
15,3
8,7
15,4
8,2
9,1
10,7
12,8
7,6
14,9
8,4
11,5
10,3
31
2012
18,7
12,1
20,7
14,6
8,9
15,9
10,7
8,0
9,5
11,1
12,3
8,4
15,5
9,0
12,5
9,9
I-II. 2013
20,6
13,6
22,5
12,9
11,5
17,4
11,4
9,8
10,4
12,8
12,7
10,3
16,1
10,6
13,9
10,8
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
Šentrupert
Škocjan
Šmarješke Toplice
Trebnje
Žužemberk
SLO
7,7
9,7
4.6
7,7
6,8
10,7
10,0
12,0
6,7
9,6
9,5
12,1
11,6
11,9
6,7
9,2
10,1
12,0
12,7
14,0
7,5
11,2
10,7
13,6
Brezposlenost se najbolj povečuje v nekaterih občinah ORP Pokolpje, saj znaša ta v Kočevju
22,5%, Črnomlju 20,6%, Metliki 17,4% in Semiču 16,1%. Na območju ORP Pokolpja je
brezposlenost višja od regijskega in državnega povprečja v vseh treh belokranjskih občinah
in v Kočevju. Nekoliko ugodnejša je le v Kostelu, Loškem Potoku in Osilnici.
Iz letnega poročila OS ZRSZ Novo mesto za leto 2011 izhaja, da so bili med poglavitnimi
razlogi, ki so negativno vplivali na trg dela propad zadnjega večjega tekstilnega podjetja,
lesno predelovalnega podjetja, ukinitev proizvodnje oblazinjenega pohištva, začetek selitve
tovarne kompresorjev in propad veliko manjših podjetij. OS ZRSZ Ljubljana pa je ugotovila,
da je bilo med potrebami 32,1% delovnih mest le z OŠ ali manj, 28,9% delovnih mest s
srednjo poklicno šolo, 19,4% delovnih mest s srednjo strokovno in splošno šolo in 19,7%
delovnih mest z višjo, visoko šolo ali več. Ugotovimo lahko, da se je najbolj znižala
zaposlenost v industriji in v predelovalnih dejavnostih, ki največ prispevata k BDP-ju regije in
da kar 1/3 vseh potreb po delavcih z OŠ ali manj in le slaba petina potreb po delavcih z višjo
in visoko izobrazbo. To narekuje vlaganja v nove trge, produkte in znanje.
Konec januarja 2013 je bilo v Sloveniji prijavljenih že 124.258 brezposelnih oseb, 5,2% več
kot decembra 2012. Decembra 2012 je bila največja brezposelnost v letu 2012, in sicer je
bilo na zavodih za zaposlovanje prijavljenih 118.061 oseb. Decembra 2012 se je v primerjavi
z novembrom povečala brezposelnost na vseh območnih službah ZRSZ. (Vir: www.essgov.si/trgdela/aktualno)
Plače
Jugovzhodna Slovenija je oktobra 2012 med vsemi statističnimi regijami Vzhodne Slovenije
najmanj zaostajala po povprečni mesečni bruto plači (-1,47%) za povprečno mesečno bruto
plačo v Sloveniji. Najbolj je zaostajala Pomurska (-11,83%). Le v Osrednjisloveniji je bila
povprečna mesečna bruto plača oktobra 2012 višja od slovenskega povprečja. Vse druge
statistične regije so za povprečno slovensko bruto plačo oktobra 2012 zaostajale, še najmanj
Jugovzhodna Slovenija.
Tabela 17: Povprečna mesečna plača za 10/2012 v EUR (Vir: Vir: www.stat.si, podatkovni
portal, podatki po statističnih regijah).
Regija - Slovenija
Pomurska
Podravska
Koroška
Savinjska
Zasavska
BOD / mesec
10/2012
1.336,65
1.393,02
1.421,73
1.987,28
1.405,40
32
%
88,17
91.89
93,78
91.51
92,71
BOD / mesec
SLO – Regija
-11,83
-8,11
-6,22
-8,49
-7,29
EUR/uro
10/2012
7,63
7,96
8,09
7,98
7,97
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
Spodnjeposavka
Jugovzhodna Slovenija
Osrednjeslovenska
Gorenjska
Notranjsko-kraška
Goriška
Obalno-kraška
Slovenija
1.424,93
1.493,66
1.676,93
1.485,90
1.326,56
1.470,41
1.494,97
1.515,95
94,00
98,53
110,62
98,02
87,51
97,00
98,35
100,00
-6,00
-1,47
+10,62
-1,98
-12,49
-3,00
-1,65
0,00
8,10
8,44
9,57
8,45
7,53
8,40
8,49
8,65
Glede na enako obdobje (oktober) 2008 je Jugovzhodna Slovenija zmanjšala zaostanek
povprečne mesečne bruto plače za slovenskim povprečjem iz -5,67 odstotne točke na -1,47
odstotne točke. V opazovanem obdobju (oktober 2012 : oktober 2008) sta najbolj povečali
povprečno bruto plačo Pomurska (indeks 113,16) in Jugovzhodna Slovenija (indeks 113,09),
najmanj pa Obalno-kraška (indeks 105,45) in Zasavska (105,30). Najvišja bruto povprečna
mesečna plača v Osrednjisloveniji je bila oktobra 2012 višja od najnižje v Notranjsko-kraški
za 26,42%, oktobra 2008 pa je bila povprečna mesečna bruto plača v Osrednjisloveniji za
33,65% večja kot v pomurski regiji.
Nadpovprečno urno postavko so prejeli zaposleni oktobra 2012 v JV Sloveniji v naslednjih
dejavnostih: oskrba z električno energijo, paro (13,19 EUR/uro), strokovne, znanstvene in
tehnične dejavnosti (12,58 EUR/uro), finančne in zavarovalniške dejavnosti (10,42 EUR/uro),
poslovanje z nepremičninami (9,46 EUR/uro), javna uprava in obrambi (9,15 EUR/uro),
zdravstvo in socialno varstvo (9,14 EUR/uro), oskrbi z vodo, ravnanju z odpadki in saniranje
okolja (9,08 EUR/uro), informacijske in komunikacijske dejavnosti (9,04 EUR/uro),
izobraževanje (8,93 EUR/uro), kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo (8,61 EUR/uro) in v
predelovalnih dejavnostih (8,59, EUR/uro), podpovprečno urno postavko pa v: kulturnih,
razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih (8.09 EUR/uro), drugih dejavnostih (7,40 EUR/uro),
gostinstvu (7,12 EUR/uro), prometu in skladiščenju (7,09 EUR/uro), gradbeništvu (7,08
EUR/uro), rudarstvu (6,96 EUR/uro), trgovini, vzdrževanju in popravilu osebnih vozil (6,62
EUR/uro) in drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (6,01 EUR/uro).
Razlike v bruto plačah med občinami Jugovzhodne Slovenije so v opazovanem obdobju
(oktober 2012) večje kot so razlike med statističnimi regijami.
Tabela 18: Povprečna mesečna bruto plača za 10/2012 (Vir: www.stat.si, podatkovni portal,
občine)
Občina
Črnomelj
Dolenjske Toplice
Kočevje
Kostel
Loški Potok
Metlika
Mirna
Mirna Peč
Mokronog-Trebelno
Novo mesto
Osilnica
BOD / mesec
10/2012
1.312,92
1.265,21
1.300,63
1.376,94
1.363,97
1.175,86
1.364,48
1.278,17
1.191,93
1.683,81
902,48
%
Regija = 100
87,90
84,71
87,08
92,19
91,32
78,72
91,35
85,57
79,80
112,73
60,42
33
BOD / mesec
Regija - občina
-12,1
-15,29
-12,92
-7,81
-8,68
-21,28
-8,65
-14,43
-20,20
+12,73
-39,58
EUR / uro
10/2012
7,52
7,31
7,43
7,97
7,61
6,81
7,74
7,31
6,87
9,49
5,49
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
Ribnica
Semič
Sodražica
Straža
Šentjernej
Šentrupert
Škocjan
Šmarješke Toplice
Trebnje
Žužemberk
1.393,69
1.193,83
1.324,16
1.334,73
1.411,30
1.436,40
1.322,46
1.342,61
1.346,61
1.236,89
93,31
79,93
88,65
89,36
94,49
96,17
88,54
89,89
90,16
82,81
-6,69
-20,07
-11,35
-10,64
-5,51
-3,83
-11,46
-10,11
-9,84
-17,19
7,69
6,56
7,46
7,45
7,98
7,88
7,48
7,54
7,65
7,13
Podobno kot na nacionalnem nivoju odstopa po povprečni bruto plači za oktober 2012 med
regijami Osrednjaslovenija, odstopa od občin Jugovzhodne Slovenije MO Novo mesto –
povprečna bruto plača oktobra 2012 je bila v MO Novo mesto višja od povprečne bruto plače
za oktober 2012 v regiji za 12,73%. Samo plače v MO Novo mesto presegajo regijsko
povprečje. Medtem, ko je najbolj zaostajala za povprečno slovensko bruto plačo oktobra
2012 Notranjsko-kraška regija, in sicer za 12,49%, je zaostaja Občina Osilnica za povprečno
plačo v Jugovzhodni Sloveniji za 39,58%. Bolj kot je zaostajala statistična regija z najnižjo
povprečno plačo za povprečno plačo v državi, je oktobra 2012 zaostajalo za povprečno
plačo v regiji 8 od 21 občin (Dolenjske Toplice, Kočevje, Metlika, Mirna Peč, MokronogTrebelno, Osilnica, Semič in Žužemberk).
Po podatkih AJPES-a za leto 2012 (Vir: Informacija o gospodarskih družb, samostojnih
podjetnikov in zadrug v Jugovzhodni Sloveniji v letu 2012) so bile v gospodarskih družbah,
razen v mikro gospodarskih družbah, povprečne plače na zaposlenega v letu 2012 glede na
leto pred tem višje od 1,9 do 5,2%, povprečno pa za 2,3%. Najbolj so se povečale v Metliki
(indeks 112,1), Osilnici (indeks 110,5), Kostelu (indeks 107,7), Črnomlju (indeks 105,3),
Šentjerneju (indeks 103,8), Ribnici (indeks103,3), Loškem Potoku (indeks 103,1, Kočevju
(indeks 103,0), Škocjanu (indeks 102,4) in Novem mestu (indeks 101,5), v občinah Mirna;
mirna Peč, Mokronog-Trebelno, Straža, Šentrupert, Šmarješke Toplice, Trebnje. Žužemberk
in Sodražica pa so bile povprečne plače na zaposlenega v letu 2012 nižje. Povprečna
mesečna bruto plača na zaposlenega je znašala v letu 2012 1.579 EUR, najvišja je bila v
Novem mestu (1.844 EUR), najnižja pa Osilnici (932 EUR ali 59% povprečne plače na
zaposlenega v regiji oz. 50% povprečne plače na zaposlenega v Novem mestu).
Povprečne plače na zaposlenega v letu 2012 je bila v mikro gospodarskih družbah 1.145
EUR, v majhnih družbah 1.302 EUR, v srednjih družbah 1.433 EUR in v velikih družbah
1.946 EUR. Povprečna plača na zaposlenega v gospodarskih družbah je bila v Dolenjskih
Toplicah 1.156 EUR, na Mirni 1.1.395 EUR, v Mirni Peči 1.033 EUR, v Mokronogu-Trebelno
1.185 EUR, v Novem mestu 1.844 EUR, v Straži 1.205 EUR, v Šentjerneju 1.410 EUR, v
Šentrupertu 1.402 EUR, v Škocjanu 1.326 EUR, v Šmarjeških Toplicah 1.395 EUR, v
Trebnjem 1.366 EUR, v Žužemberku 1.196 EUR, v Črnomlju 1.181 EUR, v Metliki 1.136
EUR, v Semiču 1.180 EUR, v Kočevju 1.241 EUR, v Kostelu 1.449 EUR, v Loškem Potoku
1.238 EUR, v Osilnici 932 EUR, v Ribnici 1.353 EUR in v Sodražici 1.130 EUR.
Nadpovprečna je bila povprečna plača na zaposlenega samo v Novem mestu (indeks 116,7),
v vseh ostalih občinah pa so bile povprečne plače na zaposlenega v letu 2012 nižje od
povprečne plače v regiji (1.579 EUR). .
34
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
RAZVOJNE PREDNOSTI – KONKURENČNOST IN TRG DELA
-
razvita izvozno usmerjena predelovalna dejavnost (industrija)
nadpovprečni BDV iz kmetijstva in gozdarstva
konkurenčnost industrijskega sektorja - največji del prihodkov ustvari veliko
gospodarstvo na tujih trgih
dohitevanje najrazvitejših slovenskih regij (po BDP/prebivalca, plačah)
nadpovprečni delež kmetov med samozaposlenimi
RAZVOJNE OVIRE – KONKURENČNOST IN TRG DELA
-
slabše razvit storitveni sektor
zaustavitev dohitevanja najrazvitejših slovenskih regij in EU v razvoju
notranje razlike na trgu dela so večje kot so razlike na trgu dela med slovenskimi
regijami
slabšanje razmer na trgu dela, zlasti v Beli krajini in na Kočevskem, kjer je
brezposelnost največja in je manj prostih delovnih mest
odseljevanje mladih in izobraženih prebivalcev, zlasti iz delov regije, kjer so velike
razvojne težave in z obmejnega območja
še vedno slabo razvito podporno okolje za podjetništvo
neustrezna oz. pomanjkljiva izobrazba delavcev, ki so izgubili zaposlitev s
prenehanjem industrijskih podjetij (tekstilna industrija, gradbeništvo, lesna industrija)
in dolgotrajna brezposelnost
1.1.5. POSLOVNO OKOLJE
Poslovni subjekti:
V Jugovzhodni Sloveniji je bilo na dan 30.9.2012 10.065 poslovnih subjektov, od tega 1.662
(16,51%) društev, 642 (6,38%) drugih fizičnih oseb, ki opravljajo registrirano dejavnost, 2.545
(25,29%) gospodarskih družb, 216 (2,15%) pravnih oseb javnega prava, 4529 (45,0%)
samostojnih podjetnikov in 473 (4,70%) nepridobitnih organizacij – pravnih oseb zasebnega
prava. (Vir: AJPES, Podatki iz letnih poročil 2008-2011).
Po številu podjetij v letu 2011, registriranih kot pravne ali fizične osebe, je Jugovzhodna
Slovenija (9.068 podjetij ali 5,35%) ) na 7. mestu, po številu zaposlenih v podjetjih (46.407
zaposlenih ali 5,46%) na 5. mestu in po številu prihodkov, ki so jih v letu 2011 ustvarila
podjetja (5.685.052 tisoč EUR ali 6,26%) prav tako na 5. mestu med 12-timi slovenskimi
regijami. V Vzhodni Sloveniji je bila Jugovzhodna Slovenija v letu 2011 po številu podjetij,
zaposlenih v njih in ustvarjenih prihodkih podjetij na 3. mestu (za Podravsko in Savinjsko).
Po številu zaposlenih na podjetje je Jugovzhodna Slovenija prva (5,12 zaposlenih) med
statističnimi regijami Vzhodne Slovenije (4,86 zaposlenih). Več zaposlenih na podjetje ima v
Sloveniji samo Osrednjaslovenija (5,59 zaposlenih).
35
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
Po številu zaposlenih v letu 2011 so bila največja podjetja v regiji: Krka tovarna zdravil d.d.
(4.164), Revoz d.d. (2.300), Secop kompresorji d.d. (930), Terme Krka d.d. (606), TPV
trženje d.d. (591), Adria mobil d.o.o. (563), Trimo d.d. (444), Kolpa d.d. (412), Beti holding
d.d. (289) in Podgorje d.o.o. (333). (Vir: AJPES, Podatki iz letnih poročil 2008-2011).
Povprečno podjetje Jugovzhodne Slovenije je v letu 2011 za 20% preseglo prihodek podjetij
Vzhodne Slovenije in dosegalo 93% prihodkov podjetij najbolj razvitih slovenskih razvojnih
regij v okviru Zahodne Slovenije. Več prihodkov na podjetje so ustvarila samo podjetja v
Osrednjeslovenski regiji. Prihodki na podjetje v Jugovzhodni Sloveniji so bili pred nastopom
ekonomske krize za 13,3% višji od prihodkov na podjetje v državi, v letu 2011 pa so bili višji
le še 3,5%, kar pomeni, da so spremenjene gospodarske razmere bolj intenzivno vplivale na
poslovanje podjetij v regiji kot v povprečju na podjetja v državi.
V desetih letih (2001/2011) se je število podjetij v regiji povečalo iz 5.402 na 8.268 ali za
34,9%. V letu 2010 je bilo v Jugovzhodni Sloveniji aktivnih 80% vseh podjetij, v Sloveniji pa
85% vseh podjetij. (Vir: www.stat.si, podatkovni portal, podatki po statističnih regijah).
Jugovzhodna Slovenija je imela v letu 2009 0,45% hitrorastočih podjetij glede na zaposlene
(SLO=0,46%) in 0,71% hitrorastočih podjetij glede na prihodke (SLO=0,80%). Jugovzhodna
Slovenija je imela v letu 2007 večji delež obrtnih podjetij kot Slovenija (op: po letu 2007
statistika teh podatkov ne spremlja več) (Vir: www.stat.si, podatkovni portal, podatki po
statističnih regijah).
V Sloveniji je bilo od leta 2008 do leta 2010 ustanovljenih 47.474 novih podjetij, v istem
obdobju pa jih je prenehalo poslovati 30.137 ali 63,50% novonastalih podjetij, V istem
obdobju je bilo v Jugovzhodni Sloveniji ustanovljeno 2.053 novih podjetij, poslovati pa je
prenehalo 1.358 podjetij ali 66,15% vseh novoustanovljenih podjetij. Stopnja preživetja novih
podjetij je v Jugovzhodni Sloveniji v 1. letu (86,92%) nekoliko nižja kot v Vzhodni Sloveniji
(87,83%) in Sloveniji (88,92%), v 2. letu večja (80,59%), v 3. letu približno enaka (69,54%), v
4. letu je enaka (63,39%) kot v Vzhodni Sloveniji in nižja kot v Sloveniji, v 5. letu pa večja
(65,41%) kot v Vzhodni Sloveniji (60,34%) in Sloveniji (59,97%). (Vir: www.stat.si, podatkovni
portal, podatki po statističnih regijah).
Gospodarske družbe:
Po podatkih iz predloženih letnih poročil za leto 2011 (Vir: AJPES Izpostava Novo mesto,
Informacija o poslovanju gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov in zadrug v
Jugovzhodni Sloveniji v letu 2011) je bilo v regiji 2.371 gospodarskih družb in 4317
samostojnih podjetnikov. Gospodarske družbe so zaposlovale 27.020 (88,4%), podjetniki pa
3.553 (11,6%) delavcev.
Po podatkih AJPES-a (Vir: Informacija o poslovanju gospodarskih družb v Republiki Sloveniji
v letu 2012, Ljubljana, maj 2013) se je v Sloveniji v letu 2012 glede na leto 2011 povečalo
število gospodarskih družb za 3,3%. V Jugovzhodni Sloveniji je bilo 4% vseh slovenskih
družb, ki so zaposlovale 5,9% vseh zaposlenih, ustvarile 5,9% vseh prihodkov, skoraj 11%
prihodkov z izvozom (več le Osrednja Slovenija, 47%) in so imele 9,4% vsega čistega
dobička in 2,5% čiste izgube.
36
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
Velike gospodarske družbe (31) so zaposlovale v letu 2011 44,8% vseh zaposlenih, ustvarile
so 63,2% vseh prihodkov in razpolagale s 64,4% sredstev za delo. Število velikih
gospodarskih družb in zaposlenih v njih se še naprej zmanjšuje – v regiji je bilo leta 2009 39
velikih gospodarskih družb, ki so zaposlovale 15.346 delavcev ali 51,2% vseh zaposlenih v
regiji. Velike gospodarske družbe imajo še vedno prevladujoč vpliv na gospodarski razvoj
regije. največ velikih gospodarskih družbe ima sedež na območju ožje Dolenjske. Velike
gospodarske družbe so zaposlovale v letu 2011 povprečno 390 delavcev, srednje velike
gospodarske družbe 104 delavce, majhne gospodarske družbe 33 delavcev in mikro
gospodarske družbe pa 3 delavce.
V letu 2012 (Vir: AJPES, Izpostava Novo mesto, Informacija o poslovanju gospodarskih
družb, samostojnih podjetnikov in zadrug v Jugovzhodni Sloveniji v letu 2012) je bilo v regiji
32 velikih družb, zaposlovale so približno enako število delavcev (45,3%) in so ustvarile
nekoliko manj prihodkov od prodaje gospodarskih družb, kot leto pred tem (62,9%).
Največ zaposlenih v gospodarskih družbah (17.351 ali 64,2% vseh zaposlenih v
gospodarskih družbah v letu 2011) je bilo v predelovalnih dejavnostih. Gospodarske družbe v
predelovalnih dejavnostih so ustvarile 74% čistih prihodkov vseh gospodarskih družb v regiji.
Gospodarske družbe v ostalih dejavnostih (trgovina, vzdrževanje in popravilo motornih vozil,
gradbeništvo in druge) so ustvarile skupaj 26% čistih prihodkov gospodarskih družb v regiji.
V letu 2012 je bilo v 515 družbah s področja predelovalnih dejavnostih zaposlenih še 16.610
delavcev ali 65% vseh zaposlenih v gospodarskih družbah regije, ki so ustvarili nekoliko
manj (72,6%) čistih prihodkov od prodaje kot v letu 2011.
Zaposleni v predelovalnih dejavnostih so v 18 od 21 občin Jugovzhodne Slovenije: Črnomelj
(77%), Dolenjske Toplice (38%), Kočevje (57%), Kostel (69%), Loški Potok (88%), Metlika
(51%), Mirna (92%), Mirna Peč (36%), Mokronog-Trebelno (73%), Novo mesto (64%),
Ribnica (75%), Semič (74%), Straža (30%), Šentjernej (77%), Šentrupert (72%), Šmarješke
Toplice (76%), Trebnje (51%) in Žužemberk (75%). V občini Osilnica je največ zaposlenih v
gostinstvu (100%), v Škocjanu v gradbeništvu (46%) in v Sodražici v gradbeništvu in
poslovanju z nepremičninami (60% v obeh dejavnostih). (Vir: AJPES, Podatki iz letnih poročil
2008-2011).
V letu 2011 so poslovale gospodarske družbe v Črnomlju, Dolenjskih Toplicah, Kočevju,
Kostelu, Metliki, Osilnici in Trebnjem z negativnim neto čistim izidom. Gospodarske družbe
so v letu 2011 ustvarile za 240.633.160 EUR čistega dobička in za 66.319.308 EUR čiste
izgube. Neto čisti izid poslovanja gospodarskih družb v letu 2011 je znašal 174.313.852
EUR. (Vir: AJPES, Podatki iz letnih poročil 2008-2011). V letu 2012 se je povečalo število
družb, ki so poslovale s čisto izgubo v vseh velikostnih skupinah (mikro, majhnih in srednjih),
razen pri velikih gospodarskih družbah, kjer je bilo število teh enako kot v letu 2011. Mikro
gospodarske družbe so imele 36,6% vseh izgub v regiji in so presegle izgubo velikih
gospodarskih družb (32,8%). MIkro gospodarske družbe so v letu 2012 izgubo povečale,
velike gospodarske družbe pa so jo zmanjšale v primerjavi z letom 2011. Družbe v
Dolenjskih Toplicah, Metliki, Kostelu in Osilnici so svojo izgubo v primerjavi z letom 2011
povečale, v Trebnjem so jo nekoliko zmanjšale, najbolj pa so zmanjšale izgubo iz leta 2011
družbe v Črnomlju.
37
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
Tabela 19: Razvrstitev družb po občinah 2009, 2011 in 2012 (Vir: AJPES Izpostava Novo
mesto, Informacija o poslovanju gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov in zadrug v
Jugovzhodni Sloveniji v letu 2009, 2011 in 2012)
Zap. št.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
Občina
Dol. Toplice
Mirna
Mirna Peč
Mokr.-Trebelno
Novo mesto
Straža
Šentjernej
Šentrupert
Škocjan
Šmar. Toplice
Trebnje
Žužemberk
Črnomelj
Metlika
Semič
Kočevje
Kostel
Loški Potok
Osilnica
Ribnica
Sodražica
SKUPAJ
Dolenjska
Bela krajina
Koč.-ribniška
2009
36
18
21
799
53
82
29
21
21
226
38
239
121
46
244
12
12
3
153
28
2.202
1.344
406
452
%
1,6
0,6
1,0
36,3
2,4
3,7
1,3
1,0
1,0
10,3
1,7
10,9
5,5
2,1
11,1
0,5
0,5
0,1
6,9
1,3
100,0
61,0
18,4
20,5
2011
41
32
21
25
857
54
91
35
27
24
231
42
251
117
53
250
13
10
4
164
30
2.371
1.479
421
471
%
1,7
1.3
0,9
1,0
36,1
2,3
3,8
1,5
1,1
1,0
9,7
1,8
10,6
4,9
2,2
10,5
0,5
0,4
9,2
6,9
1,3
100,0
62,6
17,8
19,9
2012
40
35
22
26
875
54
97
37
26
24
239
45
254
122
53
250
12
10
5
158
30
2.414
1.520
429
465
%
1,7
1,4
0,9
1,1
36,2
2,2
4,0
1,5
1,1
1,0
9,9
1,9
10,5
5,1
2,2
10,4
0,5
0,4
0,2
6,5
1.2
100,0
63,0
17,8
19,3
Največ neto dodane vrednosti so ustvarile velike družbe (63,6%), mikro družbe (13,7%),
srednje družbe (12,0%), majhne družbe pa 10,6%. Kar 83,1% neto dodane vrednosti so
ustvarile družbe ožje Dolenjske, družbe na Kočevsko-ribniškem 9,9% in družbe v Beli krajini
7,0%.
V letu 2012 je bil neto čisti rezultat (čisti dobiček – čista izguba) gospodarskih družb v regiji
višji kot v letu 2010. Gospodarske družbe v občinah Trebnje, Črnomelj, Metlika, Kostel in
Osilnica so ustvarile negativni neto čisti rezultat. Gospodarske družbe v občinah Metlika,
Kostel in Osilnica so neto čisti rezultat v letu 2012 glede na 2011 še poslabšale.
Samostojni podjetniki:
V primerjavi z letom 2008 zgodnja podjetniška aktivnost prebivalstva v Sloveniji upada. Leta
2008 se je med podjetnike podalo 6,4% prebivalstva, 3 leta kasneje pa le še 3,65%, kar je
najmanj po letu 2004.
38
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
Od 4.317 samostojnih podjetnikov v letu 2011 jih je imelo na območju celotne regije 3.658
(84,5%) do 1 zaposlenega. Večino čistih prihodkov (81% prihodkov samostojnih podjetnikov)
so izkazali podjetniki, ki so izvajali dejavnost sami ali so imeli največ do 9 zaposlenih. Največ
samostojnih podjetnikov se je ukvarjalo z gradbeništvom (18,8%), predelovalnimi
dejavnostmi (15,4%), trgovino, vzdrževanjem in popravilom motornih vozil (14,4%),
prometom in skladiščenjem (8,4%) in gostinstvom (7,7%).
V letu 2012 (Vir: AJPES, Izpostava Novo mesto, Informacija o poslovanju gospodarskih
družb, samostojnih podjetnikov in zadrug v Jugovzhodni Sloveniji v letu 2012) se je število
samostojnih podjetnikov v regiji nekoliko zmanjšalo (4.298). Največ prihodkov so ustvarili
podjetniki v okviru predelovalnih dejavnosti, od 3.345 zaposlenih pri samostojnih podjetnikih
pa jih je bilo še vedno največ zaposlenih v gradbeništvu (25,4%).
Tabela 20: Razvrstitev podjetnikov po občinah (Vir: AJPES Izpostava Novo mesto,
Informacija o poslovanju gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov in zadrug v
Jugovzhodni Sloveniji v letu 2009, 2011 in 2012)
Zap. št.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
Občina
Dol. Toplice
Mirna
Mirna Peč
Mokr.-Trebelno
Novo mesto
Straža
Šentjernej
Šentrupert
Škocjan
Šmar. Toplice
Trebnje
Žužemberk
Črnomelj
Metli9ka
Semič
Kočevje
Kostel
Loški Potok
Osilnica
Ribnica
Sodražica
SKUPAJ
Dolenjska
Bela krajina
Koč.-ribniška
2009
95
42
88
1.124
125
188
79
87
86
495
112
395
287
86
396
15
46
9
330
71
4.136
2.521
748
867
%
2,3
1,0
2,1
27,2
3,0
4,5
1,9
21,1
2,1
12,0
2,7
9,6
6,5
2,1
9,6
0,4
1,1
0,2
8,0
1,7
100,0
61,0
18,1
21,0
2011
98
89
52
93
1.178
129
206
88
84
86
437
125
406
169
91
393
17
48
8
249
75
4.317
2.661
766
890
%
2,2
2,1
1,2
2,2
27,2
3,0
4,8
2,0
1,9
2.0
10,1
2,9
9,4
6,2
2,1
9,1
0,4
1,1
0,2
8,1
1,7
100,0
61,6
17,7
20,6
2012
98
90
50
94
1.181
130
204
77
87
92
434
124
398
263
88
388
17
47
9
348
79
4.298
2.661
749
888
%
2,3
2,1
1,2
2,2
27,6
3,0
4,7
1,8
2,0
2,1
10,1
2,9
9,3
6,1
2,0
9,0
0,4
1,1
0,2
8,1
1,8
100,0
61,9
17,4
20,7
Podjetniki so v letu 2012 ustvarili 355 milijonov evrov prihodkov, kar je 4% več kot v letu
2011, pretežno s prodajo na domačem trgu. Dodano vrednost je ustvarilo skoraj 86%
podjetnikov. Podjetniki so poslovali kot celota v letu 2012 pozitivno. V primerjavi z letom
39
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
2003 se je v letu 2012 podjetnikov dohodek zmanjšal (indeks 81,3), negativni poslovni izid
povečal (indeks 230,4) in neto poslovni izid zmanjšal (indeks 68,9)..
Po podatkih AJPESA je predložilo letna poročila v letu 2011 v regiji tudi 17 zadrug, enako
kot v letu 2012..
Gospodarska aktivnost po posameznih območjih Jugovzhodne Slovenije:
Gospodarska aktivnost je v regiji neenakomerno porazdeljena.
Na območju ožje Dolenjske je bilo v letu 2011 62,4% vseh gospodarskih družb v regiji. V letu
2012 pa 63%. Ustvarile so 84% vseh prihodkov regije, enako kot v letu 2012 in zaposlovale
69,8% vseh zaposlenih, v letu 2012 pa 72,4%.
Tabela 21: Razvrstitev gospodarskih družb po območjih Jugovzhodne Slovenije (Vir: AJPES
Izpostava Novo mesto, Informacija o poslovanju gospodarskih družb, samostojnih
podjetnikov in zadrug v Jugovzhodni Sloveniji v letu 2012
%
Sredstva
31.12.2011
v mio EUR
%
72,4
Čisti
prihodki
v mio
EUR
3.825,9
84,1
3.873,4
85,0
3.309
3.738
13,0
14,6
337,6
386.6
7,4
8,5
302,2
380,5
6,6
8,4
25.537
100,0
4.550,2
100,0
4.556,2
100,0
Območje
Število
%
Zaposleni
%
Ožja
Dolenjska
Bela krajina
Kočevskoribniško
Jugovzhodna
Slovenija
1.520
63,0
18.490
429
465
17,8
19,3
2.414
100,0
Največ gospodarskih družb (36,2%) je bilo v letu 2012 v Novem mestu. Ustvarile so 70,6%
vseh prihodkov in imele 53,2% vseh zaposlenih v gospodarskih družbah v regiji. Več kot
10% gospodarskih družb je bilo še v občinah Črnomelj (10,5%) in Kočevje (10,4%), sledi
Trebnje ( 9,9%). Več kot 5% gospodarskih družbe je bilo v občini Ribnica (6,5%).
Od leta 2003 se je število zaposlenih v gospodarskih družbah Jugovzhodne Slovenija
zmanjšalo za dobrih 15%. Vse do leta 2008 je naraščalo, potem pa je padalo. Število
zaposlenih v družbah na območju ožje Dolenjske je ostalo v primerjavi z letom 2002 skoraj
enako oz. se je malenkost povečalo, v primerjavi z letom 2008, ko je bilo najvišje, pa je padlo
za 16%. Število zaposlenih v gospodarskih družbah pa se je zmanjšalo v Beli krajini za 44%,
na Kočevsko-ribniškem pa za skoraj četrtino (23,74%).
Največ prihodkov so ustvarile gospodarske družbe v letu 2012 z izvozom (62,0% vseh
prihodkov). Čeprav se je prodaja na tujih trgih nekoliko znižala ostaja izvoz še naprej
največja prednost regijskega gospodarstva, Jugovzhodna Slovenija pa najbolj izvozna
slovenska regija. Pretežni del, 85% prihodkov na tujih trgih, so ustvarile velike družbe. Bolj
kot slovenske so v regiji usmerjene v izvoz velike in srednje velike družbe. Velike družbe v
regiji so ustvarile z izvozom 83% svojih prihodkov, primerljive slovenske družbe pa 39%
svojih prihodkov.
40
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
Največji izvozniki v letu 2011 so bili: Revoz d.d. (1.102.450.555 EUR), Krka tovarna zdravil
d.d. (891.130.307 EUR), Adria mobil d.o.o. (227.121.780 EUR), Secop kompresorji d.o.o.
(108.384.066 EUR), Trimo inženiring d.d. (67.638.298 EUR), TPV trženje in proizvodnja
opreme vozil d.o.o. (33.846.489 EUR), Melamin d.d. (33.327.428 EUR), Inotherm d.o.o.
(31.582.332 EUR), Intersocks d.o.o. (30.842.008 EUR) in Kolpa d.d. (27.830.509 EUR). V
teh družba je bilo 9.831 zaposlenih. Čisti prihodki od prodaje podjetij Jugovzhodne Slovenije
so bili v letu 2011 (3.010.545.192 EUR) nekoliko nižji kot leta 2008 (3.031.527.788 EUR) in
3,5% nižji kot leta 2010. (Vir: AJPES, Podatki iz letnih poročil 2008-2011)
Neto dodana vrednost se je v letu 2011 znižala v belokranjskih družbah (indeks=75,5), v
družbah s sedežem na ožjem dolenjskem je ostala nespremenjena, nekoliko pa se je
povečala v družbah iz Kočevsko-ribniške (indeks=101,9). V letu 2012 se je neto dodana
vrednost regije nekoliko znižala (indeks 99,1). Za prav toliko se je znižala na ožjem
Dolenjskem, nekoliko bolj v Beli krajini (indeks 97,4), nekoliko pa se je povečala na
Kočevsko-ribniškem.
V letu 2011 so realizirale največjo dodano vrednost na zaposlenega: Veldos d.o.o. (845.915
EUR), Novoline Commerce d.o.o. (267.637 EUR), Partner d.o.o. (234.096), Trimo
Investment d.d.(213.816 EUR), Kolpa holding d.o.o. (208.557 EUR), Grupa Plastoform d.o.o.
(186.054 EUR), Bobič yacht interier d.o.o. (172.858), Los cestna oprema d.o.o. (144.372
EUR), Motoman robotec d.o.o. (130.496 EUR) in Kure&co. d.o.o. 120.317 EUR). (Vir:
AJPES, Podatki iz letnih poročil 2008-2011).
Koncentracija gospodarske aktivnosti na ožjem Dolenjskem in v regijskem središču se
nadaljuje, kar povzroča vedno večje dnevne migracije v regijsko središče in Ljubljano, kamor
gravitira Kočevsko-ribniška.
Družbe na ožjem dolenjskem so v letu 2011 ustvarile 89,6% čistega dobička gospodarskih
družb v regiji in 51,1% vse izgube, v Beli krajini 3,0% čistega dobička in 32,3% izgube in na
Kočevsko-ribniškem 7,4% čistega dobička ter 15,6% vse izgube gospodarskih družb.
Nominalno se je izguba najbolj povečala v velikih družbah, relativno pa v srednjih družbah.
Izkazana čista izguba gospodarskih družb se je v letu 2011 povečala za 71%. Čisti dobiček
so gospodarske družbe v 10-tih letih povečale za 1,95-krat, čisto izgubo za 2,8-krat, neto
čisti dobiček pa za 1,75-krat. Kapital med viri sredstev je v gospodarskih družbah regije v letu
2011 ponovno presegel 50%.
V letu 2012 so ustvarile gospodarske družbe na Dolenjskem 83,1% neto dodane vrednosti
(NDV), belokranjske družbe 7,0% in družbe na Kočevsko-ribniškem 9,9% neto dodane
vrednosti. Povprečna neto dodana vrednost na zaposlenega v gospodarskih družbah na
območju regije je bila leta 2012 2,5% višja kot v letu 2011, pri čemer se je najbolj povečala v
Beli krajini (indeks 120,1), manj na Kočevsko-ribniškem (indeks 102,6), na ožjem dolenjskem
pa se je znižala (indeks 99,4). Dolenjske družbe so ustvarile 89,6% celotnega čistega
dobička, belokranjske 2,7% in kočevsko-ribniške 7,7%.
Najvišji čisti dobiček so realizirale v letu 2011: Krka tovarna zdravil d.d. (150.391.488 EUR),
Revoz d.d. (13.011.351 EUR), Adria mobil d.o.o. (8.777.504 EUR), Inotherm d,o,o,
(6.445.598 EUR), Tomplast d.o.o. (2.965.251 EUR), CGP d.d. (1.760.614 EUR), Plastoform
41
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
d.o.o. (1.732.981 EUR), TPV Johnson Controls d.o.o. (1.316.506 EUR), Tiskarna Novo
mesto d.d. (1.289.235 EUR) in Los d.o.o. (1.281.770 EUR). V teh podjetjih je bilo 7.868
zaposlenih. (Vir: AJPES, Podatki iz letnih poročil 2008-2011)
Najvišjo čisto izgubo v letu 2011 so ustvarile družbe: Sekop d.o.o., Trimo inženiring d.d., Beti
holding d.d., Eurotek d.o.o., Ursa d.o.o., Loging d.o.o., Trimo investment d.d., Kovinotehna
MKI d.o.o., Ambi-mont d.o.o. in Carat d.o.o.. V teh družbah je bilo zaposlenih 2.479
delavcev. (Vir: AJPES, Podatki iz letnih poročil 2008-2011)
Kar 51,36% vseh izgub so v regiji v letu 2011 ustvarila podjetja iz predelovalnih dejavnosti. V
teh podjetjih je bilo tudi največ zaposlenih. Podjetja, ki se ukvarjajo z gradbeništvom so
ustvarila 15,76% vseh izgub, podjetja, ki se ukvarjajo s trgovino, vzdrževanjem in popravilom
motornih vozil so ustvarila 9,83% vseh izgub, podjetja s področja prometa in skladiščenja
7,70% vseh izgub in podjetja s področja gostinstva 2,45% vseh izgub v regiji v letu 2011. Po
številu podjetij, ki so v letu 2011 poslovala s čisto izgubo so bila najštevilnejša podjetja iz
dejavnosti trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil, podjetja iz predelovalnih
dejavnosti in podjetja iz strokovnih, znanstvenih in tehnoloških dejavnosti. (Vir: AJPES,
Podatki iz letnih poročil 2008-2011).
V letu 2012 so gospodarske družbe ožje Dolenjske realizirale 60,5% vse čiste izgube regije,
belokranjske 27,5% in kočevsko-ribniške 12,%. Največ izgub so imele gospodarske družbe v
Novem mestu (35,3%), v Trebnjem (20,0%), Metliki (16,4%), Črnomlju (10,9%) in Kočevju
(8,6% čiste izgube regije) (Vir: AJPES, Izpostava Novo mesto, Informacija o poslovanju
gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov in zadrug v Jugovzhodni Sloveniji v letu 2012)..
Tabela 22: Donosnost in gospodarnost gospodarskih družb po občinah, 2008 in 2011
(AJPES, Podatki iz letnih poročil 2008-2011)
Občina
Črnomelj
Dolenjske Toplice
Kočevje
Kostel
Loški Potok
Metlika
Mirna
Mirna Peč
Mokr.-Trebelno
Novo mesto
Osilnica
Ribnica
Semič
Sodražica
Straža
Šentjernej
Šentrupert
Škocjan
Šmar.Toplice
Trebnje
Zaposleni
2008
2.583
129
2.611
37
97
1.638
102
343
15.896
42
1.724
976
143
860
1.039
253
138
234
2.596
Gospodar.
2008*
1,02
1,04
1,01
0,84
1,06
1,02
1,04
1,01
1,09
1,02
1,05
1,00
1,03
0,99
1,06
1,05
1.08
1,07
1,03
Prih./zap.
2008
137.033
77.007
93.114
139.769
129.614
92.518
57.403
100.503
218.261
45.597
84.000
63.056
124.551
73.199
87.910
158.254
160.730
89.427
163.714
42
Zaposleni Gospodar.
2011
2011*
2.373
0,95
122
1,00
2.045
0,99
36
0,89
80
1,06
1.474
0,98
285
1,08
47
1,10
161
1,03
14.128
1,07
27
1,00
1.705
1,07
313
1,05
105
1,04
192
1,02
929
1,03
228
1,05
182
1,05
171
1,15
2.018
0,98
Prih./zap.
2011
95.638
69.098
100.168
168.651
100.035
84.444
142.124
69.051
91.741
243.958
55.804
100.201
125.147
105.804
152.194
93.139
176.393
124.471
118.081
172.834
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
Žužemberk
431
1.03
59.507
*celotna gospodarnost = celotni prihodki : celotni odhodki
397
1,03
84.335
Od začetka gospodarske in finančne krize so samo gospodarske družbe iz Občine Škocjan
povečale število zaposlenih, vse ostale družbe v regiji pa so število zaposlenih zmanjšale.
najbolj se je zmanjšalo število zaposlenih v družbah iz Občine Straža, zaradi stečaja
Novolesa, za 77%. Razmerje med vsemi prihodki in vsemi odhodki se je poslabšalo v
gospodarskih družbah s sedežem v Črnomlju, Dolenjskih Toplicah, Kočevju, Metliki, Novem
mestu, Osilnici, Šentjerneju, Škocjanu in Trebnjem. Prihodki na zaposlenega v gospodarskih
družbah, kjer so bili ti najnižji, so znašali v letu 2008, v primerjavi s prihodki v gospodarskih
družbah, kjer so bili ti najvišji, 20,9%, v letu 2011 pa 22,8%. Prihodki na zaposlenega so se v
primerjavi z letom 2008 znižali v gospodarskih družbah s sedežem v Črnomlju, Dolenjskih
Toplicah, Loškem Potoku, Metliki, Mokronog-Trebelnem, Sodražici in Škocjanu.
V letu 2008 je bilo v Jugovzhodni Sloveniji povprečno mesečno 175 podjetij, ki so izplačale
minimalno plačo, v letu 2011 pa je bilo takih podjetij 326. V prvih osmih mesecih leta 2012 se
število teh podjetij ni povečalo (322).
Tabela 23: Razvrstitev samostojnih podjetnikov po območjih Jugovzhodne Slovenije (Vir:
AJPES Izpostava Novo mesto, Informacija o poslovanju gospodarskih družb, samostojnih
podjetnikov in zadrug v Jugovzhodni Sloveniji v letu 2012
%
Sredstva
31.12.2011
v mio EUR
%
61,7
Čisti
prihodki
v mio
EUR
222,5
63,7
184,3
65,4
586
693
17,5
20,7
58,2
68,3
16,7
19,6
49,6
47,7
17,7
16,9
3.345
100,0
349,0
100,0
281,3
100,0
Območje
Število
%
Zaposleni
%
Ožja
Dolenjska
Bela krajina
Kočevskoribniško
Jugovzhodna
Slovenija
2.661
61,9
2.065
749
888
17,4
20,7
4.298
199,0
Ožja Dolenjska je tudi »podjetniško« najbolj razvito območje regije. Na Kočevsko-ribniškem
je podjetništvo razvitejše kot v Beli krajini. Največ samostojnih podjetnikov je bilo v letu 2012
v Mestni občini novo mesto (27,5% vseh podjetnikov). Zaposlovali so 24,3% vseh zaposlenih
pri samostojnih podjetnikih in ustvarili 22,6% čistih prihodkov podjetnikov v regiji. Po številu
podjetnikov so večje občine Trebnje (10,1%), Črnomelj (9,3%), Kočevje (9,0%), Ribnica
(8,1%) in Metlika (6,1%).
Pri podjetnikih, ki se ukvarjajo s predelovalnimi dejavnostmi in gradbeništvom je skoraj 50%
vseh zaposlenih pri podjetnikih v regiji. Če tem dodamo še promet in skladiščenje, trgovino,
vzdrževanje in popravilo motornih vozil ter gostinstvo, predstavljajo te dejavnosti 90% vseh
zaposlenih pri podjetnikih in skoraj toliko njihovih prihodkov.
Dodano vrednost je v letu 2012 ustvarilo 86% vseh podjetnikov v regiji. K ugotovljenemu
neto podjetnikovemu dohodku so največ prispevali dolenjski podjetniki, sledili so kočevskoribniški in belokranjski podjetniki
43
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
Gospodarske družbe Jugovzhodna Slovenija so v letu 2011 odstopale v primerjavi s
Slovenijo zlasti po naslednjih gospodarskih kazalcih:
Kazalnik
Neto čisti dobiček
Čisti prihodki od prodaje na tujem
trgu
Prihodki na zaposlenega
Neto
dodana
vrednost
na
zaposlenega
Neto čisti dobiček na zaposlenega
Povprečna plača na delavca na
mesec
JV Slovenija : Slovenija
2011
%
38,1
12,1
JV Slovenija : Slovenija
2012
%
57,1
10,9
103,4
115,7
100,7
119,8
633,9
107,9
972,9
109,9
Gospodarske družbe so poslovale v letu 2011 in 2012 bolje kot v Sloveniji, njihova
zadolženost pa je bila manjša.
Zaradi slabših zaposlitvenih in gospodarskih kazalcev so belokranjske občine Črnomelj,
Metlika in Semič in kočevske občine Kostel, Kočevje, Osilnica in Loški Potok ustanovile
območno razvojno partnerstvo Pokolpje z namenom priprave območnega razvojnega
programa in pridobitve dodatnih finančnih spodbud za razvoj območij v težavah in obmejnih
območij. Tudi med članicami območnega razvojnega partnerstva obstajajo precejšnje
razvojne razlike.
Območno razvojno partnerstvo obsega po površini več kot polovico površine Jugovzhodne
Slovenije (1.377,5 km2) in združuje 32,6% vaseh prebivalcev regije (46.341). Šest občin meji
na Republiko Hrvaško, ena pa leži v obmejnem pasu.
Za ORP Pokolpje je značilna infrastrukturna odmaknjenost (odrezanost) tako od regijskega
središča kot od sodobnih cestnih in železniških povezav. Zanj so značilne velike dnevne
migracij in odseljevanja, zlasti mladih. Zaradi čistega in ohranjenega okolja se spreminja v
vikend območje in priljubljeno območje za krajši oddih, zlasti v poletnih mesecih. Zanj je
značilno upadanje gospodarske aktivnosti in selitev gospodarskih programov. Na celotnem
območju je le dobra četrtina gospodarskih družb in podjetnikov v regiji. Pri njih je zaposlenih
29,7% vseh zaposlenih v gospodarskih družbah in pri samostojnih podjetnikih v regiji.
Gospodarske družbe iz Črnomlja, Metlike, Kostela in Osilnice so v letu 2012 izkazale več
odhodkov kot prihodkov in ustvarile negativni čisti rezultat. Nadaljuje se trend slabšanja
gospodarskih rezultatov. Zlasti v gospodarsko pomembnejših središčih je visoka stopnja
brezposelnosti. Ta je bila v začetku leta 2013 v Kočevju že 22,5%, Črnomlju 20,6%, Metliki
17,4% in Semiču 16,1% in močno negativno odstopa tako od brezposelnosti v regiji kot v
Sloveniji.
Območje je prepoznalo svoje razvojne potenciale: ohranjeno okolje, reko Kolpo, že
prepoznavno naravno, kulturno in živo dediščino, možnosti za boljšo in zdravo samooskrbo,
krajinska parka Kolpa in Lahinja, varovana območja znotraj Nature 2000, gozdnatost zlasti
na kočevskem, možnosti za izkoriščanje obnovljivih virov energije (sonce, les), po vstopu
44
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
Hrvaške v EU julija 2013 še boljše povezave z Istro in Dalmacijo, saj je hrvaški avtocestni
križ v neposredni bližini in bližji kot slovenski. Preko tega območja vodi najkrajši tranzitni,
zlasti turistični promet, iz osrednje in zahodne Evrope v smeri proti Jadranu in prosti Bosni in
Hercegovini oz. južnemu Balkanu. Da bi lahko območno razvojno partnerstvo bolje
izkoriščalo svoje razvojne potenciale je nujna čimprejšnja vzpostavitev 3. in 3. a razvojne osi.
Izgradnja prometnic v okviru teh dveh osi je predpogoj za zaustavitev negativnih trendov
tega območja tako za razvojem ostalih delov regije kot za zmanjševanje regionalnih razvojnih
razlik v Sloveniji in ohranitev poseljenosti obmejnega območja.
Vlaganja v razvoj:
Evropska inovacijska lestvica uvršča Slovenijo med inovacijske sledilce. Vlaganja v R&R
dejavnost so v Sloveniji prvič v letu 2010 presegla povprečje EU (2,00%). Poslovni sektor je
prispeval 58,4% celotnih vlaganj (1,23% BDP), javni sektor pa 0,88% BDP. Skupno število
raziskovalcev se je v letih 2005 – 2010 povečalo za 47%, kar je največje povečanje med
vsemi članicami EU. Po številu patentnih prijav pa Slovenija zaostaja za povprečjem EU in
zaseda 14 mesto. (Vir: Program državnih razvojnih prioritet in investicij Republike Slovenije
za obdobje 2014 – 2017, prvi osnutek, marec 2013)
Največ je vlagalo v razvoj Jugovzhodne Slovenije gospodarstvo (94,3% vseh vlaganj).
Gospodarstvo Jugovzhodne Slovenije je prispevalo za R&R v regiji večji delež (94,3%) kot
ga je namenilo v Sloveniji za to dejavnost slovensko gospodarstvo (80,1%). Vlaganja drugih
v R&R dejavnost v regiji so šibka, zlasti vlaganja države v to dejavnost, pa tudi vlaganja
tujcev, glede na gospodarske rezultate regije in tuje investicije v regiji.
Tabela 24: Delež izdatkov za raziskovalno-razvojno dejavnost v poslovnem sektorju po virih
financiranja, Bruto domači izdatki za R&R, regije, 2010 (Vir: www.stat.si, podatkovni portal,
podatki po statističnih regijah, Kazalniki trajnostnega razvoja)
Regija - Slovenija
Pomurska
Podravska
Koroška
Savinjska
Zasavska
Spodnjeposavka
Jugovzhodna Slovenija
Osrednjeslovenska
Gorenjska
Notranjsko-kraška
Goriška
Obalno-kraška
Slovenija
Gospod.
družbe
Državni
viri
88,5%
72,2%
80,8%
74,7%
77,4%
66,6%
94,3%
77,0%
80,9%
71,0%
75,3%
81,1%
80,1%
11,3%
24,0%
19,2
21,4%
22,2%
16.6%
3,3%
16,2%
18,8%
23,1%
21,1%
17,4%
15,6%
Zasebne
nepridobitne
organizacije
0,2%
0,1%
Viri iz
tujine
0,2%
3,8%
3.9%
0,3%
16,8%
2,3%
6,7%
0,3%
5,9%
3,5%
1,5%
4,2%
Izdatki za
R&R
(000 EUR)
4.691
47.211
5.296
57.169
5.155
3.331
89.933
403.266
63.362
4.392
41.795
20.343
745.942
Jugovzhodna Slovenija je v letu 2010 vložila v R&R 12,1% vseh sredstev, ki so bila v
Sloveniji porabljena za ta namen. Več je za R&R prispevala samo še Osrednjaslovenija (več
45
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
kot polovico vseh sredstev v Sloveniji za ta namen). V obdobju 2007/2010 je Jugovzhodna
Slovenija povečala sredstva za raziskave in razvoj za skoraj 30% (SLO=33%).
Leta 2010 je bilo v regiji 856 zaposlenih, ki so delali na področju R&R, od tega 753 s polnim
delovnim časom, 311 raziskovalcev, 396 moških in 460 žensk. V primerjavi z letom 2007 se
je število zaposlenih na področju R&R dejavnosti povečalo za 59. V letu 2010 je bilo v
Jugovzhodni Sloveniji zaposlenih v R&R dejavnosti 4,8% vseh zaposlenih v tej dejavnosti v
državi. Glede na izdatke za R&R dejavnost Jugovzhodna Slovenija najbolj (negativno)
odstopa po zaposlenih v tej dejavnosti. Jugovzhodna Slovenija izdvaja za R&R 12,1% vseh
sredstev in ima zaposlenih v tej dejavnosti 4,8% vseh zaposlenih. Najbolj pozitivno pa
odstopata Osrednjaslovenija ki izdvaja za R&R dejavnost 54,1% sredstev in ima 59%
zaposlenih v tej dejavnosti in Podravska, ki izdvaja 6,3% sredstev in ima zaposlenih 9,1%
vseh zaposlenih v R&R dejavnosti. Obe regiji imata tudi največ znanstveno raziskovalnih
organizacij. Razkorak med vlaganji in zaposlenostjo v R&R dejavnosti v Jugovzhodni
Sloveniji je predvsem posledica koncentrirane R&R dejavnosti v nekaj večjih podjetjih.
Jugovzhodna Slovenija ima med vsemi regijami med raziskovalci največ žensk (47,4%). (Vir:
www.stat.si, podatkovni portal, podatki po statističnih regijah, Raziskovanje in razvoj, znanost
in tehnologija)
Kmetijstvo:
V primerjavi z Vzhodno Slovenijo in državo ustvari Jugovzhodna Slovenija s kmetijstvom več
bruto dodane vrednosti.
Tabela 25: Kmetijska gospodarstva - regije 2010 (Vir: Vir: www.stat.si, podatkovni portal,
podatki po statističnih regijah).
Regije / Slovenija
Št.
kmet.
gosp.
Pomurska
8.890
Podravska
12.318
Koroška
2.743
Savinjska
11.434
Zasavska
1.075
Spodnjeposavska
5.227
Jugovzhodna Slov.
8.079
Osrednjaslovenska
8.673
Gorenjska
4.476
Notranjsko-kraška
2.881
Goriška
5.790
Obalno-kraška
3.060
Slovenija
74.646
*PDM – polnopravna delovna moč
%
11,91
16,50
3,67
15,31
1,44
7,00
10,82
11,62
6,00
3,86
7,76
4,10
100,0
Kmet.
zemlj.
v upor.
(ha)
64.076
80.516
21.163
67.297
6.003
26.693
49.400
62.617
31.411
22.240
29.414
13.601
474.432
%
glede
na vel.
regije
47,92
37,10
20,33
28,23
22.74
30,16
18,46
24,51
14,70
15,27
12,38
13,03
23,40
PDM*
na
gospod.
0,92
1,09
1,18
1,18
1,25
1,04
0,93
1,14
1,14
0,73
0,85
0,76
1,03
Št. glav
vel.
živine
GVŽ
43.933
79.851
23.809
72.636
5.325
19.333
39.589
64.274
39.525
11.298
18.104
3.976
421.553
%
10,42
18,94
5,65
17,23
1,26
4,58
9.39
15,25
9,38
2,68
4,29
0,92
100,0
Jugovzhodna Slovenija je imela leta 2010 10,41% vseh kmetijskih zemljišč v uporabi v
Republiki Sloveniji. Skoraj ¾ kmetijskih gospodarstev v regiji proizvaja kmetijske pridelke za
lastno uporabo – 61,84% izključno za lastno uporabo (SLO=46,38%) in 10,45% pretežno za
lastno uporabo (SLO=13,13%) in le 27,71% (SLO=40,48%) jih prideluje za prodajo, in sicer
46
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
jih 6,10% (SLO=10,18%) prodaja neposredno uporabniku in 21,61% (SLO=30,30%) prodaja
preko posrednika. V letu 2011 je realizirala Slovenija z žiti 69%, z zelenjavo 37% , z mesom
85% in z mlekom 120% samooskrbe.
Od 49.400 ha kmetijskih zemljišč, ki so v uporabi na območju regije predstavljajo njive
28,70%, trajni travniki in pašniki 67,70% in trajni nasadi 3,60%. Njivske površine so bile
posejane s krmnimi rastlinami (52,29%), žiti (41,45%), na manjših površinah pa s krompirjem
(3,07%), vrtnarskimi pridelki (1,71%), stročnicami in industrijskimi rastlinami. Med travniki in
pašniki prevladujejo travniki in pašniki z dvakratno rabo (55,33%). Med trajnimi nasadi so
najpogostejši vinogradi (59,33%), manj pa je kmečkih sadovnjakov in intenzivnih
sadovnjakov. Povprečno kmetijsko gospodarstvo regije je imelo v letu 4,76 ha gozda.
Povprečna površina kmetijskih zemljišč v uporabi na kmetijsko gospodarstvo je znašala v
Jugovzhodni Sloveniji 6,1 ha, kar je nekoliko manj kot v povprečju v Sloveniji (6.4 ha).
Povprečna starost gospodarja je med najstarejšimi v Sloveniji - 58 let.
Po kmetijskih zemljiščih v uporabi s certificirano ekološko pridelavo je bila Jugovzhodna
Slovenija v letu 2010 med slovenskimi regijami na 6. mestu.
Po opremljenosti (število traktorjev na kmetijsko gospodarstvo) kmetijska gospodarstva
Jugovzhodne Slovenije ne odstopajo od slovenskega povprečja (1,4).
V 10-tih letih (2000/2010) se je v Jugovzhodni Sloveniji zmanjšalo število kmetijskih
gospodarstev za 1.461 ali 15,3%, kmetijska zemljišča v uporabi pa za 833 ha ali 1,7%.
Tabela 26: Kmetijska gospodarstva po občinah, 2010 (Vir: www.stat.si, podatkovni portal,
občine).
Občina
Črnomelj
Dolenjske Toplice
Kočevje
Kostel
Loški Potok
Metlika
Mirna Peč
Mokronog-Trebelno
Novo mesto
Osilnica
Ribnica
Semič
Sodražica
Straža
Šentjernej
Šentrupert
Škocjan
Šmarješke Toplice
Trebnje
Število kmet.
gospodarstev
PDM* /.kmet.
gospodarstvo
1.060
190
227
56
206
611
230
311
1.121
36
494
353
163
124
628
253
367
216
949
0,99
0,75
1,05
0,68
0.45
0,66
1,22
0,87
0,97
0,42
0,79
1,01
0,37
0,91
0,99
0,89
0,87
0,89
1,20
47
Kmet. zemlj.
v uporabi
ha
5.773
816
6.025
303
1.269
2.819
1.604
2.043
5.215
141
2.824
1.952
734
648
3.460
1.597
2.206
1.276
6.036
Pret. namen
»Za prodajo«
Št. km. gosp.
233 (21,9%)
41 (21,6%)
72 (31,7%)
13 (23,2%)
61 (29,6%)
140 (22,9%)
88 (38,3%)
134 (43,1%)
214 (19,1%)
4 (11,1%)
111 (22,5%)
68 (19,3%)
23 (14,1%)
31 (25,0%)
175 (27,9%)
98 (38,7%)
113 (30,8%)
40 (18,5%()
459 (48,4%)
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
Žužemberk
484
0,98
2.659
106 (21,9%)
*PDM – polnopravna delovna moč
Možnosti za tržno pridelavo in razlike so po občinah velike. Najmanj kmetijskih gospodarstev
se ukvarja s tržno pridelavo v občini Osilnica, največ pa v občinah Trebnje (48,4%),
Mokronog –Trebelno (43,1%), Šentrupert (38,7%) – v trebanjski in mirenski dolini ter v
občinah Mirna Peč (38,3%) in Kočevje (31,7%).
Kmetijska zemljišča v uporabi predstavljajo njive, trajni travniki in pašniki ter trajni nasadi. V
Jugovzhodni Sloveniji prevladujejo trajni travniki in pašniki (68% kmetijskih zemljišč v
uporabi), njive (29% kmetijskih zemljišč v uporabi) in trajni nasadi (3% kmetijskih zemljišč v
uporabi). Trajni travniki in pašniki prevladujejo med kmetijskimi zemljišči v uporabi v vseh
občinah Jugovzhodne Slovenije. Več kot 1000 ha njiv je v občinah Črnomelj (2.572 ha),
Trebnje (1.977 ha), Šentjernej (1.667 ha), Novo mesto (1.604 ha) in Metlika (1.190 ha).
Trajni travniki in pašniki prevladujejo v občinah Kočevje (5.393 ha), Trebnje (3.923 ha), Novo
mesto (3.378 ha, Ribnica (2.647 ha) in Žužemberk (2.254 ha). Največ trajnih nasadov, med
katerimi prevladujejo vinogradi, je v občinah Metlika (284 ha), Črnomelj (254 ha), Novo
mesto (233 ha) in Šentjernej (223 ha).
Na območju regije je bilo po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije v letu 2009
preko 6.000 vinogradov na 912,7 hektarih, kar predstavlja 5.6% vinogradniških površin v
Republiki Sloveniji. Z vinogradništvom se je ukvarjalo več kot 4.000 občanov regije. Največ,
60,4% površin z vinogradi je na območju ožje Dolenjske, 39,6% površin z vinogradi pa je v
Beli krajini. Največ vinogradov je v občinah Metlika (216,6 ha), Novo mesto (156,5 ha) in
Šentjernej (139,3 ha).
V regiji se je v zadnjih 10-tih letih zmanjšalo število glav velike živine (GVŽ) za skoraj 11%. V
letu 2010 je bilo v regiji 39.589 GVŽ. Največ, 68% GVŽ je na ožjem dolenjskem, 17% GVŽ je
na Kočevsko-ribniškem in 15% GVŽ je v Beli krajini. Po številu GVŽ odstopajo občine
Trebnje (7.277), Kočevje (4.231), Novo mesto (3.883), Črnomelj (3.448) in Šentjernej (3.251)
– v teh petih občinah je več kot polovica vseh GVŽ.
Od leta 2010 se ugotavlja ekonomska velikost kmetijskega gospodarstva z vsoto
posameznih standardnih prihodkov (SO – Standard Output) vseh kmetijskih proizvodov na
kmetijskem gospodarstvu in se izraža v EUR. Ekonomska velikost kmetijskih gospodarstev
Jugovzhodne Slovenije v letu 2010 je dosegala 8,42% ekonomske velikosti kmetijskih
gospodarstev Republike Slovenije.
Tabela 27: Ekonomska moč kmetijskih gospodarstev občin Jugovzhodne Slovenije in število
GVŽ , 2010 (Vir: www.stat.si, podatkovni portal, občine).
Občina
Črnomelj
Dolenjske Toplice
Kočevje
Kostel
Loški Potok
Ekonomska velikost
(SO v 1000 EUR)
8.210
1.376
7.375
292
756
48
Število
GVŽ
3.448
686
4.231
152
493
Vinogradi, 2009
(ha)
81,9
5,7
Z
-
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
Metlika
Mirna Peč
Mokronog-Trebelno
Novo mesto
Osilnica
Ribnica
Semič
Sodražica
Straža
Šentjernej
Šentrupert
Škocjan
Šmarješke Toplice
Trebnje
Žužemberk
4.265
4.167
3.447
8.734
121
3.162
2.138
546
1.527
6.713
2.682
3.680
2.046
12.772
2.929
1.365
2.369
1.967
3.883
46
1.715
1.062
244
796
3.251
1.568
2.254
1.027
7.277
1.754
216,6
14,4
34,5
156,1
Z
62,2
5,2
139,3
32,4
58,5
45,6
57,3
1,9
Gozd predstavlja pomemben dopolnilni vir kmetijskih gospodarstev. V letu 2010 so kmetijska
gospodarstva Jugovzhodne Slovenije posekalo 36.324 m3 hlodovine, 3.438 m3 tehničnega
lesa in 106.537 m3 lesa za kurjavo. Posek hlodov kmetijskih gospodarstev Jugovzhodne
Slovenije pomeni dobrih 8% poseka hlodov kmetijskih gospodarstev v državi. Kmetijska
gospodarstva Jugovzhodne Slovenije so imela v letu 2010 38.531 ha gozda.
Dopolnilne dejavnosti predstavljajo priložnost za dodano vrednost kmetijski dejavnosti s
predelavo kmetijskih pridelkov, pridelavo medu in čebeljih izdelkov, nabiranjem in gojenjem
zelišč, gozdnih sadežev in gozdnih sortimentov, drugimi izdelki iz lastnih surovin, turizmom
na kmetijah, gostinsko dejavnostjo, dejavnostmi, povezanimi s tradicionalnimi znanji na
kmetijah (oglarstvo, kovaštvo, peka v kmečki peči, drobna galanterija, …), pridobivanjem in
prodajo energije iz obnovljivih virov, storitvami s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo,
zbiranjem in kompostiranjem organskih snovi, ribogojstvom, vrtnarstvom, ipd. Po podatkih
KGZ Novo mesto je imelo v letu 2000 dopolnilno dejavnost registrirano na območju zavoda
(zavod deluje na območju občin Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in
Trebnje) le nekaj kmetij, leta 2005 že okoli 160, avgusta 2011 pa že več kot 350 kmetij, od
tega so imele 104 kmetije v UE Novo mesto registriranih 205 dopolnilnih dejavnosti, 69
kmetij v UE Trebnje 113 dopolnilnih dejavnosti, 30 kmetij v UE Črnomelj 157 dopolnilnih
dejavnosti in 26 kmetij v UE Metlika 43 dopolnilnih dejavnosti. Med dopolnilnimi dejavnostmi
so najpogostejše: storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, turizem na kmetiji,
predelava sadja, vrtnarstvo, čebelarstvo, peka kruha, potic in slaščic, pridobivanje in prodaja
energije, izobraževanje na kmetijah, predelava lesa, dejavnosti povezane s tradicionalnimi
znanji, ribogojstvo, s pridelavo vrtnin pa se je ukvarjalo le 1% kmetij, ki imajo dopolnilno
dejavnost Zavod je ugotovil, da pogojujejo razvoj dopolnilnih dejavnosti: dodatni vir
dohodka, smotrnejša raba virov na kmetijah, zgledi, nove tržne priložnosti, zaposlitev
družinskih članov, finančne spodbude, tradicija in podjetniški interes (Vir: KGZ Novo mesto,
Dopolnilne dejavnosti).
Gozdarstvo:
Les je strateška surovina Slovenije. Slovenija je 58,5% poraščena z gozdom in je za Finsko
in Švedsko tretja najbolj gozdnata država EU. V letu 2011 je bilo posekanih 3,9 mio m3 lesa,
možen posek pa je znašal 5,5 mio m3, v prihodnjih letih bo celo 6.5 mio m3. Ob tem se je
49
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
domača lesnopredelovalna dejavnost močno skrčila. Zaposlenost se je v obdobju 2004-2010
najbolj zmanjšala v proizvodnji pohištva – za polovico. Kljub temu je z Akcijskim načrtom za
povečanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige v Sloveniji do leta 2020 prepoznana
lesnopredelovalna industrija kot pomembna in perspektivna gospodarska panoga z zadostno
količino domače surovine. Lesno predelovalna industrija je bila pred tremi desetletji ena
pomembnejših slovenskih gospodarskih panog. Njen izvoz je nekajkrat presegal izvoz.
Vsakih 100 m3 lesa predelanega v izdelke z visoko dodano vrednostjo pomeni eno delovno
mesto. Vrednost m3 lesa se lahko poveča do 100-krat. Gozd pa nima samo proizvodne
(lesna predelava in lovstvo), temveč tudi ekološko (hidrološko, biotopsko) in socialno
(varstvo naravne dediščine) funkcijo. Z boljšim ravnanjem z lesenimi odpadki in ostanki se
povečuje tudi njegova energetska raba.
Za ohranjanje in sonaravni razvoj slovenskih gozdov in vseh njihovih funkcij skrbi Zavod za
gozdove Slovenije. Razdeljen je na 14 območnih enot. V Jugovzhodni Sloveniji sta dve
območni enoti, in sicer OE Kočevje in OE Novo mesto. OE Kočevje obsega območje od
Turjaka do Kolpe in od Bloške planote do Roga. OE Novo mesto obsega krajevne enote
Gorjanci, Novo mesto, Straža, Žužemberk, Podturn, Črnomelj, Adlešiči, Trebnje in
Črmošnjice
Tabela 28: Gozdnatost (Vir: www.zgs.gov.si/slo/obmocne-enote)
OE Kočevje
117.996,58 ha
92.687,78 ha
78,55%
306,02 ha
7,31 m3/ha
5,16 m3/ha
478.577,40 m3
Površina območja
Površina gozda
Gozdnatost območja
Lesna zaloga
Letni prirast
Letni možni posek
Letni možni posek
OE Novo mesto
152.238,35 ha
97.623,61 ha
64,13%
264,79 m3/ha
7,19 m3/ha
4,80 m3/ha
468.810,60 m3
Po površini predstavljajo gozdovi v okviru OE Kočevje in OE Novo mesto skupaj 16,06%
površine slovenskih gozdov. Gozdovi v Jugovzhodni Sloveniji so nadpovprečno gozdnati
(gozdnatost SLO=58,5%).
Zaradi opuščanja kmetijske rabe prostora se Jugovzhodna Slovenija zarašča. Po podatkih
OE Novo mesto se je gozdnatost povečala iz 40% v letu 1896 na 63% v letu 2005.
Na območju OE Kočevje je več državnega gozda (49.329 ha) kot zasebnega (39.771 ha),
manjši del pa je v lastništvu lokalnih skupnosti (3,292 ha). Na OE Novo mesto je več
zasebnih gozdov (72.768 ha) kot državnih (22.666 ha) in gozdov v lasti lokalnih skupnosti
(1.726 ha). V Sloveniji je 22,7% državnih gozdov, 74,7% zasebnih gozdov in 2,6% gozdov
lokalnih skupnosti..(Vir: Poročilo Zavoda za gozdove Slovenije o gozdovih za leto 2011)
Po podatkih iz Poročila Zavoda za gozdove Slovenije o gozdovih za leto 2011 je znašala v
OE Kočevje lesna zaloga 29.250.422 m3, od tega 53% listavce, ostalo pa so iglavci, na
območju OE Novo mesto pa je znašala lesna zaloga 26.922.743, od tega 70% listavcev.
Posek v gozdovih na območju GGO Kočevje je znašal v letu 2011 411.477 m3 (10,6%
poseka v SLO), na območju GGO Novo mesto pa 416.425 m3 (10,7% poseka v SLO) in je
50
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
bil najvišji med GGO v Sloveniji. Ocenjuje se, da je v slovenskih gozdovih za 1.399.982 ton
virov lesne biomase ob trenutni realizaciji poseka (manj kakovostni sortimenti, skorja
hlodovine, ostanki pri predelavi hlodovine in zbrani lesni odpadki v zbirnih centrih).
Glavne graditeljice sestojev na območju OE Kočevje so: bukev (37%), smreka (27%) in jelka
(19%). Na tem območju so štiri lovišča s posebnim namenom: LPN Medved, LPN Snežnik,
LPN Kočevska Reka in LPN Žitna gora, štiri gozdne učne poti: Gozdna učna pot Rožni
studenec, Borovška naravoslovna pot, Roška pešpot in Pešpoti na Stojni. Pomembni so
naravovarstveni projekti naravni park in velike zveri. Izločenih je 41 gozdnih rezervatov, med
katerimi so štirje pragozdni ostanki. Skupna površina rezervatov je 1.201 ha ali 1,31%
gozdov.
Na območju OE Novo mesto so štiri učne poti: Rožek, Luknja, Zaplaške stezice in Planina –
Mirna gora. Za to območje je značilno: pritiski urbanizma, neurejene razmere na trgu lesa,
razdrobljena posest, nizka lesna zaloga zasebnih gozdov (228 m3/ha) in zaraščanje kulturne
krajine (v zadnjih 35 letih se je gozd povečal za 16.500 ha, gozdnatost pa iz 52% na 63%).
Zaraščanje se je v zadnjih letih ustavilo.
V gozdovih Jugovzhodne Slovenije so poleg velike parkljaste in druge divjadi tudi vse tri
velike zveri (rjavi medved, volk in ris), ki so v Sloveniji zavarovane živalske vrste.
Podjetja iz Jugovzhodne Slovenije, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, lovom in gozdarstvom
poslujejo dobro. Kljub temu so letu 2011 ustvarila 1,23% vse regijske izgube.
Gradbeništvo:
V obdobju 2002/2011 je bilo v regiji največ zgrajenih stanovanj v letih do 2008, povprečno
letno 462, po letu 2008 do 2011 pa povprečno 295 na leto,m kar je za dobro tretjino manj. V
letih 2020 do 2008 je bilo zgrajenih povprečno letno 51.750 m2 stanovanj, po letu 2008 do
2011 pa le 43.516 m2.
V letu 2010 je bilo v Jugovzhodni Sloveniji 59.443 stanovanj, od česar je bilo 63% dvo in
trosobnih. V primerjavi z letom 2020 se je stanovanjski fond povečal za 3.328 stanovanjskih
enot. Velika večina (97%) stanovanj ima vodovod, kanalizacijo in elektriko, več kot 70% pa
tudi centralno gretje. Največ stanovanje je bilo zgrajenih med leti 1961 do 1990, pred letom
1918 je bilo zgrajenih 8.337 stanovanj.
V letu 2011 je bilo izdanih 424 gradbenih dovoljenj, ponovno nekoliko več kot po letu 2008,
od česar 214 za stanovanjske stavbe (284 stanovanj) in 200 za nestanovanjske objekte.
Večina (84%) investitorjev je bilo fizičnih oseb.
Tabela 29: Stanovanja in dovoljenja za gradnjo (Vir: www.stat.si, podatkovni portal, občine,
gradbeništvo, življenjska raven)
Občina
Črnomelj
Število
stanovanj
2010
5.694
Naseljena stan.
2011
4.369
51
Počitniška
stan.
2011
248
Dovoljenja za
grad
2011.
46
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
Dolenjske Toplice
Kočevje
Kostel
Loški Potok
Metlika
Mirna Peč
Mokronog-Trebelno
Novo mesto
Osilnica
Ribnica
Semič
Sodražica
Straža
Šentjernej
Šentrupert
Škocjan
Šmarješke Toplice
Trebnje
Žužemberk
1.611
6.683
594
916
3.328
1.083
1.370
14.448
231
3.616
1.643
979
1.692
2.720
1.155
1.383
1.513
6.477
2.305
965
5.156
270
584
2.437
770
931
11.181
148
2.671
1.203
638
1.109
1.862
740
871
928
4.209
1.332
101
103
116
48
177
63
129
227
24
52
152
62
42
79
93
73
145
317
164
1
28
9
10
28
2
12
55
0
38
19
10
9
35
13
7
9
67
16
Naseljenih je 71% stanovanj. Počitniška stanovanja predstavljajo 4% vseh stanovanj.
Po podatkih iz letnih poročil AJPES-a 2008/2011 je bilo Jugovzhodni Sloveniji na področju
gradbeništva v letu 2011 278 gospodarskih družb, 24 gospodarskih družb več kot v letu
2008. Skupaj so zaposlovale 2.313 delavcev ali 8,6% delavcev v gospodarskih družbah
Jugovzhodne Slovenije. Število zaposlenih v gradbenih gospodarskih družbah se v letu 2011
glede na leto 2008 ni pomembneje spremenilo. Največ gospodarskih družb, ki so se
ukvarjale z gradbeništvom je bilo v letu 2011 v Novem mestu (103), Trebnjem (40), Kočevju
(21), Metliki (14), v ostalih občinah pa manj ko 10. Nobene družbe, ki se ukvarja z
gradbeništvom v letu 2011 ni bilo v Kostelu, Osilnici in Šmarjeških Toplicah.
Po podatkih AJPES-a je 278 gospodarskih družb, ki so se v letu 2011 ukvarjale z
gradbeništvom ustvarilo 398 mio EUR prihodkov, od tega 17 mio EUR ali 4,3% na tujih trgih
in skoraj 61 mio EUR neto dodane vrednosti. Gradbene gospodarske družbe so ustvarile v
letu 2011 677.696 EUR neto čistega dobička in 8.182.891 EUR neto čiste izgube. Z izgubo
so poslovale gradbene gospodarske družbe v Kočevju (-5,4 mio EUR), Novem mestu (-1,1
mio EUR), Trebnjem (-920 tisoč EUR), Metliki (-482 tisoč EUR), Dolenjskih Toplicah, Mirni
Peči, Šentrupertu in Žužemberku. (Vir: AJPES, podatki iz letnih poročil 2008-2011).
Z gradbeništvom se je v letu 2011 ukvarjalo na območju Jugovzhodne Slovenije 810
podjetnikov, kar predstavlja 18,8% vseh podjetnikov v regiji. Zaposlovali so 881 delavcev ali
24,8% vseh zaposlenih pri podjetnikih. Skupaj so ustvarili 456,7 mio EUR prihodkov. (Vir:
AJPES, Izpostava Novo mesto, Informacija o poslovanju gospodarskih družb, samostojnih
podjetnikov in zadrug j Jugovzhodni Sloveniji v letu 2011).
Po podatkih AJPES-a se je ukvarjalo v letu 2012 z dejavnostjo gradbeništva v Jugovzhodni
Sloveniji še vedno 11,6% gospodarskih družb in 18,7% samostojnih podjetnikov, ki so skupaj
zaposlovali 3.103 delavce in so ustvarili 492,4 mio EUR prihodkov.
Trgovina:
52
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
Dejavnost trgovina,
vzdrževanja in popravila osebnih vozil zaposluje na območju
Jugovzhodne Slovenije 10,63% vseh zaposlenih oseb, manj kot v povprečju v Sloveniji
(13,50%).
V obdobju 2008 do 2012 (do 6.11.2012) je bilo na območju Jugovzhodne Slovenije
ustanovljenih 4.566 novih poslovnih subjektov, od tega največ, 644 oz 14%, z dejavnostjo
trgovine.
Tabela 30: Gospodarske družbe z dejavnostjo trgovine, 2011 (Vir: AJPES, Podatki iz letnih
poročil 2008-2011)
Občina
Črnomelj
Dol. Toplice
Kočevje
Kostel
Loški Potok
Metlika
Mirna
Mirna Peč
Mokr.-Trebelno
Novo mesto
Osilnica
Ribnica
Semič
Sodražica
Straža
Šentjernej
Šentrupert
Škocjan
Šmar. Toplice
Trebnje
Žužemberk
Štev. GD 2011
dejavnost »G«
57
5
47
3
1
22
10
2
5
212
0
29
6
12
18
19
6
6
5
59
11
Število
zaposlenih
143
17
126
5
2
72
11
0
3
848
0
41
30
21
51
72
8
24
0
297
23
Prihodki
EUR
29.424.824
765.918
21.760.512
353.625
70.108
8.601.054
3.077.211
158.661
97.250
212.246.442
0
6.753.245
3.327.373
926.168
11.604.215
12.561.667
1.300.965
6.487.791
116.361
82.671.760
4.328.226
Prihodki na
tujem trgu
4.375.697
18.668
2.450.403
7.403
21.734
2.992.708
585.474
0
0
23.826.299
0
260.761
58.511
417.275
159.091
684.420
137.678
0
0
12.875.960
103.332
Neto čisti
izid*
534.324
19.183
1.387.334
-37.795
5.964
-525.532
93.463
76.603
-16.007
633.029
0
-96.835
106.455
-38.403
-38.816
213.106
25.135
-200.108
-22.630
1.369.524
-8.572
*neto čisti izid = čisti dobiček – čista izguba
V primerjavi z letom 2008 so oddale letna poročila leta 2011 3 gospodarske družbe z
dejavnostjo trgovine več, v dejavnosti trgovine pa je 509 zaposlenih manj. V letu 2011 so
trgovske gospodarske družbe iz Jugovzhodne Slovenije ustvarile 8,3% prihodkov vseh
gospodarskih družb. Gospodarske družbe s področja trgovine so ustvarile 12% vseh
prihodkov z izvozom. Skoraj 40% vseh gospodarskih družb s področja trgovine je bilo v MO
Novo mesto. Gospodarske družbe iz MO Novo mesto so zaposlovale 47% vseh zaposlenih v
gospodarskih družbah trgovske dejavnosti v regiji, ustvarile 52% vseh prihodkov, od tega
11% na tujih trgih in 18,2% vsega neto čistega izida v trgovini v regiji. Največ so k neto
čistemu izidu trgovine v regiji prispevale gospodarske družbe z dejavnostjo trgovine v
Kočevju in Trebnjem, skupaj kar 79% neto čistega izida. Gospodarske družbe z dejavnostjo
trgovine so ustvarile v letu 2011 9,32% čiste izgube gospodarskih družb iz regije. Z
negativnim čistim izidom so poslovale gospodarske družbe z dejavnostjo trgovine v Metliki,
53
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
Ribnici, Škocjanu, Kostelu, Sodražici, Žužemberku, Mokronogu-Trebelnem, Straži in
Šmarjeških Toplicah. (Vir: AJPES, Podatki iz letnih poročil 2008-2011)
Z dejavnostjo trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil se je ukvarjalo v letu 2011 v
regiji 535 gospodarskih družb (22,6%) in 622 podjetnikov oz. 14,4% vseh samostojnih
podjetnikov. To je le nekaj manj, kot se jih ukvarja s predelovalnimi dejavnostmi. Skupaj so
zaposlovali 2.222 zaposlenih slabo desetino vseh čistih prihodkov od prodaje. (Vir: AJPES,
Izpostava Novo mesto, Informacija o poslovanju gospodarskih družb, samostojnih
podjetnikov in zadrug v Jugovzhodni Sloveniji v letu 2011). V letu 2012 je delovalo v
dejavnosti trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil 555 gospodarskih družb in 613
samostojnih podjetnikov, ki so skupaj zaposlovali 2.042 zaposlnih.
Po zadnjih statističnih podatkih (leto 2005) je bilo v Jugovzhodni Sloveniji 6,02 trgovin na
drobno na 1000 prebivalcev, kar je več kov je povprečje Slovenije (5,85 trgovin na drobno /
1000 prebivalcev). Po velikosti trgovin na drobno (m2 / 1000 prebivalcev) pa je bila regija s
1.253 m2 na 1000 prebivalcev pod povprečjem Slovenije (1.322 m2 / 1000 prebivalcev).
Potrebno je upoštevati, da se je prodajna površina v regiji po letu 2005 povečevala, saj so
sedaj prisotni v regiji vsi večji domači in tuji trgovci. Po velikosti je bilo v letu 2005 v regiji
38% klasičnih prodajaln in prav toliko samopostrežnih prodajaln.
Turizem:
Turizem je dejavnost, ki izkazuje rast tudi v času gospodarske krize. Pomen slovenskega
turizma v zadnjih letih narašča. V obdobju 2005 – 2012 se je prihod turistov povečal za 35%,
nočitve gostov pa za 23,5%. Turizem predstavlja pomembno izvozno dejavnost, saj
predstavlja 40% izvoza storitev. Slovenija se je po indeksu turistične konkurenčnosti v letu
2012 uvrstila na 36. mesto med 140 državami. (Vir: Program državnih razvojnih prioritet in
investicij Republike Slovenije za obdobje 2014-2017, prvi osnutek, marec 2013)
V obdobju 10/2011 do 10/2012 je bilo v Sloveniji v primerjavi z 10/2010 do 10/2011 za 2,4%
več prihodov gostov in za 1,11% več nočitev, v Jugovzhodni Sloveniji pa za 0,4% več
prihodov gostov in za 0,7% več prenočitev gostov. V primerjavi z letom 2008 je bilo v
obdobju 10/2011 do 10/2012 v Sloveniji za 14% več gostov in za 7,8% več nočitev, medtem
ko je bilo v Jugovzhodni Sloveniji za 22,8% več gostov in za 10,8% več nočitev. Kljub rasti
števila gostov in nočitev pa je v Sloveniji zabeleženo skrajšanje obiska. V letu 2008 je
povprečni gost prenočil v Sloveniji 3,02-krat, v obdobju 10/2010 do 10/2011 2,89-krat in v
obdobju 10/2011 do 10/2012 še 2,86-krat. Predvsem zahvaljujoč zdraviliščem je povprečni
gost prenočil v Jugovzhodni Sloveniji v letu 2008 3,83-krat v obdobju 10/20101 do 10/2011 in
10/2011 do 10/2012 pa 3,45-krat. To kaže na večkratne krajše obiske gostov, tako v Sloveniji
kot v Jugovzhodni Sloveniji, kar je posledica splošnih gospodarskih razmer, ki se odražajo
tudi v turizmu (Vir: www.stat.si, podatkovni portal, podatki po statističnih regijah)
Spremenila se je tudi struktura gostov. Bolj v regiji, kot v Sloveniji. Slovenija je imela v letu
2008 36,4% domačih in 63,6% tujih gostov. To razmerje se je v primerjavi z obdobjem
10/2011 do 10/2012 spremenilo v korist tujih gostov (65%). V Jugovzhodni Sloveniji je bilo v
letu 2008 45,7% domačih in 54,3% tujih gostov, štiri leta pozneje pa so prevladovali domači
gostje (55,7%). To lahko utemeljimo s povečano prepoznavnostjo v Sloveniji in slabo
prepoznavnostjo pri sosedih in v tujini. V štirih letih se je v Sloveniji bolj povečalo število tujih
54
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
gostov (16,4%) kot domačih gostov (9,7%), medtem ko se je v Jugovzhodni Sloveniji bolj
povečalo število domačih gostov (49,5%) kot tujih (0,3%). Več tujih gostov obišče
Jugovzhodno Slovenijo le v poletnih mesecih (julij/avgust), sicer pa prevladujejo domači
gostje. (Vir: www.stat.si: podatkovni portal, podatki po statističnih regijah)
Jugovzhodna Slovenija beleži prihode tujih gostov iz vseh držav in predelov sveta, za katere
se vodi nacionalna statistika. Jugovzhodno Slovenijo obišče med tujci največ Italijanov,
Nemcev, Avstrijcev, Hrvatov,
Francozov, Srbov, Nizozemcev, državljanov Bosne in
Hercegovine, Bolgarov, Izraelcev in Rusov.
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo oktobra 2012 v Jugovzhodni
Sloveniji 1.303 turističnih sob (3,9% turističnih sob v Sloveniji) s 3.145 stalnimi ležišči. Stalna
ležišča predstavljajo v regiji 92,9% vseh ležišč. Po podatkih za junij 2010 je bilo največ
turističnih sob v Jugovzhodni Sloveniji v hotelih (dobrih 45%), ki so v Dolenjskih Toplicah,
Kočevju, Metliki, Novem mestu, Osilnici in Šmarjeških Toplicah, kampih (18%), ki so v
Črnomlju, Dolenjskih Toplicah, Kočevju (kjer hotel ne obratuje več), Metliki in Novem mestu,
mladinskih domovih (10%) v Črnomlju, Dolenjskih Toplicah, Kočevju, Kostelu, Novem mestu
in Semiču, gostiščih (6%), drugih nastanitvenih objektih (5%), zasebnih sobah in apartmajih
(5%), prenočiščih (4%), na turističnih kmetijah (4%), v planinskih domovih (1,6%), penzionih,
apartmajskih stanovanjih in naseljih ter v počitniških delavskih domovih. Občine Loški Potok,
Mirna Peč, Straža, Šentjernej in Šentrupert nimajo turističnih sob. Glede na januar 2008 se je
do oktobra 2012 v Jugovzhodni Sloveniji povečalo število turističnih sob za 135 oz. za 10%.
(Vir: www.stat.si, podatkovni portal, občine in podatki po statističnih regijah).
Ožja Dolenjska in Bele krajina sta v letu 2011 razširili turistično ponudbo z novim turističnim
produktom turizma v zidanicah in ponudili namestitvene kapacitete v 34 zidanicah s 187
posteljami in 4-rimi vinotoči, ki nudijo samo gostinske storitve. (Vir: www.kompasnm.si/turizem-v-zidanicah/)
Na območju Kočevsko-ribniške je turizem kot dejavnost slabše razvit, kar se kaže predvsem
v pomanjkanju turistične ponudbe. Hkrati so možnosti za razvoj zelenega turizma v povezavi
z gozdom (gozdarske koče) slabo izkoriščene.
Leta 2000 je bilo v slovenskih zdraviliških občinah 19,8% vseh sob. V desetih letih se je
število postelj v zdraviliških občinah povečalo za 29% vendar je razmerje med številom sob v
zdraviliških občinah v primerjavi s turističnimi sobami v Sloveniji ostalo približno enako. V letu
2011 je imela Jugovzhodna Slovenija 1.303 turistične sobe. V zdraviliških občinah
Jugovzhodne Slovenije, v Dolenjskih Toplicah in Šmarjeških Toplicah je bilo skupaj 695
turističnih sob ali 52,9% vseh turističnih sob v regiji. V letu 2011 sta zdraviliški občini
Jugovzhodne Slovenije ustvarili 4,9% prihodov turistov in 6,93% nočitev vseh zdraviliških
občin Slovenije. Največ (824.601 ali 25,5%) prihodov gostov so imele v letu 2011 slovenske
gorske občine, sledile pa so jim zdraviliške občine (787.805 gostov ali 24,5%), obmorske
občine (601.261 gostov ali 18,7%), Ljubljana, kot glavno mesto države (425.163 gostov ali
13,2%), ostale mestne občine (277.571 gostov ali 8,6%) in ostale slovenske občine (301.565
gostov ali 9,5%).
Tabela 31: Prihodi in nočitve turistov od 10/2011 do 10/2012 (Vir: www.stat.si, podatkovni
portal, podatki po statističnih regijah)
55
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
Destinacija
Slovenija
Jugovzhodna Slovenija
Prihodi
3.475.744
119.275
Domači
1.217.206
66.388
Tuji
2.258.538
52,887
Nočitve
9.934,855
411.986
Slovenci, starejši od 15 let, so v obdobju 2011/2005 ustvarili 3,7% več turističnih potovanj, od
tega 5,4% več turističnih potovanj v Sloveniji in 2,3% več turističnih potovanj v tujini.
Zasebna potovanja so se v istem obdobju povečala za 8,9%, daljša (vsaj 4 zaporedne
prenočitve) zasebna potovanja pa za 9%. Za četrtino pa se je zmanjšalo število poslovnih
potovanj. Število prenočitev je ostalo enako (4,4), pri čemer se je v Sloveniji zmanjšalo (iz
3,1 nočitve v letu 2005 na 2,8 nočitev v letu 2011), v tujini pa se je nekoliko podaljšalo (iz 5,3
na 5.5 nočitev). Povprečni dnevni izdatek turista je znašal v letu 2011 45,63 EUR in je bil na
zasebnih in daljših zasebnih potovanjih skoraj enak. V šestih letih se je povečal za dobro
tretjino. Povprečni dnevni izdatek turista na poslovnih potovanjih je več kot 2-krat višji. (Vir:
www.stat.si, Statistični letopis 2012).
Po podatkih ITEF – Inštituta za turizem Ekonomske fakultete je bilo turistično poslovanje v
letu 2012 slabše, pričakovanja v letu 2013 pa so ugodnejša. Stopnja rasti nočitev je v letu
2012 v Sloveniji upadla iz 5% v letu 2011 na 1% v letu 2012. Negativno so vplivali na
turistično poslovanje gospodarska in finančna kriza ter upad povpraševanja in potrošnje,
nižanje cen ter slabe transportne povezave. Pozitivno pa so vplivali na poslovanje naslednji
dejavniki: izboljšana ponudba in novi turistični proizvodi, trženje in promocija, športni turizem,
prireditve, vključno z Mariborom kot Evropsko prestolnico kulture ter poslovni in kongresni
turizem. Poleg navedenih dejavnikov so v letu 2013 priložnosti: razvoj novih trgov, wellness
in zdraviliški turizem, razvoj okolju prijaznega turizma in EuroBasket 2013. (Vir: Indeks
turističnega zaupanja 2013-1, ITEF – Inštitut za turizem Ekonomske fakultete).
V Jugovzhodni Sloveniji je na področju turizma razvejana društvena dejavnost. Turistična
zveza Dolenjske in Bele krajine povezuje 21 turističnih društev iz ožje Dolenjske in 10
turističnih društev iz Bele krajine. Na območju Kočevsko-ribniškega deluje 11 nepovezanih
turističnih društev. V MO Novo mesto deluje Zavod za turizem Novo mesto. V občinah
Črnomelj, Dolenjske Toplice, Kostel, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Semič. Škocjan,
Šmarješke Toplice in Trebnje delujejo turistično informacijski centri (TIC-i).
Pred več kot 10-timi leti se je začel izvajati na območju Dolenjske in Bele krajine, na
Kočevsko-ribniškem pa nekoliko pozneje, projekt Po poteh dediščine, katerega osnovni
namen je bila oživitev (regeneracija) podeželja z vključevanjem bogate naravne in kulturne
dediščine po načelih trajnostnega razvoja. Pomemben rezultata tega projekta je bilo
vzpostavljeno javno-zasebno partnerstvo projekta, razvoj in oblikovanje novega turističnega
produkta, s katerim je postala regija prepoznavna tudi kot turistična destinacija. V
nadaljevanju je bilo izvedenih še več integralnih regijskih turističnih projektov, v letu 2011 tudi
projekt celostne predstavitve regije kot turistične destinacije, ki se nadaljuje v letih 2012 in
2013 z izvajanjem aktivnosti regijske destinacijske organizacije (RDO) in trženjem.
Na področju razvoja regijskega turizma ostajata ključni aktivnosti
vzpostavitev
destinacijskega menagementa in promocija turistične destinacije ter njene ponudbe na
domačem in zlasti tujih trgih.
56
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
Možnosti za razvoj turizma v Jugovzhodni Sloveniji so realne zaradi razvitega podeželja,
visoke stopnje naravne ohranjenosti (velik del regije je v območju Natura 2000, dve širši
zavarovani območji, veliko naravnih vrednost – polovica teh je državnega pomena), bogate
dediščine, kulturne krajine, lege ter že prislovičnega gostoljubja.
RAZVOJNE PREDNOSTI – POSLOVNO OKOLJE
-
-
podjetja v regiji zaposlujejo več delavcev kot poprečno v Sloveniji (več zaposlenih
imajo samo podjetja v osrednjislovenski regiji)
nadpovprečno uspešne gospodarske družbe glede na ustvarjeni neto čisti dobiček,
čiste prihodke od prodaje ne tujih trgih, prihodke na zaposlenega, neto dodano
vrednost na zaposlenega, neto čisti dobiček na zaposlenega in povprečno mesečno
neto plačo na zaposlenega
najbolj izvozno slovensko gospodarstvo glede na delež prihodkov iz tujih trgov
velike gospodarske družbe so za ekonomski in socialni razvoj regije velikega
pomena
gospodarstvo regije vlaga v R&R v primerjavi z državo in drugimi vlagatelji več kot v
drugih regijah
ohranjanje (velikega) deleža kmetijskih zemljišč v uporabi (možnost povečanja
dnevne oskrbe z »doma« pridelano hrano)
možnosti za razvoj dopolnilnih dejavnosti kmetijski dejavnosti
gozdnatost in lesna zaloga je bogat in eden redkih naravnih virov v regiji
možnosti za razvoj trajnostnega turizma kot osnovne in dopolnilne dejavnosti
RAZVOJNE OVIRE – POSLOVNO OKOLJE
-
-
velik (prevladujoč) vpliv velikega gospodarstva na gospodarski in socialni razvoj
regije
slabše razvit podjetniški sektor
velika odvisnost MSP od velikih podjetij
neenakomerno porazdeljena gospodarska aktivnost (koncentracija na ožjem
dolenjskem, okoli Novega mesta in še v nekaj večjih lokalnih središčih)
število zaposlenih v gospodarskih družbah se zmanjšuje – velika izguba delovnih
mest v delovno intenzivnih panogah (proizvodnja tekstila, konfekcije, pohištvena
industrija, gradbeništvo)
velike gospodarske družbe, ki se ukvarjajo s predelovalno dejavnostjo, so ustvarile
tudi največ izgub
vlaganja v R&R dejavnost se ne odražajo tudi v zaposlovanju v tej dejavnosti
v R&R dejavnost vlaga manjše število velikih podjetij
slabo razvita regijska R&R infrastruktura (v regiji ji tehnološkega parka ali
tehnološkega centra)
majhen delež kmetijske proizvodnje je namenjen prodaji (trgu)
ni vzpostavljena regijska destinacijska organizacija (RDO) in destinacijski
management z vsemi potrebnimi funkcijami
turistična ponudba regije je še premalo povezana in preslabo predstavljena, zlasti
tujim trgom
57
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
-
slabo izkoriščanje lesa za predelavo v visoko tehnološke izdelke in za obnovljive vire
(biomaso)
slabše razvit storitveni sektor (veliko zaposlenih v industriji in kmetijstvu)
podporno okolje za podjetništvo je vzpostavljeno vendar še ne dovolj razvito (šibka
podjetniška iniciativa)
šibko javno zasebno partnerstvo
1.1.6. VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
Velik delež aktivnega prebivalstva nima kvalifikacij, ki ustrezajo sodobnim potrebam trga
dela. To narekuje vlaganja v usposabljanje za dvig kompetenc v vseh pomembnejših
gospodarskih panogah in širše. Ob tem je prav tako pomembno ohranjanje visoke
vključenosti v formalno izobraževanje in v različne oblike neformalnega izobraževanja.
Dosežena stopnja najmanj srednje izobrazbe je eden ključnih dejavnikov za vključevanje v
sodobno družbo. Za doseganje kakovostnega in učinkovitega izobraževanja je potrebno
izboljšati opremljenost s sodobno tehnologijo. Poleg dviga ravni opremljenosti je potrebno je
potrebno vzpostaviti izobraževalno okolje za IKT.
Predšolska vzgoja:
Vključenost v predšolsko vzgojo pomembno vpliva na kasnejšo šolsko uspešnost, posebej
ranljivih skupin.
V Jugovzhodni Sloveniji je po podatkih Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (vir:
www.mizs.gov.si) 31 otroških vrtcev, od tega v MO Novo mesto 7, v Črnomlju 4, v
Šentjerneju, Trebnjem in Žužemberku 2, v ostalih občinah JV Slovenije pa po 1 vrtec, razen
v Občini Osilnica, ki nima otroškega vrtca.
Po podatkih statističnega urada (vir: ww.stat.si, podatkovni portal, občine) za leto 2011 je bilo
v Sloveniji vključenih v otroško varstvo 75,9% otrok. Več otrok je bilo vključenih v otroško
varstvo v občinah Dolenjske Toplice, Kostel, Loški Potok, Mirna Peč, Sodražica, Straža,
Šentjernej, Šmarješke Toplice in Žužemberk, v MO Novo mesto pa enako število otrok, kot je
slovensko povprečje. Najmanj otrok je bilo vključenih v predšolsko varstvo iz Občine
Osilnica, kj vrtca nima. Vsem otrokom, vključenih v vrtce, je zagotovljena prehrana.
Posebno problematiko predstavlja vključevanje romskih otrok in staršev v njihovo predšolsko
vzgojo. Ljudska univerza iz Kočevja je skupaj s konzorcijskim partnerjem Zvezo Romov
Slovenije, fakulteto za družbene vede in RIC Novo mesto izvedla triletni projekt Uspešno
vključevanje Romov v vzgojo in izobraževanje, v katerega je bilo vključenih 31 šol in vrtcev iz
Pomurja (15) in Jugovzhodne Slovenije (16). Projekt je vključeval delo romskih pomočnikov
(26). Pri predšolski vzgoji je bil osnovni cilj, da se čim več romskih otrok vključi v mešane
(integrirane) vrtce, kjer pa za to ni pogojev, pa v izvajanje predšolskih programov v romskih
naseljih, z namenom načrtovanega prehoda v vrtec. (Vir: Zveza Romov Slovenije, Zbornik
Uspešno vključevanje Romov v vzgojo in izobraževanje, avgust 2011, www.pomurec.com,
Lokalno, Donata Horvat, Uspešno vključevanje Romov v vzgojo in izobraževanje,,
25.8.2012).
58
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
Osnovnošolsko izobraževanje:
V začetku šolskega leta 2011 je bilo v Jugovzhodni Sloveniji 61 osnovnih šol, ena več kot ob
zaključku šolskega leta 2001 ter 4 šole oz. zavodi s prilagojenim programom. V šolskem letu
2011 je bilo v osnovnih šolah 11.861 otrok oz. 2.143 otrok manj kot pred 10-timi leti. Število
otrok se je v primerjavi s šolskim letom 2001 znižalo tudi v šolah in zavodih s prilagojenim
programom, in sicer za 71 otrok oz. 37%.
Od 61 osnovnih šol je bilo v letu 2010 na območju regije 20 matičnih šol, 16 samostojnih šol
in 25 podružničnih šol. Osnovnih šol s čistimi oddelki je bilo 47, 24 osnovnih šol pa je izvajalo
programe v kombiniranih oddelkih.
Tabela 32: Osnovne šole po občinah (Vir: Vir: www.stat.si, podatkovni portal, občine)
Občina
Št. šol
2011
Črnomelj*
Dol. Toplice
Kočevje*
Kostel
Loški Potok
Metlika
Mirna*
Mirna Peč
Mokr. – Treb.
Novo mesto*
Osilnica
Ribnica
Semič
Sodražica
Straža
Šentjernej
Šentrupert
Škocjan
Šmar. Toplice
Trebnje
Žužemberk
7
1
6
1
2
3
1
1
2
12
1
4
2
1
1
2
1
2
1
5
5
Matična
OŠ
2009
3
0
2
1
1
2
0
1
3
0
1
1
1
0
1
0
1
0
2
1
Samost.
OŠ
2009
2
1
1
0
0
0
1
0
5
0
0
0
0
1
0
1
0
1
1
1
Podruž.
OŠ
2009
2
0
3
0
1
1
0
1
4
1
3
1
0
0
1
0
1
0
3
3
Število Uspeh**
učencev
%
2011
2010
1.086
95,28
285
99,66
1.220
96,91
41
100,00
150
100,00
749
95,51
222
100,00
252
98,86
253
100,00
3.161
97,29
4
100,00
749
99,08
310
96,14
191
98,99
289
99,31
598
97,07
215
98,19
337
96,89
247
99,60
1.096
96,41
406
100,00
Čisti
odd.
2009
62
16
60
2
9
38
15
13
160
0
37
18
10
18
33
11
19
15
68
20
Komb.
odd.
2009
8
0
6
3
1
2
0
2
5
1
4
2
0
0
0
0
2
0
2
8
*V Črnomlju, Kočevju, na Mirni in V Novem mestu delujejo 4 osnovne šole in zavodi s prilagojenimi
programi. V letu 2011 je bilo v OŠ s prilagojenim programom v Črnomlju 32 učencev, v Kočevju 22
učencev, na Mirni 8 učencev in v Novem mestu 58 učencev
**napredujejo (vključno z negativno oceno) : vsi učenci x 100
V šolskem letu 2007-2008 se je izteklo osemletno osnovnošolsko izobraževanje. Na vseh
osnovnih šolah v regiji so zagotovljeni pogoji za izvajanje devetletne osnovne šole.
59
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
Pokritost z osnovnimi šolami v regiji je zadovoljiva. Problematiko na področju osnovnega
šolstva predstavljajo zlasti demografske razmere (manj otrok) in šolanje romskih otrok. V
projektu Uspešno vključevanje Romov v vzgojo in izobraževanje je sodelovalo 32 partnerskih
šol in vrtcev iz Pomurja in Jugovzhodne Slovenije, met temi tudi: OŠ Belokranjskega odreda
Semič, OŠ Bršljin Novo mesto, OŠ Frana Metelka Škocjan, OŠ Loka Črnomelj, OŠ Metlika,
OŠ Mirana Jarca Črnomelj, OŠ Ob Rinži Kočevje, OŠ Podzemelj Metlika, OŠ Šentjernej, OŠ
Šmihel Novo mesto in OŠ Trebnje. (Vir: Zveza Romov Slovenije, Zbornik Uspešno
vključevanje Romov v vzgojo in izobraževanje, avgust 2011).
V regiji je več prebivalcev, starih 15 in več let, kot v Sloveniji, z nepopolno 1.1.2011 z
nepopolno osnovno šolo (7,07%), samo z osnovnošolsko izobrazbo (26,49%). V regiji ima
tretjina prebivalcev, starih več kot 15 let, le nepopolno ali osnovnošolsko izobrazbo (SLO=
29,16%).
Na območju Jugovzhodne Slovenije deluje 5 javnih glasbenih šol v Črnomlju, Kočevju.
Novem mestu, Ribnici in Trebnjem. V letu 2010 se je v njih izobraževalo 1.578 oseb, od
katerih jih je bilo 42% vključenih v različne orkestre. Različnih tekmovanj (regionalnih,
državnih, mednarodnih) se je v letu 2010 udeležilo iz regije 87 solistov in 15 komornih
skupin.
Srednje in višješolsko izobraževanje:
V Jugovzhodni Sloveniji izobražuje na poklicni in srednji stopnji 7 javnih zavodov:
-
Srednja šola Črnomelj - izvaja programe: gimnazija, ekonomski tehnik, strojni tehnik,
oblikovalec kovin
Srednja šola Kočevje – izvaja programe: ekonomija, lesarstvo, trgovec
Gimnazija Kočevje – izvaja programe: gimnazijski program in gimnazijski program z
vsebinsko prilagoditvijo – evropskim oddelek, ekonomski tehnik (odprti kurikul:
informatika, podjetništvo), maturitetni tečaj
Srednja šola Kočevje in Gimnazija Kočevje sta od 1. septembra 2012 združeni.
-
-
Ekonomska šola Novo mesto – izvaja programe: ekonomska gimnazija, ekonomski
tehnik, ekonomski tehnik PTI, medijski tehnik, trgovec
Gimnazija Novo mesto – izvaja naslednje programe: gimnazija / evropski oddelek,
športni oddelek, klasična gimnazija, maturitetni tečaj
Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, izvaja programe:
na Kmetijski šoli in biotehniški gimnaziji: kmetijsko-podjetniški tehnik,hortikulturni
tehnik, naravovarstveni tehnik, kmetijsko podjetniški tehnik, hortikulturni tehnik,
tehniška gimnazija, gospodar na podeželju, vrtnar, cvetličar, slaščičar, mesar,
pomočnik v biotehniki in oskrbi
na Srednji šoli za gostinstvo in turizem: gastronom hotelir, gastronomsko-turistični
tehnik, gastronomski tehnik
Šolski center Novo mesto – izvaja programe:
na Srednji strojni šoli: strojni tehnik (4 leta), avtoserviser (3 leta), avtokaroserist (3
leta), mehatronik (3 leta), inštalater strojnih instalacij (3 leta), izdelovalec kovinskih
konstrukcij (3 leta), oblikovalec kovin – orodjar (3 leta), klepar krovec (3 leta), strojni
60
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
tehnik (2 leti), avtoservisni tehnik (2 leti), tehnik mehatronike (2 leti), pomočnik v
tehnoloških proceseih (2 leti)
na Srednji elektro šoli in tehniški gimnaziji: elektrotehnik (PTI), elektrotehnik (SSI),
električar (SPI), tehnik računalništva (PTI), tehnik računalništva (SSI), računalnikar
(SPI), tehniška gimnazija
na Srednji gradbeni in lesarski šoli: gradbeni tehnik (SSI), poklici s področja
gradbeništva (SPI), pomočnik pri tehnologiji gradnje (NPI), lesarski tehnik (SSI),
lesarski tehnik (PTI), mizar (SPI), obdelovalec lesa (NPI), okoljevarstveni tehnik
na Srednji zdravstveni šoli: kemijski tehnik, zdravstvena nega, zdravstvena nega
(PTI), bolničar – negovalec, farmacevtski tehnik, kozmetični tehnik
na Srednji šoli v Metliki: predšolska vzgoja.
Na Šolskem centru Novo mesto in Grmu Novo mesto – centru biotehnike in turizma delujeta
Medpodjetniška izobraževalna centra (MIC), namenjena kvalitetnemu poklicnemu
izobraževanju in usposabljanju, povezanemu z gospodarstvom in obrtjo.
V regiji izvajajo višješolske programe:
-
Višja strokovna šola Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma izvaja študijske
programe: upravljanje podeželja in krajine, gostinstvo in turizem, naravovarstvo
-
Višja strokovna šola Šolskega centra Novo mesto izvaja študijske programe:
strojništvo, informatika, elektronika, varstvo okolja in komunala, logistično inženirstvo,
lesarstvo, kozmetika,
Višja strokovna šola Ekonomske šole Novo mesto izvaja študijske programe: poslovni
sekretar, ekonomist
-
(Vir:spletni naslovi: www.ss-crnomelj.si; www.esm.si; www.gim.org; www.grm-nm.si;
www.sc-nm.com; www.sskocevje.si)
V Jugovzhodni Sloveniji je prebivalcev, starih 15 let in več, z nižjo poklicno šolo nekoliko
več (24,63%), s srednjo strokovno šolo pa manj (26,83%) kot povprečno v Sloveniji. Tudi po
srednji strokovni izobrazbi regija zaostaja za slovenskim povprečjem.
Tabela 33: Prebivalci, stari 15 let in več, po doseženi izobrazbi, 1. januar 2011 (Vir:
www.stat.si, letopis 2012)
Regija / Slovenija
Pomurska
Podravska
Koroška
Savinjska
Zasavska
Spodnjeposavska
Jugovzhodna
Slovenija
Skupaj
103.469
281.002
62.195
221.977
38.547
60.408
121.132
100,00%
Nepopol.
OŠ
4,03%
4,22%
6,22%
4,74%
5,30%
6,72%
8.570
7,07%
61
Popolna
OŠ
34,23%
24,22%
24,56%
26,70%
27,13%
26,08%
32.095
26,50%
Nižja
srednja
23,16%
24,40%
27.87%
25,92%
25,08%
25,96%
29.833
24,63%
Srednja
26,33%
31,55%
27,32%
27,80%
28,94%
27,52%
32.504
26,83%
VIŠ
VŠ
12,34%
15,61%
14,01%
14,89%
13,55%
13,72%
18.130
14,97%
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
Osrednjeslovenska
Gorenjska
Notranjsko-kraška
Goriška
Obalno-kraška
Slovenija
453.825
172.394
44.888
102.587
96.811
1.759.336
2,97%
4,32%
5,72%
4,60%
5,36%
4,43%
21,21%
23,07%
26,19%
27,47%
23,69%
24,73%
19,24%
23,46%
24,20%
23,80%
21,88%
23,12%
33,60%
31,31%
27,77%
27,35%
30,84%
30,22%
23,09%
17,83%
16,14%
16,88%
18,23%
17,49%
Prebivalcev, starih 15 let in več, z nižjo srednjo izobrazbo (poklicno šolo) je v Jugovzhodni
Sloveniji več kot v Sloveniji, s srednjo strokovno šolo, višjo in visoko šolo pa manj.
Razlogi za zaostajanje izobrazbene ravni prebivalcev regije so predvsem v hitri rasti
industrijskega sektorja in zaostajanju terciarnega sektorja, v propadu velikega števila
industrijskih podjetij in celo panog v času privatizacije (tekstilna, obutvena, lesna, gradbena,
..), zaradi česar je upadla potreba in zanimanje za celo vrsto poklicev v teh panogah, slabo
razviti R&R dejavnosti, pomanjkanju »kvalitetnih« delovnih mest, povečanju brezposelnosti in
zaostajanju v razvoju podjetniškega sektorja. Razloge gre iskati tudi v zmanjšanem
povpraševanju po delavcih, brezposelnosti med iskalci prve zaposlitve in mladimi in še vedno
velikem povpraševanje po delavcih brez poklica.
Iz Letnega poročila 2011 Območne službe ZRSZ Novo mesto izhaja, da je bilo iskalcev prve
zaposlitve na območju OS ZRSZ Novo mesto več (18,1%) kot v Sloveniji (14,4%) in da je
bilo več (14,1%) tudi starih do 26 let kot v Sloveniji (11,7%). Od januarja do decembra 2011
je bilo na območju OS ZRSZ Novo mesto prijavljenih 8.730 prostih delovnih mest, od tega
dobrih 80 % za določen čas. Kar 28% vseh potreb je bilo po delavcih s I. stopnjo strokovne
izobrazbe, 32% vseh potreb po delavcih s IV. stopnjo strokovne izobrazbe, 18% potreb po
delavcih s V. stopnjo strokovne izobrazbe. Le 17% vseh potreb je bilo po delavcih s VI. in
VII.+ stopnjo strokovne izobrazbe. Med brezposelnimi osebami pa so bili poleg oseb brez
poklica tudi osebe s poklici, za katere izobražujejo srednje in višje šole v regiji, kot so:
vozniki, prodajalci, ključavničarji, avtomehaniki, mizarji, kuharji, strojni tehniki, gradbeni
tehniki, elektrotehniki, trgovski poslovodje, ekonomski tehniki, gimnazijski maturantje,
inženirji strojništva, poslovni sekretarji pa tudi diplomirani in univerzitetni diplomirani
ekonomisti.
Po podatkih iz Statističnega letopisa 2012 je bilo v Jugovzhodni Sloveniji 8,6% študentov,
vpisanih na višje strokovne šole (redno in izredno). Regija je bila po številu vpisanih
študentov na višje strokovne šole na 1000 prebivalcev nad slovenskim povprečjem
(regija=10,34 študentov višjih strokovnih šol na 1000 prebivalcev; SLO= 8,33 študentov
višjih strokovnih šol na 1000 prebivalcev). Iz Letnega poročila 2011 OS ZRSZ Novo mesto
pa izhaja, da je bilo na območju službe takih potreb le 3%.
Največ izobraževalnih institucij in izobraževalnih programov je v regijskem središču.
Visokošolsko in podiplomsko izobraževanje:
V Novem mestu se je v zadnjem desetletju pospešeno razvijal visokošolski in univerzitetni
prostor, ki odgovarja na potrebe regije in širše. Izvajajo se naslednji visokošolski in
univerzitetni programi:
62
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
-
Visokošolsko središče Novo mesto:
Visoka šola za upravljanje in poslovanje izvaja: študijska programa 1. stopnje
Upravljanje in poslovanje in Informatika v upravljanju in poslovanju, program 2.
stopnje Upravljanje in poslovanje
Visoka šola za tehnologije in sistema izvaja: študijski program 1. stopnje Tehnologije
in sistemi in študijski program 2. Stopnje Tehnologije in sistemi v strojništvu
Visoka šola za zdravstvo Novo mesto izvaja: študijski program 1. stopnje Zdravstvena
nega
Fakulteta za poslovne in upravne vede izvaja: univerzitetne študijske programe I., II.
in III. stopnje Poslovna ekonomija
-
Univerzitetno in raziskovalno središče Novo mesto:
Fakulteta za informacijske študije (FIŠ) izvaja programe: Informatika v sodobni družbi
(VS), Informatika v sodobni družbi (UN), magistrski študij Informatika v sodobni družbi
in doktorski študij Informacijska družba
Fakulteta za organizacijske študije (FOŠ) izvaja programe: Menagement kakovosti
(VS), magistrski in doktorski študij Menagement kakovosti
Fakulteta za uporabne družbene vede (FUDŠ) izvaja programe: Socialni
menagement (VS), Uporabne družbene študije (UN), magistrski študij Medkulturni
menagement in Socialni menagement ter doktorski študij Sociologija.
Po podatkih iz Statističnega letopisa 2012 je bila Jugovzhodna Slovenija med dvanajstimi
statističnimi regijami po študentih vpisanih na visokošolske zavode s 43,83 študenti na 1000
prebivalcev na visokem drugem mestu, takoj za Goriško, ki ima 45,59 vpisanih študentov na
visokošolske zavode na 1000 prebivalcev in je presegala slovensko povprečje 42,24
vpisanih študentov na visokošolske zavode na 1000 prebivalcev. Večina (83,10%) študentov
iz Jugovzhodne Slovenije je bilo vpisanih kot redni študentje (SLO=80,08%).
Tabela 34: Študentje po stalnem bivališču, 2011/2012 (Vir: www.stat.si, Statistični letopis
2012)
Regija / Slovenija
Pomurska
Podravska
Koroška
Savinjska
Zasavska
Spodnjeposavska
Jugovzhodna Slo.
Osrednjeslovenska
Gorenjska
Notranjsko-kraška
Goriška
Obalno-kraška
Slovenija
Vpisani na
VIŠ
972
2.472
741
2.368
424
601
1.476
3.976
1.993
457
282
484
17.124
Št. vpisanih VIŠ
/1000 preb.
8,16
7,64
10,23
9,09
9,65
8,56
10,34
7,41
9,76
8,72
2,36
4,34
8,33
63
Vpisani na
VS
4.400
11.839
3.109
10.990
1.711
2.935
6.253
22.989
8.534
2.189
5.436
4.052
86.879
Št. vpisanih VS /
1000 preb.
36,98
36,59
42,96
42,43
38,95
41,83
43,83
43,01
41,82
41,80
45,59
36,36
42,24
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
V zadnjih 10-tih letih je regija izboljšala ponudbo visokošolskih študijskih programov. Na
začetku prejšnjega programskega obdobja je bila v regiji ena visoka šola – Visoka šola za
upravljanje in poslovanje Novo mesto. Sedaj ima regija tri visoke šole (poleg Visoke šole za
upravljanje in poslovanje še Visoko šolo za tehnologijo in sisteme in Visoko šolo za
zdravstvo) in štiri fakultete (Fakulteto za poslovne in upravne vede, Fakulteto za
informacijske študije, Fakulteto za organizacijske študije in Fakulteto za uporabne družbene
vede), ki dajejo tudi možnosti podiplomskega študija. Dodatna ponudba visokošolskih in
univerzitetnih programov pozitivno vpliva na odpravljanje strukturnih neskladij, ki so prisotna
na trgu dela. Na tem področju je bil narejen v regiji velik razvojni premik.
V tem obdobju pa se v Jugovzhodni Sloveniji niso nadaljevale aktivnosti za zagotavljanje
prostorskih in drugih pogojev za kvalitetno izvajanje visokošolskih in fakultetnih programov
ter za ustanovitev univerze v Jugovzhodni Sloveniji.
Izobraževanje odraslih:
Na področju izobraževanja odraslih in vseživljenjskega učenja delujejo na območju regije
zavodi, ki so jih s tem namenom ustanovile lokalne skupnosti in zavodi, ki se ukvarjajo tudi z
izobraževanjem odraslih.
Zavod za izobraževanje in kulturo Črnomelj (ZIK Črnomelj) deluje na območju Bele krajine
od leta 1959. Na področju izobraževanja izvaja programe: osnovne šole za odrasle,
nacionalnih poklicnih kvalifikacij, jezikovna izobraževanja, računalniško izobraževanje in
opismenjevanje. Programi za pridobitev izobrazbe so v upadu, povečujejo pa se splošno
izobraževalni programi.
Ljudska univerza Kočevje razvija in neguje vseživljenjsko učenje na Kočevsko-ribniškem.
Izvaja program osnovne šole za odrasle, programe srednjega in poklicnega izobraževanja,
višješolske programe, program nacionalnih poklicnih kvalifikacij, jezikovno, računalniško in
drugo usposabljanje za potrebe dela ter usposabljanje Romov.
Razvojno izobraževalni center Novo mesto (RIC Novo mesto) deluje na območju ožje
Dolenjske od leta 1994. Izvaja programe za pridobitev osnovne izobrazbe, srednješolske
programe in študija na daljavo, izvaja računalniške in jezikovne tečaje, splošne
izobraževalne programe za različne ciljne skupine in različne druge dejavnosti.
Center za izobraževanje in kulturo Trebnje (CIK Trebnje) izvaja na območju ožje Dolenjske
programe za pridobitev osnovnošolske, poklicne, srednješolske in višješolske izobrazbe,
izvaja pomoč pri učenju (socializacija Romov), jezikovne, računalniške in druge tečaje ter
delavnice.
Na šolskem centru Novo mesto deluje Enota za izobraževanje odraslih, ki izvaja programe
za izobraževanje odraslih za pridobitev prvega poklica, poklicne nadgradnje, dokončanja
poklicnega izobraževanja, usposabljanja in prekvalifikacije nezaposlenih, funkcionalnega
opismenjevanja in izpopolnjevanje znanja za delo in poklic.
64
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
Splošno neformalno izobraževanje pokriva raznovrstna področja človekovega učenja in
delovanja, zato velikokrat sega izven sektorja izobraževanja in usposabljanja, v resorje, ki jim
to ni osnovni namen, zato ga je težko prepoznati in spremljati.
Iz Resolucije o nacionalnem programu izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji do leta
2010 (Ur. l RS, št. 70/2004) izhaja, da ima Jugovzhodna Slovenija, za osrednjo slovensko,
podravsko in savinjsko regijo najbogatejšo ponudbo in oz najvišji delež javno-veljavnih
programov za pridobitev osnovne šole za odrasle, srednješolske izobrazbe in drugih javno
veljavnih programov za odrasle. Hkrati pa iz podatkov o popisu prebivalstva Slovenije,
starem 25 do 64 let po stopnji izobrazbe v letu 2002 izhaja, da ima Jugovzhodna Slovenija
precejšen izobrazbeni primanjkljaj.
Po podatkih statističnega urada je bilo v Jugovzhodni Sloveniji leta 2010 v srednješolske
izobraževalne programe vključenih 649 odraslih (4,18% vključenih odraslih v srednješolske
izobraževalne programe v Sloveniji), 243 odraslih pa je te programe v letu 2006 končalo. V
rednih in izrednih programih terciarnega izobraževanja je bilo v letu 2011 s stalnim
bivališčem v občinah Jugovzhodne Slovenije 7.729 študentov oz. 7,43% vseh študentov
terciarnega izobraževanja v Sloveniji. (Vir: www.stat.si, podatkovni portal, izobraževanje). V
programe institucionalnega usposabljanja je bilo vključenih 343 brezposelnih oseb iz regije.
(Vir: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, letna poročila 2011). Ocenjujemo, da je v
različne oblike izobraževanja in usposabljanja odraslih vključenih 10 do 15% prebivalcev
regije.
RAZVOJNE PREDNOSTI – VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
- pokritost z vzgojno izobraževalno infrastrukturo, ki je potrebna vzdrževanja in
posodabljanja
- povezovanje izobraževalnih institucij z regijskim gospodarstvom
- široko poklicno in srednješolsko izobraževanje
- izboljšanje ponudbe za izobraževanje na visokih šolah in fakultetah v regiji
- dobra pokritost z institucijami in programi za izobraževanje odraslih ter usposabljanje
za tretje življenjsko obdobje
- možnosti štipendiranja za potrebe delodajalcev
RAZVOJNE OVIRE – VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
-
težavna integracija romskih otrok in mladine v vzgojne in izobraževalne programe
premajhna vlaganja delodajalcev za usposabljanje zaposlenih
povečevanje razlik pri zagotavljanju enakih možnosti do kvalitetne izobrazbe
počasno prilagajanje izobraževalnih institucij in programov potrebam delodajalcev in
zaposlitvenim možnostim
- premalo kvalitetnih delovnih mest za potrebe šolajočih generacij
- nadaljevanje šolanja zaradi nemožnosti zaposlitve, ki ne povečuje zaposlitvenih
možnosti
- pomanjkljiva usposobljenost mladih za začetek dela in opravljanja poklica glede na
ukinitev pripravništva
65
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
- izobraževanje v programih, ki niso usklajeni s potrebami delodajalcev in zaposlitvenimi
možnostmi
- propad industrijskih podjetij in upad zanimanja za določene poklice ali gospodarske
panoge
- prilagajanje vzgojnih in izobraževalnih institucij demografskim in ekonomskim
gibanjem
1.1.7. ZDRAVSTVENO IN SOCIALNO VARSTVO
Zdravstveno varstvo:
Zdravstveno varstvo prebivalcev Jugovzhodne Slovenije se izvaja na primarni ravni v
zdravstvenih domovih, katerih ustanoviteljice so občine:
-
-
-
-
-
-
Zdravstveni dom Črnomelj izvaja primarno zdravstveno varstvo za prebivalce občin
Črnomelj in Semič. V Semiču in Vinici sta zdravstveni postaji. (Vir: www.zdcrnomelj.si)
Zdravstveni dom Kočevje zagotavlja s koncesionarji primarno zdravstveno varstvo za
prebivalce občin Kočevje, Kostel in Osilnica. Zdravstvene postaje delujejo v
Predgradu (Stari trg ob Kolpi), Fari (Kostel), Osilnici in Kočevski Reki. (Vir:
www.zdkocevje.si)
Zdravstveni dom Metlika opravlja osnovno zdravstveno službo, zobozdravstveno
službo in specialistično zdravstveno dejavnost na območju občine Metlika in za Dom
počitka v Metliki. (Vir: www.zd-metlika.si)
Zdravstveni dom Novo mesto izvaja zdravstvene storitve s koncesionarji na primarni
ravni na območju MO Novo mesto in občin ustanoviteljic: Šentjernej, Škocjan,
Šmarješke Toplice, Žužemberk, Straža, Dolenjske Toplice in Mirna Peč (Vir: www.zdnm.si)
Zdravstveni dom dr. Janeza Oražma Ribnica izvaja primarno zdravstveno varstvo z
izvajanjem nujne medicinske pomoči na območju občine Ribnice in občin
ustanoviteljic v svojih enotah v Ribnici, Sodražici, Loškem Potoku in Velikih Laščah
(www.zdribnica.si)
Zdravstveni dom Trebnje izvaja primarno zdravstveno dejavnost v ambulantah v
Trebnjem, Domu starejših občanov v Trebnjem in zdravstvenih postajah Mirna in
Mokronog (Vir: www.zd-tr.si).
Sekundarno zdravstveno varstvo izvaja na območju ožje Dolenjske in Bele krajine Splošna
bolnišnica Novo mesto. Je ena večjih bolnišnic v državi. Delno pokriva tudi potrebe občin v
spodnjem Posavju (Krško, Brežice, Sevnica). Specialistično ambulantno dejavnost,
bolnišnično dejavnost ter dejavnost primarnega zdravstva-ginekološki dispanzer izvaja za
132.000 prebivalcev. V letu 2011 se je zdravilo v bolnišnici 20.813 bolnikov. Bolnišnica je
realizirala 107.189 bolniško oskrbnih dni v akutni bolnišnični obravnavi in 9.408 bolniških dni
v neakutni bolnišnični obravnavi. Povprečna ležalna doba je bila v letu 2011 5,26 dni,
povprečna zasedenost 377-tih postelj pa 85,74%. Specialistične ambulante so v letu 2011
beležile 172.741 obiskov na primarnem nivoju, v ginekološkem dispanzerju pa 8.631
66
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
obiskov. Izvedenih je bilo 1522 operacij in 16.848 dializ. V okviru bolnišnice še ni
vzpostavljen oddelek za podaljšano zdravstveno nego.
Sekundarni zdravstveno varstvo za prebivalce Kočevsko-ribniškega območja se izvaja v
Kliničnem centru v Ljubljani.
Javni zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto, katerega ustanoviteljica je država, izvaja v
regiji in širše strokovno obravnavo problemov zdravstvenega varstva s področja socialne
medicine, higiene, epidemiologije in zdravstvene ekologije.
Po podatkih Lekarniške zbornice Slovenije (www.lzs.si) je na območju ožje Dolenjske 14
lekarn (lekarne so v Dolenjskih Toplicah, Mirni, Mirni Peči, Mokronogu, Novem mestu (5),
Straži, Šentjerneju, Škocjanu, Trebnjem in Žužemberku), na območju Bele krajine 5 lekarn
(lekarne so v Črnomlju (2), Metliki, Semiču in na Vinici ter na območju Kočevsko-ribniškega 3
lekarne (lekarne so v Kočevju, Ribnici in Sodražici).
Po podatkih iz Zdravstvenega statističnega letopisa 2011 je bilo v regiji 977 zdravstvenih in
drugih delavcev oz. 4,22% vseh zdravstvenih in drugih delavcev v zdravstvu v Sloveniji. Od
tega je bilo 673 oz. 68,9% zdravstvenih delavcev in 304 oz. 31,1% drugih delavcev. Od vseh
zdravstvenih delavcev je bilo 304 z visoko izobrazbo, 25 z višjo izobrazbo, 332 z s srednjo
šolo in 11 z nižjo izobrazbo.
V regiji je bilo v letu 2011 rojenih 11,6 živorojenih otrok na 1000 prebivalcev, kar je več kot v
povprečju v Sloveniji (10,6 živorojenih otrok na 1000 prebivalcev). Umrljivost pa je bila
nekoliko višja kot v Sloveniji. Na 1000 prebivalcev je umrlo 9,2 prebivalcev, povprečno v
Sloveniji pa 9,1 prebivalcev. Na 1000 živorojenih dojenčkov so v regiji umrli 4,2 dojenčki, kar
je več kot povprečno v Sloveniji (SLO=2,9 umrla dojenčka na 1000 živorojenih), vendar manj
kot v spodnjeposavski (5,6) in notranjsko-kraški regiji (5,0 umrlih dojenčkov na 1000
živorojenih).
Na 1 zdravnika je bilo v Jugovzhodni Sloveniji v letu 2010 1.752 prebivalcev, starih več kot
20 let (SLO=1.766 prebivalcev starejših od 20 let), na 1 diplomirano in višjo medicinsko
sestro 14.741 prebivalcev, starih več kot 20 let (SLO=25.783 prebivalcev, starejših od 20 let)
na 1 medicinsko sestro (tehnico) pa 1.456 prebivalcev, starejših od 20 let (SLO=1.661
prebivalcev, starejših od 20 let). Po preskrbljenosti vseh prebivalcev z zobozdravniki v
zobozdravstvenem varstvu otrok in odraslih po zdravstvenih regijah (Slovenija je razdeljena
na 9 zdravstvenih regij: Ravne, Novo mesto, Murska Sobota, Maribor, Ljubljana, Kranj,
Koper, Nova Gorica in Celje) je bilo v letu 2010 Novo mesto s 1.594,7 prebivalci na enega
zobozdravnika nekoliko pod slovenskim povprečjem (SLO=1.523,3 prebivalcev na enega
zobozdravnika), Ljubljana (kamor spada tudi Kočevsko-ribniška) pa je bila s 1.446,4
prebivalci na enega zobozdravnika še nekoliko višje.
V regiji je obiskalo zdravnika v letu 2010 na primarni ravni 453,3 prebivalcev starejših od 20
let na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 458,7 prebivalcev starejših od 20 let na 1000
prebivalcev.
Po prezgodnji umrljivosti je bila Jugovzhodna Slovenija z 233,1 prezgodaj umrlimi na
100.000 prebivalcev nad slovenskim povprečjem (SLO=221,4 prezgodaj umrlih na 100.000
67
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
prebivalcev in v sredini med dvanajstimi statističnimi regijami. Manj prezgodaj umrlih na
100.000 prebivalcev je bilo v osrednjeslovenski, gorenjski, notranjsko-kraški, goriški in
obalno-kraški regiji (Vir: Zdravstveni statistični letopis 2005, podatek se kasneje ni več
spremljal).
V obdobju januar – december 2011 je znašal odstotek bolniškega staleža v območni enoti
ZZZS Novo mesto 4,3% (SLO=4,2%), v območni enoti Ljubljana pa 3,7% (Vir: Inštitut za
varovanje zdravja Republike Slovenije, Bolniški stalež, Evidenca začasne odsotnosti z dela
zaradi bolezni, poškodb, nege in drugih vzrokov, IVZ 3). V obdobju 2011-2010 je bilo v okviru
Zdravstvene regije Novo mesto bolniški stalež najvišji 4,54% v letu 2004 in najnižji 3,48%
leta 2008, v Sloveniji pa se je ta gibal od 4,32% v letu 2004 do 3,53% v letu 2010. Višji je bil
bolniški stalež žensk. (Vir: zavod za zdravstveno varstvo novo mesto, Statistični podatki o
zdravstvenem varstvu in zdravstvene službe v letu 2010, januar 2012)
V letu 2010 je bilo v regiji izdanih 1.113.386 zdravniških receptov oz. 6,98% vseh izdanih
zdravniških receptov v Sloveniji. Po številu receptov na 1000 prebivalcev je bila regija med
12 statističnimi regijami na visokem 8. mestu. (Vir: www.ivz.si, Zdravstveni statistični letopis
2010).
Socialno varstvo:
Na področju socialnega varstva delujejo v regiji:
-
-
-
Centri za socialno delo (CSD) v Črnomlju, Kočevju, Novem mestu, Ribnici in
Trebnjem;
Domovi za starejše občane (DSO) v Črnomlju, Kočevju, Loškem Potoku (enota DSO
Grosuplje), Metliki, Novem mestu, Ribnici, Trebnjem in Penzion Sreča d.o.o. v
Šmarjeških Toplicah, s skupno zmožnostjo nastanitve in oskrbe 1.282 stanovalcev,
kar predstavlja 5,69% starejših prebivalcev regije od 65 let;
Varstveni delovni centri v Črnomlju z enotama v Črnomlju in Vinici, Želva Podjetje za
usposabljanje in zaposlovanje invalidov, d.o.o. Ljubljana – enota v Kočevju in VDC
Novo mesto, ki deluje v Novem mestu na dveh lokacijah in v Trebnjem;
Društvo za pomoč žrtvam nasilja.
Skupni koeficient starostne odvisnosti v letu 2012, ki izraža obremenjenost delovno
sposobnih prebivalcev s starostno odvisnimi »mladimi« prebivalci, v starosti od 0 do 14 let in
»starimi« prebivalci 65 let in več, je znašal za Jugovzhodno Slovenijo 44,8 in je bil nekoliko
nižji kot v Sloveniji (45,1). Vir: www.stat.si, podatkovni portal, podatki po regijah, kazalniki
trajnostnega razvoja).
V letu 2012 je število prebivalcev regije, ki so starejši od 65 let za 4% preseglo število
prebivalcev starih do 15 let.
Povprečna stopnja registrirane brezposelnosti se giblje v regiji nad slovenskim povprečjem.
Novembra 2012 je bila stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji 12,2, v Jugovzhodni
Sloveniji pa 13,4. Znotraj regije stopnja registrirane brezposelnosti med posameznimi
občinami močno odstopa. Najvišja je bila v občinah Kočevje (21,2), Črnomelj (19,8), Metlika
(16,2), Semič (15,7), Straža (13,2) in Dolenjske Toplice (13,0), najnižja pa je bila v
68
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
Šmarjeških Toplicah (7,0), Mirni peči (8,5) in Ribnici (8,8) (Vir: www.stat.si, podatkovni portal,
podatki po regijah, občine)
Po podatkih iz letnega poročila Območne službe ZRSZ Novo mesto je bil v letu 2011
povprečen čas brezposelnosti 2 leti, 2 meseca in 21 dni in se je v enem letu podaljšal za 19
dni. Med brezposelnimi osebami narašča število starejših, mladih, prvih iskalcev zaposlitve in
dolgotrajno brezposelnih.
S padanjem gospodarske aktivnosti se povečuje razkorak med ekonomko močnejšimi in
šibkejšimi regijami. Eden izmed realnih (dodatnih) pokazateljev razvitosti regije je razpoložljiv
dohodek na prebivalca, ki je hkrati tudi najpomembnejši dejavnik potrošnje.
Tabela 35: Razpoložljivi dohodek na prebivalca, regije, 2000-2009, v EUR (Vir:
www.umar.gov.si, Zbirka Delovni zvezek, Janja Pečar, Bruto domači proizvod – regionalni
pregled, Delovni zvezek 5/2012, let. XXI)
Regija
2000
Osredslov. 6.501
Obal-kra.
5.875
Gorenjska 5.988
Goriška
6.053
Savinjska
5.438
JVS
5.469
Pomurska
4.503
Notr-krašk. 5.354
Podravska 5.024
Koroška
5.604
Spodposav 5.318
Zasavska
5.510
SLO
5.692
2001
7.196
6.587
6.680
6.740
6.140
6.266
5.014
6.073
5.682
6.255
6.354
6.283
6.392
2002
7.878
7.157
7.156
7.343
6.866
6.959
5.709
6.753
6.509
6.983
6.729
7.358
7.074
2003
8.339
7.697
7.642
7.969
7.348
7.280
5.881
7.251
6.856
7.252
6.800
7.618
7.485
2004
8.898
8.328
8.341
8.738
7.857
7.882
6.248
7.971
7.324
7.730
7.275
7.891
8.036
2005
9.465
8.946
8.683
9.129
8.173
8.452
7.131
8.526
7.749
8.267
7.837
8.015
8.528
2006
9.806
9.368
8.934
9.428
8.659
8.923
7.792
8.906
8.353
8.959
8.597
8.575
8.987
2007
10.544
10.145
9.741
10.113
9.387
9.683
8.349
9.736
9,086
9.759
9.415
9.403
9.732
2008
11.828
11.198
10.618
11.192
10.064
10.724
8.620
10.631
9.697
10.025
9.895
9.916
10.570
2009
11.440
11.130
10.359
10.869
9.878
9.994
8.938
10.455
9.528
10.080
9.793
10.067
10.374
V letu 2009 so v regijah že vidne posledice gospodarske krize, tudi v Jugovzhodni Sloveniji.
Razpoložljiv dohodek na prebivalca se je nominalno povečeval do leta 2008, v letu 2009 pa
je prišlo do negativnega obrata. Nominalno se je povečal v letu 2009 samo še v pomurski,
zasavski in koroški regiji (realno pa je verjetno padel tudi tam). Na spremembo trenda je
najbolj vplival padec zaposlenosti. Jugovzhodna Slovenija je v letu 2000 dosegala 96%, v
letu 2009 je razmerje zadržala in je zmanjšala razkorak do Osrednjeslovenije – v letu 2000 je
znašal 16 odstotnih točk, v letu 2009 pa le še 13 odstotnih točk.
Novembra 2011 je prejemalo v Jugovzhodni Sloveniji denarno socialno pomoč 4,07%
prebivalcev, kar je manj kot novembra 2010 (4,26%) in novembra 2009 (4,17%) in več kot
novembra 2008 (3,29) in novembra 2007 (3,43%).
Tabela 36: Število upravičencev do denarne socialne pomoči, november 2011 (Vir:
www.mddsz.gov.si, Denarne socialne pomoči)
Regija
Odrasli
Odrasli
Otroci
69
Otroci
Skupaj
Skupaj
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
Osredslov.
Obalno-kr.
Gorenjska
Goriška
Savinjska
JVS
Pomurska
Notr-kraš.
Podravska
Koroška
Podnjepos.
Zasavska
SLO
število
8.571
2.482
3.018
1.692
9.218
3.972
5.519
914
13.046
2.311
2.177
1.747
54.489
% preb.
1,61
2,24
1,84
1,42
3,55
2,79
4.63
1,75
4.04
2,94
3,10
3,95
2,66
Število
2.184
546
703
231
2.162
1.826
1.439
217
3.500
411
659
344
14.223
% preb.
0,41
0,49
0,35
0,19
0,83
1,28
1,21
0,42
1,08
0,57
0,94
0,78
0,69
Število
10.735
3.028
3.721
1.923
11.381
5.798
6.958
1.131
16.546
2.544
2.836
2.091
68.712
% preb.
2,02
2,73
1,83
1,61
4,38
4,07
5,84
2,16
5,12
3,51
4,04
4,73
3,35
Denarno socialno pomoč je novembra 2011 prejemalo v regiji 8,43 vseh prejemnikov
denarnih pomoči v državi, med otroci pa kar 12,8%. V Jugovzhodni Sloveniji je bil delež
odraslih upravičenčev do denarne socialne pomoči večji kot povprečno v Sloveniji, delež
otrok največji med otroci prejemniki socialne pomoči v državi, nadpovprečen pa je bil tudi
delež vseh upravičencev do denarne socialne pomoči glede na število prebivalcev regije. V
Sloveniji je bilo v letu 2011 povprečno mesečno 51.051 upravičencev do denarne socialne
pomoči, v prvih osmih mesecih leta 2012 pa 47.851 upravičencev do denarne socialne
pomoči, kar je povprečno mesečno 6,3% manj. Največ upravičencev do denarne socialne
pomoči je bilo med brezposelnimi osebami, upokojenci in zaposlenimi. (Vir:
www.mddsz.gov.si, Denarne socialne pomoči)
Po podatkih Skupnosti socialnih zavodov Slovenije je v domovih starejših občanov v regiji
1.053 evidentiranih aktivnih vlog (brez upoštevanja doma v Loškem Potoku, saj so vodene
potrebe pri DSO Grosuplje), od tega 77 prednostnih vlog. Hkrati je bilo v domovih le 6 prostih
mest.
Romi, ki živijo v regiji, so ena od ranljivih skupin prebivalstva. V povprečju živijo v največji
revščini in še večji socialni izključenosti, nimajo niti izobrazbe niti zaposlitve. Razlike se
pojavljajo med regijami (Romi v Pomurski regiji imajo boljši položaj od Romov v ostalih
regijah), med naselji in tudi znotraj naselij. Tudi med sabo so Romi nepovezani in večinoma
neorganizirani ter pogosto v lastni sredini ovirajo tiste posameznike, ki so začeli prevzemati
norme in pravila večinskega prebivalstva. Odkar imajo v nekaterih občinah pravico do
romskega svetnika, so vsaj formalno povabljeni k sodelovanju pri reševanju problemov
lokalnih skupnosti, v katerih živijo.
RAZVOJNE PREDNOSTI – ZDRAVSTVENO IN SOCIALNO VARSTVO
-
dobra dostopnost zdravstvenih storitev na primarni ravni na celotnem območju regije
dobra dostopnost zdravstvenega varstva na sekundarnem nivoju prebivalcev ožje
Dolenjske in Bele krajine
dobra dostopnost in izboljšanje domskega varstva starejših prebivalcev regije
70
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
-
večji del prebivalstva regije živi na podeželju, kjer so možnosti za pridelavo zdrave
hrane boljše
RAZVOJNE OVIRE – ZDRAVSTVENO IN SOCIALNO VARSTVO
- otežena dostopnost do zdravstvenih storitev sekundarnega zdravstvenega varstva
prebivalcev Kočevsko-ribniškega
- staranje prebivalstva - število prebivalcev starejših od 65 let presega število
prebivalcev starih do 15 let
- zaostrovanje razmer na področju zdravstvenega varstva in zdravstvenega
zavarovanja zaradi zaostrovanja gospodarskih razmer (neplačevanje zdravstvenih
prispevkov, neplačevanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja)
- slabšanje socialno-ekonomskih pogojev povezanih z zdravjem (kot so revščina,
socialna izključenost, nezaposlenost, bivalni pogoji)
1.1.8. KULTURA
Na območju Jugovzhodne Slovenije delujejo naslednje institucije kulturnega ustvarjanja in
udejstvovanja:
Pokrajinski muzeji:
-
-
-
Dolenjski muzej Novo mesto je eden večjih in pomembnejših muzejev v Sloveniji.
Premično kulturno dediščino širše Dolenjske predstavlja z arheološko in etnološko
razstavo, razstavo novejše zgodovine, Leona Štuklja 1898-1999, spomeniškim
območjem Kočevskega roga, zbirko umetniških del Božidarja Jakca, Stalno likovno
razstavo in Likovno pedagoško zbirko;
Belokranjski muzej Metlika skrbi za premično kulturno dediščino Bele krajine, ki jo
predstavljajo predmeti petih osnovnih zbirk: arheologija, etnologija, kulturna
zgodovina, novejša zgodovina in umetnostna zgodovina, šestih dodatnih zbirk in
posebne zbirke – domačije Kambič;
Pokrajinski muzej Kočevje s stalnimi razstavami Cerkve in kapele župnije Kočevska
Reka, Predgrad in Predgrajci, Risbe Božidarja Jakca, Izgubljena kulturna dediščina
kočevskih Nemcev, Narod si bo pisal sodbo sam in Živeti z gozdom, občasnimi in
gostujočimi razstavami predstavlja in skrbi za kulturno dediščino kočevskega
območja.
Premična dediščina ribniškega območja je predstavljena v Mestnem muzeju v
Ljubljani.
Mreža knjižnic (Vir: http://bibsist-nuk.uni-lj.si:
-
Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto ima študijski oddelek, oddelek za odrasle,
oddelek za mladino, potujočo knjižnico, posebno zbirko Boga Komelja, izvaja tudi
71
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
-
-
bibliopedagoško dejavnost izven knjižnice v Šentjerneju, Škocjanu, Straži, Otočcu,
Dvoru, Dolenjskih Toplicah in v romskem izposojevališču Žabjak-Brezje;
Ljudska knjižnica Metlika, kjer deluje tudi potujoča knjižnica z bibliobusom Knjižnice
Mirana Jarca. Knjižnica izvaja v sodelovanju s centrom za socialno delo iz Metlike
projekt »Romi, povabljeni v knjižnico);
Knjižnica Kočevje je osrednja splošna knjižnica, ki izvaja tudi dejavnost izven
knjižnice v Kostelu in Osilnici;
Knjižnica Pavla Golie Trebnje je splošna knjižnica, ki opravlja dejavnost tudi izven
knjižnice na Mirni, v Šentrupertu in Mokronogu;
Knjižnica Miklova hiša Ribnica izvaja knjižnično dejavnost na sedežu in v
izposojevališčih v Sodražici in Loškem Potoku;
Knjižnica Črnomelj je splošna knjižnica, ki izvaja dejavnost na sedežu in v enoti v
Semiču.
Kulturni domovi in centri v občinskih središčih:
-
Kulturni dom Črnomelj
Kulturno kongresni center Dolenjske Toplice
Šeškov dom Kočevje
Kulturni dom Loški Potok
Kulturni dom Metlika
Kulturni dom Mirna Peč
Kulturni dom Mokronog
V Novem mestu je določena infrastruktura na področju kulture z odlokom: Kulturni
center Janeza Trdina, Dom kulture Novo mesto in Narodni dom
Rokodelski center Ribnica
Kulturni center Semič
Kulturni dom Straža
Kulturni center Primoža Trubarja Šentjernej
Metelkov dom Škocjan
Kulturni dom Šmarjeta
Kulturni dom Trebnje
in več kulturnih domov izven občinskih središč (npr. Kulturni dom Bele cerkev, Kulturni
dom Dobrnič, … .
V Novem mestu deluje javno gledališče Anton Podbevšek teater – APT, ki posreduje in
ustvarja lastno produkcijo na področju uprizoritvenih umetnosti in organizira gostovanja na
matičnem odru in gostovanjih. Na območju regije deluje tudi več amaterskih gledaliških
skupin.
Na področju varstva arhivskega gradiva ožje Dolenjske in Bele krajine deluje v Novem mestu
Enota Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Na področju ohranjanja narave, s poudarkom na
njenih najvidnejših delih v Jugovzhodni Sloveniji deluje na območju Dolenjske in Bele krajine
(ter dela Posavja) Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Območna enota Novo
mesto. To dejavnost izvaja na območju Kočevsko-ribniške Območna enota Ljubljana.
Podobna je razdelitev pristojnosti na področju kulturne dediščine. Na območju Dolenjske in
Bele krajine identificira, dokumentira, proučuje, vrednoti in interpretira nepremično, premično
72
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
in živo dediščino Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Operativna enota Nov mesto,
na območju Kočevsko-ribniške pa enota tega zavoda v Ljubljani.
Na območju regije je več galerij: Galerija Kralj, galerija Simulaker, Dolenjski muzej, galerija
likovnih samorastnikov, Galerija Kambič in druge.
V Novem mestu deluje ena redkih založb izven Ljubljane – Založba Goga, ki izdaja poezijo in
prozo domačih in tujih avtorjev.
Društvo študentov Novo mesto je ustanovitelj zavoda Lokal Patriot, ki izvaja kulturno
prireditveno in klubsko dejavnost.
V Novem mestu, Črnomlju, Metliki, Trebnjem, Kočevju in Ribnici delujejo območne izpostave
javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, ki se vključujejo v kulturno mrežo
59 območnih izpostav na območju Slovenije, zamejstva in v mednarodni prostor.
Na območju regije delujejo številne kulturne iniciative – več kot 200 kulturnih in kulturno
umetniških društev ter njihovih zvez: Zveza kulturnih društev Črnomelj, Zveza kulturnih
društev Kočevje, Zveza kulturnih društev Novo mesto, Zveza kulturnih društev Ribnica,
Zveza kulturnih društev Trebnje, Zveza kulturnih društev Loški Potok, Zveza kulturnih
društev Metlika, ki so članice Zveze kulturnih društev Slovenije.
Po podatkih statističnega urada je bilo v letu 2011 v muzejih, galerijah in likovnih razstaviščih
Jugovzhodne Slovenije 60 različnih razstav, ki jih je obiskalo 87.200 obiskovalcev. (Vir:
www.stat.si, podatkovni portal, občine).
Kulturno dediščino predstavljajo stvari in vrednote, ki so pomembne kot viri in pomniki
človeške zgodovine, razvoja in ustvarjalnosti. Njihova ohranitev je zaradi kulturnega,
zgodovinskega, umetniškega, znanstvenega, vzgojnega, družbenega in simbolnega pomena
izrednega javnega pomena. Pomembna in številna je nepremična kulturna dediščina (številni
gradovi (Metlika, Otočec, Grm, Žužemberk, Soteska s Hudičevim turnom, Luknja, Kamen,
Kostel, Vinica, Mirna, Škrljevo, Mokronog, Klevevž, Gradac, Črnomelj, Ribnica, Fridrihstein,
…) območje poselitve (kočevarske vasi), domačije, gospodarska poslopja, kozolci, trška in
mestna jedra (Novo mesto, metlika. Črnomelj, Ribnica, Mokronog, …), sakralna dediščina
(Kapitelj, cerkev Sv. Ruperta, kapelice, znamenja, ki opozarjajo ne zgodovinske dogodke,
romarske cerkve, ..), memorialna dediščina (Baza 20, Podstenice, ,..), izjemna arheološka
dediščina, ki je še vedno neraziskana (območje Mihovega, Gribelj, Kapiteljske njive v Novem
mestu, Cvinger, …), vrtnoarhitekturna dediščina (Lanšprež, Breitenau, Rakovnik, Klevevž,
Kettejev drevored …), pomembnejša območja nacionalne prepoznavnosti (Dolina Kolpe pod
Starim trgom, Gorjanci, Podgorje, Stare žage, Otočec, Mirenska dolina, Loški potok, …). (Vir:
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2007-2013, Kulturna dediščina).
Izbrana prepoznavna in dostopna kulturna dediščine na Dolenjskem in v Beli krajini je bila
vključena v pilotni projekt EU »Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine« z namenom
revitalizacije podeželja. Projekt je prepoznal bogato kulturno (in naravno) dediščino kot še
neizkoriščeno možnost trajnostnega razvoja podeželja z njenim vključevanjem v turistično
ponudbo. Projekt se je nadaljeval tudi na območju Kočevsko-ribniškega pod naslovom Po
poteh dediščine od Idrijce do Kolpe. Potenciali kulturne (in naravne) dediščine so na območju
73
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
celotne Jugovzhodne Slovenije in predstavljajo eno redkih razvojnih možnosti vseh lokalnih
skupnosti in območij regije.
RAZVOJNE PREDNOSTI – KULTURA
-
dobra dostopnost do kulturnih institucij in storitev
razvejana kulturna ponudba
izredna in ohranjena ter prepoznavna kulturna dediščina
prepoznavna blagovna znamka Heritage Trails
razvejana društvena dejavnost
RAZVOJNE OVIRE – KULTURA
-
oteženo in pomanjkljivo vzdrževanje kulturnih objektov in kontinuitete projektov v
zaostrenih gospodarskih in ekonomskih razmerah
zmanjševanje javnih in zasebnih sredstev za kulturo
prepuščanje kulturnih znamenitosti nenadzorovanemu in nekontroliranemu obisku
1.1.9. ŠPORT IN REKREACIJA
Po podatkih Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport je na območju
Jugovzhodne Slovenije naslednja športna infrastruktura (Vir: www.mizks.gov.si, seznam
športnih objektov), ne glede na lastništvo (v lasti občin in v lasti drugih oseb):
-
109 športnih igrišč, od tega 62 v lasti občin, športna igrišča imajo vse lokalne
skupnosti Jugovzhodne Slovenije;
35 telovadnic, od tega 31 v lasti občin (pri osnovnih šolah), telovadnic ni v občinah
Osilnica in Šentjernej;
7 stadionov, vsi so v lasti občin, v občinah Črnomelj, Dolenjske Toplice, Kočevje,
Ribnica, Straža in Šentjernej;
2 kegljišči, eno je v lasti občine, v občinah Črnomelj in Kočevje;
7 športnih dvoran, od tega jih je 5 v lasti občin, v občinah Črnomelj, Metlika, Novo
mesto, Ribnica, Šentjernej in Trebnje;
6 tenis igrišč, od tega je eno v lasti občine, v občinah Črnomelj, Dolenjske Toplice,
Kočevje, Metlika in Osilnica;
3 fitnesi, v občinah Dolenjske Toplice, Kočevje in Novo mesto;
pokrit bazen v občini Dolenjske Toplice;
wellness v občini Dolenjske Toplice;
športni dom v lasti občine Kočevje v Kočevju;
6 balinišč, od tega sta dva v občinski lasti, v občinah Kočevje, Kostel, Semič in
Sodražica;
3 strelišča za zračno puško, dve sta v lasti občin, v občinah Kočevje in Trebnje
poligon za dresuro konj v občini Kočevje, dvorana za jahanje v občini Novo mesto in
menaž za dresuro konj v Ribnici;
2 športna parka, eden v lasti MO Novo mesto, oba v Novem mestu;
74
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
-
velodrom v občini Novo mesto;
3 športno rekreacijski centri, dva sta v občinski lasti, v občinah Novo mesto, Osilnica
in Ribnica
vzletno pristajalne steze v občini Semič, Novi Lazi v Kočevski reki, v Prilozju,
Dolenjskih Toplicah in Šentjerneju
športno letališče v Prečni v MO Novo mesto in Straža
moto kros steza v občini Semič in
hipodrom v občini Šentjernej.
Seznam ministrstva ni popoln, saj ne vključuje npr. vzletišča in pristajalne steze v občini
Dolenjske Toplice, vzletišča pri Miklavžu v občini Šentjernej, odprtega bazena v Šmarjeških
Toplicah, smučišča Bela v Semiču, otroškega smučarskega parka Brunarica v Kočevju,
smučišča v Sodražici, smučarske skakalnice na Mirni, kegljišča v Novem mestu in še
nekaterih športno rekreacijskih objektov, kar kaže na raznoliko in bogato športno rekreacijsko
infrastrukturo Jugovzhodne Slovenije.
Število subjektov, ki se v regiji ukvarja z dejavnostjo kulture, razvedrila in rekreacije (šifra
dejavnosti R) narašča. Leta 2008 se je s to dejavnostjo ukvarjalo v Jugovzhodni Sloveniji 614
subjektov, septembra 2012 pa že 700 subjektov (6,95% vseh subjektov). S to dejavnostjo se
ukvarja največ društev, samostojnih podjetnikov in drugih fizičnih oseb, ki opravljajo
registrirano dejavnost. Od 1.662 društev v regiji se je po stanju september 2012 ukvarjalo z
dejavnostjo kulture, razvedrila in rekreacije 448 društev ali 27%, kar je več kot četrtina vseh
društev v regiji. (Vir: AJPES, Podatki iz letnih poročil 2008-2011).
Celotna regija je prepletena z več kot 1.500 km tematskih poti, ki vključujejo kolesarske,
pohodniške, konjeniške in vodne poti, v povezavi z naravno in kulturno dediščino ter ostalo
turistično ponudbo regije. Tematske poti so predstavljene na spletnem in mobilnem portalu.
Ponudba aktivnega oddiha je primerna za preživljanje dopusta in prostega časa tako za
družine z otroci kot za rekreativce in aktivne športnike.
RAZVOJNE PREDNOSTI – ŠPORT IN REKREACIJA
-
-
raznolika in bogata športno rekreacijska infrastruktura
dostopnost športno rekreacijske infrastrukture
razvejana društvena dejavnost
urejene regijske tematske poti (kolesarjenje, jahanja, pohodništvo in kolesarjenje)
predstavljene na spletu v povezavi z naravno in kulturno dediščino in turistično
ponudbo ob njih in lokalne ter gozdne tematske poti
aktivni oddih je eden od petih turističnih produktov regije
izdelani predlogi za ureditev plovnih režimov na rekah Kolpi in Krki
RAZVOJNE OVIRE – ŠPORT IN REKREACIJA
-
premalo ločenih kolesarskih poti, povezanih v kolesarsko mrežo in označenih
kolesarskih poti
preslabo predstavljene možnosti za športno rekreativno dejavnost na celotnem
75
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
-
območju regije
plovne poti na rekah Kolpi in Krki niso urejene (izdelan je plovni režim)
zagotavljanje sredstev za urejanje in vzdrževanje športnih objektov
zagotavljanje načel trajnostnega razvoja pri izvajanju športno rekreativnih dejavnosti
v naravi
malo pravih (tradicionalnih) množičnih športno rekreativnih prireditev na območju
regije
neurejeni lastniški odnosi ovirajo razvoj vzletišč in pristajališč
1.1.10. ŽIVLJENJSKA RAVEN, BLAGINJA
Izobrazba, poklic in status delovne aktivnosti staršev ter finančno stanje gospodinjstva v
mladosti vplivajo na materialno stanje otrok, ko odrastejo. Z višjo izobrazbo staršev se delež
oseb pod pragom revščine ali prikrajšanih znižuje. Med osebami, ki so pod pragom tveganja
revščine ali materialno prikrajšani je velik delež oseb, ki so finančno stanje gospodinjstva v
času svoje mladosti ocenile kot slab.
Stopnja tveganja revščine je znašala leta 2010 v Sloveniji 12,7%, kar je 1,4 odstotne točke
več kov leto pred tem. To pomeni, da je v Sloveniji pod pragom revščine v letu 2010 živelo
približno 254.000 oseb. Letni prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo je znašal
7.042 EUR. Razpoložljiv neto dohodek oseb, ki so živele pod pragom revščine, je znašal 587
EUR na mesec. V najslabšem položaju so bila gospodinjstva brez delovno aktivnih članov
(40% oseb pod pragom revščine), posebej tista z vzdrževanimi člani (74,8% teh je bilo pod
pragom revščine). Z delovno aktivnostjo se število oseb pod pragom revščine zmanjšuje.
Kljub temu pa je bilo pod pragom revščine v Sloveniji tudi skoraj 1/5 oseb, ki so bile delovno
aktivne.
V letu 2011 je živelo pod pragom revščine že 13,6% oz. 273.000 prebivalcev Slovenije. Prag
tveganja revščine se je znižal za 13 EUR na mesec. Letni prag tveganja revščine
enočlanskega gospodinjstva, brez dohodkov v naravi, je bil v letu 2011 7.199 EUR. Za
primerjavo, v letu 2005 je bil prag revščine pri 5.278 EUR.
Socialni transferji (družinski in socialni prejemki) močno znižujejo stopnjo tveganja revščine.
Brez teh bi se stopnja tveganja revščine skoraj podvojila in bi znašala 24,2%. To kaže, da so
socialni transferji, vključno s pokojninami, v Sloveniji pomemben dejavnik zniževanja
revščine. Tudi materialna prikrajšanost oseb, ki živijo v gospodinjstvih se je v letu 2011
nekoliko povečala in je znašala 17,1%. (Vir: www.stat.si, Kazalniki dohodka in revščine,
Slovenija, 2010)
Glede na to, da se gospodarske razmere še vedno slabšajo in da je revščina in dohodkovna
neenakost v Sloveniji še vedno med najnižjimi v EU (stopnja tveganja revščine je bila v letu
2010 nižja v Češki, Nizozemski, Slovaški, Avstriji in Madžarski, najvišja pa V Romuniji in
Latviji, kjer je presegala 20%), lahko pričakujemo poglabljanje slabšanje življenjskih razmer
tudi v regiji.
76
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
Med vsemi osebami pod pragom revščine predstavljajo največji delež upokojenci (32%),
mladoletni otroci (20%), delovno aktivne osebe (19%) in brezposelne osebe (17%). V
Sloveniji je bilo v letu 2011 7,5% prebivalcev, ki so živeli pod pragom dolgotrajnega tveganja
revščine. Nižjo stopnjo dolgotrajne tvegane revščine je imelo v EU le 7 držav. Dolgotrajna
revščina vodi v socialno izključenost. Zato je cilj EU strategije do leta 2020 zmanjšati število
revnih in socialno izključenih za vsaj 20 milijonov, v Sloveniji za najmanj 40.000.
Delež oseb, ki so socialno izključene zaradi vsaj enega od treh pogojev, je znašal leta 2010 v
Sloveniji 18%. Povprečje EU=27 je bilo v istem obdobju 23,4%.
Regionalne razlike v BDP na prebivalca so v Sloveniji majhne. BDP na prebivalca najbolj
razvite regije je višji od BDP na prebivalca najslabše razvite regije za 2-krat.
BDP na prebivalca meri gospodarsko aktivnost posamezne regije in ga lahko uporabimo za
primerjavo stopenj razvoja regij. Po BDP na prebivalca je Jugovzhodna Slovenija med bolj
razvitimi slovenskimi regijami. Leta 2008 je dosegala 92,9% slovenskega BDP na prebivalca
in je bila med 12 statističnimi regijami na 4. mestu. Najbolj razvita je bila osrednjeslovenska s
141,6% slovenskega BDP na prebivalca, najmanj razvita pa pomurska regija s 65%
slovenskega povprečja. Leta 2010 je Jugovzhodna Slovenija ohranila stopnjo razvitosti
merjeno z BDP na prebivalca, pri čemer se je nekoliko znižalo preseganje BDP na prebivalca
regije v osrednjeslovenski in povečalo v pomurski regiji. Višji BDP na prebivalca od
Jugovzhodne Slovenije so dosegle v letu 2010: osrednjeslovenska (141,1), Obalno-kraška
(109,8) in Goriška (94,3), druge regije pa so bile po tem, kazalcu slabše razvite.
Jugovzhodna Slovenija je bila med vsemi statističnimi regijami Vzhodne Slovenije v letu
2010 po BDP na prebivalca regije najvišje (najbolj razvita).
BDP in BDP na prebivalca merita gospodarsko aktivnost regije. BDP na prebivalca ne meri
dohodka, ki ga prejmejo gospodinjstva oz. prebivalci regije. Razlike med BDP in
razpoložljivim dohodkom prebivalcev so velike, zlasti v slabše razvitih regijah. Razlike v BDP
in BDP na prebivalca so večje kot so razlike v dohodkih gospodinjstev oz prebivalcev regij.
Razlike nastajajo zaradi medregionalnih dnevnih migracij in intervencij države. Kot zaposleni
prispevajo prebivalci k BDP regije v kateri delajo, kot prebivalci pa k dohodku regije v kateri
živijo. Najbolj izrazit je vpliv dnevnih migracij v Osrednjisloveniji. Priliv dnevnih migrantov v
Osrednjoslovenijo je tako velik, da takega BDP na prebivalca brez dnevnih migracij sploh ne
bi bilo mogoče ustvariti.
Tabela 37: Regionalni BDP, BDP na prebivalca in razpoložljivi dohodek gospodinjstev na
prebivalca (Vir: www.stat.si, bruto domači proizvod, Slovenija, 2010)
Regije / Slovenija
Slovenija
Z SLOVENIJA
Obalno-kraška
Goriška
Gorenjska
Osrednjeslovenska
BDP
mio EUR
35.607
20.028
2.112
1.952
2.927
13.037
%
BDP/preb.
EUR
17.310
20.761
19.078
16.388
14.408
24.519
100,0
56,2
5.9
5,5
8,2
36,6
77
%
100,0
119,5
109,8
94,3
82.9
141,1
Razp.doh.
gosp./preb*
10.447
10.831
11.026
10.687
11.344
%
100,0
103,7
105,5
102,3
108,6
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
V SLOVENIJA
15.579
43,8
14.370
82,7
Notranjsko-kraška
649
1,8
12.416
71,4
10.314
Jugovzh. Slovenija
2.299
6,5
16.145
92,9
10.247
Spodnjeposavska
1.035
2,9
14.742
84,8
9.918
Zasavska
523
1,5
11.969
67,7
10.082
Savinjska
4.084
11,5
15.708
90,4
10.144
Koroška
946
2,7
13.013
74,9
10.248
Podravska
4.678
13,1
14.489
83,4
9.658
Pomurska
1.366
3,8
11.445
65,9
8.765
*sektor gospodinjstvo sestavljajo posamezniki kot potrošniki ali samostojni podjetniki, ki imajo
98,7
98,1
94,9
96,5
97,1
98,1
92,4
83,9
v regiji
stalno bivališče. Izjema so študenti in dolgotrajni pacienti, ki živijo zunaj stalnega bivališča več kot eno
leto in se prištevajo k regiji gostiteljici oz. k regiji dejanskega bivanja. Računi gospodinjstev po regijah
zajemajo vse prihodke in odhodke primarne delitve dohodka (dohodek ustvarjen v proizvodnem
procesu) in račune sekundarne delitve dohodka (davki in prispevki ter transferji). Razpoložljivi
dohodek je skupni dohodek, ki ga imajo gospodinjstva na voljo po poplačilu različnih obveznosti in ga
namenijo za nakup blaga in storitev ali za varčevanje.
Kljub temu, da je po BDP na prebivalca Jugovzhodna Slovenija med razvitejšimi slovenskimi
regijami, pa je Jugovzhodna Slovenija po razpoložljivem dohodku na prebivalca tudi za
Gorenjsko in Notranjsko-kraško ter ima enak razpoložljiv dohodek gospodinjstev na
prebivalca kot Koroška, ki prav tako zaostajajo za Jugovzhodno Slovenijo po BDP na
prebivalca. Razlika med regijami z najvišjim in najnižjim razpoložljivim dohodkom na
prebivalca je bila v letu 2010 »le« 24,7 odstotnih točk.
Razpoložljiv dohodek prebivalcev je leta 2010 zrastel v vseh regijah, razen v
osrednjeslovenski, obalno-kraški in pomurski regiji, kjer se je znižal, kar kaže, da se
gospodarske razmere v večini regij po letu 2008 izboljšujejo. V Jugovzhodni Sloveniji se je
povečal bolj, za 1,7%. Enako ali bolj se je povečal še v savinjski, gorenjski in goriški regiji.
Največji del dohodka gospodinjstev so bruto plače (51,8%) in se v zadnjem desetletju ni
bistveno spremenil. Deleže premoženja se že nekaj let zapored v dohodku gospodinjstev
zmanjšuje (14,1%), delež socialnih prejemkov in nadomestil pa se je tudi v letu 2010
povečeval (30,4%).
Razpoložljivi dohodek na prebivalca se je v obdobju 1999-2008 nominalno skoraj podvojil.
Bolj kot povprečno Slovenija (88,7% povečanje) so pri razpoložljivem dohodku na prebivalca
napredovale Pomurska, Obalno-kraška, pa tudi Jugovzhodna Slovenija (89,7%) in
Spodnjeposavska.
Razpoložljivi dohodek gospodinjstva na prebivalca daje informacijo o tem, kolikšen obseg
sredstev imajo na razpolago prebivalci določene regije za končno porabo ali varčevanje, ne
pa tudi informacije o tem, kolikšen del teh sredstev je bil ustvarjen v proizvodnem procesu in
kolikšen del pridobljen na osnovi socialnih in drugih pravic. To pove delež razpoložljivega
dohodka v primarnem dohodku. Po tem kazalcu sta bili v letu 2008 boljši od Jugovzhodne
Slovenije (88,9%) osrednjeslovenska, obalno-kraška (85,6%), gorenjska (88,6%), enako
uspešna pa obalno-kraška regija (88,9%). Samo te štiri regije so bile po tem kazalcu boljše
od povprečja Slovenije (89,5%).
78
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
Ekonomski kazalci življenjske ravni prebivalstva regije so pomembni, zagotovo pa niso edini,
ki vplivajo na življenjsko raven regije. Jugovzhodna Slovenija izkazuje ekonomsko razvitost.
To pa ne pomeni, da so ekonomko in socialno enako razviti tudi vsi njeni deli. Prevelike
notranje razlike (lahko) upočasnjujejo družbeni in siceršnji razvoj regije ter povzročajo
ekonomske, socialne, okoljske in druge razlike, ki vplivajo na blaginjo prebivalstva. Blaginja
je predpostavlja trajnostni razvoj in je eden izmed osrednjih izzivov in predmet različnih
raziskav.
Študija Ocena kakovosti sestavljenih kazalcev blaginje na podlagi glavnih komponent (Vir:
www.stat.si, avtorji Kaja Malešič, Statistični urad Republike Slovenije in Jože Rovan ter Lea
Bregar, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, 20. statistični dnevi, 8.do10. november
2010, Radenci), ki upošteva stanje občin v Sloveniji v letu 2005 (v Jugovzhodni Sloveniji je
bilo takrat še 16 občin, saj še niso bile ustanovljene občine Mokronog-Trebelno, Straža,
Šmarješke Toplice, Šentrupert in Mirna) je 193 slovenskih občin s pomočjo 10 skupin in 49
socialnih, ekonomskih, demografskih in okoljskih kazalcev, ki so bili dostopni in merljivi,
razvrstila na:
1. gospodarsko in družbeno visoko razvite občine (15 občin s 36.5% prebivalci),
2. občine uravnotežene blaginje (56 občin z 22,4% prebivalcev),
3. občine zmerne blaginje (70 občin s 33,5% prebivalcev) in,
4. občine nizke blaginje (52 občin s 7,6% prebivalcev).
Občine Jugovzhodne Slovenije so bile razvrščene po blaginji v skupine:
-
MO Novo mesto med 15 gospodarsko in družbeno visoko razvitih slovenskih občin,
občine Dolenjske Toplice, Ribnica in Sodražica med 56 slovenskih občin z
uravnoteženo blaginjo,
občine Kočevje, Črnomelj, Semič, Metlika, Mirna Peč, Šentjernej in Trebnje med 70
slovenskih občin z zmerno blaginjo in
občine Loški Potok, Osilnica, Kostel. Žužemberk in Škocjan med 52 slovenskih občin
z nizko blaginjo.
Študija je upoštevala sestavljene kazalce blaginje, ki so bili izračunano na podlagi glavnih
komponent: gospodarska in družbena razvitost, družinska blaginja in urbana območja,
demografska ogroženost območij.
Gospodarsko in družbeno visoke razvite občine pokrivajo razmeroma majhno območje, so
visoko urbanizirane, imajo razvita gospodarska središča, v njih posluje veliko podjetij ob
visoki stopnji migracije, prebivalci imajo visok življenjski standard in dobro dostopnost dobrin,
značilna je visoka dohodnina na prebivalca, več osebnih vozil na prebivalca, boljša
povprečna izobrazba, boljša dostopnost in komunalna infrastruktura, povprečno
brezposelnost, nižja rodnost,
Občine uravnotežene blaginje niso gosto poseljena, imajo ugoden dostop do komunalne
infrastrukture, nadpovprečne vrednosti pri večini ekonomskih kazalcev in kazalcev življenjske
ravni, vendar zaostajajo za gospodarsko in družbeno visoko razvitimi občinami, imajo višjo
izobrazbeno strukturo, vendar nižjo kot najbolj razvite občine, prebivalci živijo v teh občinah
povprečno dlje kot v najbolj razvitih občinah, imajo visoka rodnost.
79
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
Občine zmerne blaginje imajo zmerne ekonomske pogoje, podpovprečen življenjski
standard, vrednosti večine spremenljivk so nekoliko pod povprečjem, imajo povprečno
najmlajše prebivalstvo, starost umrlih je nižja.
Občine z nizko blaginjo velikokrat ne izpolnjujejo splošnih zakonodajnih pogojev za
ustanovitev občine, so gospodarsko slabše razvite, so pretežno ruralne, imajo omeje dostop
do komunalne infrastrukture, imajo višjo stopnjo registrirane brezposelnosti, v teh občinah je
relativno malo kaznivih dejanj.
Tudi iz te študije izhaja, da so glede na blaginjo v regiji velike razlike, saj so občine
Jugovzhodne Slovenije razvrščene na podlagi enakih kazalcev blaginje v vse štiri skupine
občin, od občine z visoko blaginjo do občin z nizko blaginjo. Občine nizke blaginje so
značilne za Vzhodno Slovenijo in se ne pojavljajo v regijah Zahodne Slovenije. Največ občin
z nizko blaginjo je v Prekmurju in Podravju.
RAZVOJNE PREDNOSTI – ŽIVLJENJSKA RAVEN, BLAGINJA
-
nadpovprečna delovna aktivnost prebivalstva
uspešno izvozno gospodarstvo
velika podjetja, ki zaposlujejo največ delavcev
ohranjanje kmetijske dejavnosti
večina prebivalcev živi na podeželju, kjer je večja možnost za samooskrbo in
dopolnilne dejavnosti
mobilnost prebivalcev (dnevna delovne migracije)
prevladujoč realen (industrijski) sektor in še ne dovolj razvit storitveni sektor
dostopnost Novega mesta in Ljubljane, regijskega in državnega središča, ki sta
hkrati tudi močni gospodarski središči
RAZVOJNE OVIRE – ŽIVLJENJSKA RAVEN, BLAGINJA
-
povečevanje notranjih razlik v gospodarski in družbeni razvitosti
povečevanje števila brezposelnih in podaljševanje časa brezposelnosti
ukinjanje delovne intenzivne industrije, ki je zaposlovala veliko delavcev brez ali z
nižjo izobrazbo
slabšanje demografske strukture
slabše razvito podjetništvo
drobno lastništvo, ki zmanjšuje možnosti socialnih transferjev
nižja izobrazbena struktura
1.1.11. NEVLADNE ORGANIZACIJE (NVO)
Nevladni sektor - civilna družba, ki jo predstavljajo NVO postaja vedno bolj pomemben člen
pri razvoju storitev (sociala, zdravje, družina, mladi, kultura, okolje, ….) in pri vključevanju
80
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
občanov v razvoj družbe. Število nevladnih organizacij se povečuje. V primerjavi z letom
2010 se je v letu 2011 v Jugovzhodni Sloveniji povečalo število NVO za 71 ali 4,4%.
Tabela 38: Prikaz števila NVO po občinah in oblikah v letu 2011 (Vir: Strategija razvoja
nevladnega sektorja v regiji Jugovzhodna Slovenija za obdobje 2013-2020, Regijski NVO
center, Novo mesto, 2012)
Zap.št.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
Občina
Črnomelj
Dol.Toplice
Kočevje
Kostel
Loški Potok
Metlika
Mirna
Mirna Peč
Mokr.-Trebelno
Novo mesto
Osilnica
Ribnica
Semič
Sodražica
Straža
Šentjernej
Šentrupert
Škocjan
Šmar. Toplice
Trebnje
Žužemberk
Skupaj
Št. zavodov
1
Št. ustanov
2
1
3
1
1
3
21
2
2
3
1
1
1
1
1
39
11
Št. društev
187
39
169
15
21
111
24
23
25
424
6
112
54
26
35
83
26
27
29
148
42
1.626
Skupaj
188
39
179
17
22
114
24
23
25
447
6
117
54
26
35
83
27
28
30
149
43
1.676
V regiji je 6,9% vseh slovenskih nevladnih organizacij. Največ je društev, ki predstavljajo
7,3% vseh društev v Sloveniji. Več društev je v Osrednji Sloveniji, v Podravju, v Savinjski
regiji in na Gorenjskem, v ostalih regijah pa je društev manj.
Največ nevladnih organizacij deluje na področju sociale (26%), kulture (23%) in športa
(17%). Med društvi prevladujejo športna društva (33,3%), društva za pomoč ljudem (17,2%)
in kulturno-umetniška društva (15,4%). Večina NVO nima zaposlenih, v. NVO v Novem
mestu (34), Kočevju (8), Črnomlju (5), Trebnjem (3), Ribnici (3), metliki (2), Dolenjskih
Toplicah (1) in Kostelu (1) pa je bilo v letu 2010 skupaj 55 zaposlenih.
Regijski NVO center je pričel z delom leta 2008, kot projekt Društva za razvijanje
prostovoljnega dela Novo mesto in se financira iz Evropskega socialnega sklada in
Ministrstva za javno upravo RS. Z ostalimi centri tvori mrežo regionalnih stičišč za nevladne
organizacije.
81
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
Namen regijskega NVO centra je zagotavljanje podpornega okolja za nevladne organizacije,
krepitev usposobljenosti nevladnih organizacij, promocija in ozaveščanje javnosti in
zagotavljanju trajnosti ter razvoja. V neformalno mrežo podpornikov Regijskega NVO centra
je bilo v letu 2012 vključenih 151 NVO, 36 NVO pa podpira delovanje centra. Večina lokalnih
skupnosti nima sklenjenih sporazumov z NVO (izjemi sta Kostel in Metlika), obstaja pa dobro
sodelovanje z občinami (subvencioniran ali brezplačni najem prostorov, oglaševanje in
objave v lokalnih medijih).
RAZVOJNE PREDNOSTI – NVO
-
raznolikost in bogata ponudba vsebin
sodelavci z različnimi kompetencami in znanji
oprema za izvajanje dejavnosti
pridobitna dejavnost
prostovoljci
izvajanje storitev, ki jih občani in družba potrebujemo
s potrebami se povečuje število NVO
slabše razvit storitveni sektor
RAZVOJNE OVIRE – NVO
-
različna možnost za delovanje in izvajanje storitev v lokalnih okoljih
slabše razvit storitveni sektor
povečevanje brezposelnosti, zlasti na območju Bele krajine in Kočevske
vrednotenje in spoštovanje NVO
majhen interes zlasti zasebnega sektorja za sodelovanje
zapleteni postopki sodelovanja z javnim sektorjem
NVO nimajo urejenih finančnih pogojev za dolgoročno načrtovanje in delovanje
Zaključek:
Upoštevajoč stanje in razmere v regiji, so kot POTENCIALI ZA RAZVOJ JUGOVZHODNE
SLOVENIJE prepoznani:
1. UGODNO STANJE OKOLJA. Za Jugovzhodno Slovenijo je značilna ohranjenost okolja,
zelena narava in veliko število naravnih vrednot. Na posameznih območjih je visoka stopnja
biotske raznovrstnosti. Vse lokalne skupnosti so vključene v varstveno območje Natura 2000.
Posebej sta zavarovani območji Krajinskega parka Kolpa in Krajinskega parka Lahinja. Kljub
intenzivnemu industrijskemu razvoju v drugi polovici prejšnjega stoletja posamezne
sestavine okolja ne odstopajo od povprečnih slovenskih razmer. Regija je glede na stanje
okolja kvalitetno bivalno okolje in okolje za razvoj trajnostnega turizma.
2. NARAVNI POTENCIALI. Regija nima veliko, ima pa bogate naravne potenciale. Naravni
potenciali regije so termalna voda (zdravilišča), kmetijske površine (možnosti za boljšo in
82
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
kvalitetnejšo samooskrbo s kmetijskimi pridelki in proizvodi) in gozd s svojo ekološko
(hidrološko in biotopsko), socialno (varovanje narave, izobraževanje) in proizvodno (lesna
predelava, lovstvo) funkcijo.
3. IZJEMNA NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA. Zavarovane naravne vrednote,
območja ohranjanja narave, premična in nepremična ter živa kulturna dediščina so na
območju celotne regije in v vseh lokalnih okoljih ter so ena izmed redkih razvojnih možnosti
na celotnem območju regije. Največ naravne in kulturne dediščine je na podeželju, ki je
gospodarsko slabše razvito. Ob pridelavi hrane, vina in predelavi lesa je turizem ena izmed
najbolj pogostih osnovnih in dopolnilnih gospodarskih dejavnosti na podeželju. Z
vključevanjem bogate in ohranjene naravne, kulturne in žive dediščine v obstoječo in novo
ponudbo regije se povečujejo možnosti trajnostne regeneracije in razvoja podeželja.
4. GEOGRAFSKA LEGA, POVEZAVA S SLOVENSKIM AVTOCESTNIM KRIŽEM IN
IZGRADNJA PREČNIH POVEZAV TER BOLJŠA NAVEZANOST NA HRVAŠKI
AVTOCESTNI KRIŽ (Zagreb – Split in Reka). Dograditev slovenskega avtocestnega križa
omogoča boljšo prometno, gospodarsko in družbeno povezanost regije z Ljubljano, Zahodno
Slovenijio ter z zahodno Evropo in sosednjo Hrvaško ter Balkanom. Zaradi boljšega
izkoriščanja razvojnih potencialov obmejnih delov regije in boljših prečnih prometnih povezav
regije s severovzhodnim delom Slovenije ter Evrope z Istro in Jadranom ter zahodno BiH je
za razvoj regije ključna čimprejšnja izgradnja 3. in 3.a razvojne osi, ki bosta z izboljšanjem
dostopnosti, gospodarskih in institucionalnih povezav povečali konkurenčnost celotnega
območja ob razvojnih oseh in boljšo povezanost s hrvaškimi avtocestami v neposredni bližini
v smeri Zagreb – Reka in Zagreb – Split, pa tudi v smeri proti zahodni Bosni in južnemu
Balkanu.
5. IZVOZNO GOSPODARSTVO. Kljub propadu več velikih industrijskih podjetij in izgubi več
kot 10.000 delovnih mest so velike izvozne gospodarske družbe za gospodarski in socialni
razvoj regije velikega pomena. Zaposlujejo največ prebivalcev, ustvarjajo največ prihodkov,
vlagajo v razvoj, generirajo največ delovnih mest in realizirajo večino svojih prihodkov s
prodajo izdelkov na tujih trgih. Zaposlujejo tudi veliko manjših podjetij in podjetnikov.
Gospodarstvo Jugovzhodne Slovenije je tradicionalno po prihodkih na tujih trgih najbolj
izvozno slovensko gospodarstvo, saj z izvozom ustvari dobrih 60% vseh svojih prihodkov.
Gospodarstvo, ki je sposobno tekmovati na zahtevnih tujih trgih, je konkurenčno in uspešno.
Prepoznavne trženjske znamke izvoznega gospodarstva omogočajo tudi boljšo
prepoznavnosti regije in njenih razvojnih potencialov. Zato je ustvarjanje pogojev za izvozno
gospodarstvo (prostorske možnosti za razvoj, prometna, energetska, informacijska in
komunalna infrastruktura, znanje) spodbujanja turizma, regijo obišče polovico tujih gostov,
pomembno za razvoj celotne regije.
6. POVEČANJE ŠTEVILA IN RAST MAJHNIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ. Zaradi
hitrega industrijskega razvoja regija zaostaja po kazalcih razvitosti podjetništva. Krepitev
podjetniškega sektorja je v regiji potrebna tudi zaradi še vedno velikega vpliva in tveganja
majhnega števila velikih industrijskih podjetij na ekonomski in socialni razvoj regije, kljub
prenehanju veliko pretežno delovno intenzivnih podjetij (predelave lesa, tekstilije in
konfekcija, gradbeništvo). Zaradi padca teh in ker so zaposlovala veliko število delavcev, se
je stopnja brezposelnosti v regiji povečala. Povečanje števila in zlasti rast inovativnih in
83
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
tehnološko naprednih MSP ter povečanje njihovega izvoza je potencial regije in možnost za
gospodarski razvoj vseh delov regije.
7. POVEČANJE SAMOOSKRBE Z ZDRAVO HRANO IN OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE.
Kmetijska proizvodnja je še vedno pomemben del družbenega proizvoda regije. Regija ima
še vedno desetino vseh kmetijskih zemljišč Slovenije. Zaradi opuščanja kmetijske
proizvodnje se je veliko kmetijskih zemljišč zaraslo z gozdom. Skoraj polovico kmetijskih
gospodarstev regije proizvaja kmetijske pridelke le za lastno potrebo. Kljub temu, da
predstavljajo v regiji kvalitetna zemljišča za kmetijsko proizvodnjo le tretjino vseh kmetijskih
površin, bi se lahko regija v večji meri oskrbovala s kmetijskimi proizvodi (vrtnine, sadje,
krompir, ..) in na ta način prispevala tudi k ohranjanju kulturne krajine. Regija ne izkorišča v
zadostni meri možnosti, ki jih daje lesna biomasa (sistemi za daljinsko ogrevanje na lesno
biomaso so redki), sončne energije in uporabe drugih možnosti obnovljivih virov energije
(npr. geotermalne energije).
8. PREPOZNAVNOST ŽE UVELJAVLJENIH BLAGOVNIH ZNAMK, ZDRAVILIŠKEGA
TURIZMA IN INDUSTRIJSKE TRADICIJE. Regija še vedno preslabo izkorišča svoje
razvojne potenciale. Jugovzhodna Slovenija je najbolj izvozna slovenska regija. Ima več
mednarodno uveljavljenih blagovnih znamk. Ima industrijsko tradicijo in tradicijo na področju
zdraviliškega turizma. V regiji so uspešne tuje naložbe. Je gozdnata in ima tradicijo na
področju predelave lesa. Za gospodarski in socialni razvoj regije in za spodbujanje tujih
vlaganj je potrebno narediti regijo bolj prepoznavno v mednarodnem prostoru. Boljša
prepoznavnost in promocija regije na tujih trgih je pogoj za odpiranje novih trgov za
obstoječe in nove konkurenčne proizvodne programe ter storitve, pa tudi za vzpostavljanje
tujih partnerstev za vlaganja v zanimive tržne programe, projekte in podjetja.
84
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
2. SODELOVANJE REGIJE V ČEZMEJNIH IN MEDNARODNIH PROJEKTIH
Jugovzhodna Slovenija je začela v letih 2004-2006 v partnerstvu SLO-HR-RA, ki ga
sestavljajo slovenski partnerji RRA Notranjsko-kraške regije (Notranjsko-kraška regija),
Regionalni razvojni center Koper (Obalno-kraška regija) in Razvojni center Novo mesto
d.o.o. (ki predstavlja Jugovzhodno Slovenijo) ter hrvaški čezmejni partnerji Regionalna
razvojna agencija Porin iz Reke (Primorsko-goranska županija), IDA, Istarska razvojna
agencija iz Pule (Istarska županija) in Centar za poduzetništvo iz Karlovca (Karlovačka
županija). Rezultat tega sodelovanja je priprava in več izvedenih skupnih čezmejnih
projektov.
V okviru Programa pobude Skupnosti Interreg IIIA Sosedskega programa SlovenijaMadžarska-Hrvaška je bil v letih 2004-2006 izveden skupni projekt čezmejnega območja
Slovenija-Hrvaška VZPOSTAVITEV ORGANIZACIJSKE STRUKTURE ZA ČEZMEJNO
SODELOVANJE IN KREPITEV KADROVSKEGA POTENCIALA ČEZMEJNEGA OBMOČJA,
v katerem je bila Jugovzhodna Slovenija partnerska regija. S projektom je bila vzpostavljena
kadrovska in organizacijska struktura čezmejnega projektnega območja in začeto
sodelovanje, ki se še vedno nadaljuje. V letih 2006-2007 je bil na projektnem območju SLOHR-RA izveden projekt SLOHRA-HERITAGE, katerega cilj je bil razvoj čezmejnega turizma s
povezovanjem naravne in kulturne dediščine ter avtohtonih proizvodov obmejnega
projektnega območja. Jugovzhodna Slovenija je bila v letih 2007-2008 partner v projektu
čezmejnega sodelovanja SLOHRA ZONET, ki se je prav tako izvajal v okviru Pobude
Skupnosti Interreg IIIA Sosedskega programa Slovenija-Madžarska-Hrvaška. Namen
projekta je bil spodbujanje povezovanja poslovnih con, inkubatorjev in tehnoloških parkov v
inovativno podjetniško mrežo obmejnega projektnega območja.
V okviru Operativnega programa IPA SI-HR 2007-2013 je Jugovzhodna Slovenija v letih
2011-2013 sodelovala s partnerji projektnega območja SLO-HR-RA, kot vodilni partner, v
projektu MLADIEKOIN. Projekt je spodbujal podjetništvo med dijaki in študenti na projektnem
območju in njihovo medsebojno sodelovanje. V letih 2011-2012 se je projektno sodelovanje
na projektnem območju SLO-HR-RA nadaljevalo v okviru Operativnega programa IPA SI-HR
2007-2013 s projektom SLOHRA-GLOBALNET, v katerem je bila regija projektni partner.
Namen projekta je bila promocija globalne konkurenčnosti podjetnikov začetnikov na
območju štirih slovenskih (Obalno-kraška, Notranjsko-kraška, Jugovzhodna Slovenija in
Spodnje Posavje) ter treh hrvaških regij (Istrske, Primorsko-goranske in Karlovške). Projekt
se je izvajal v letih 2011-2012.
Projektno sodelovanje na SLO-HR-RA območju se nadaljuje s pripravo novih skupnih
projektov (MLADISOP, SLOHRA QUALIST BRANDS, SIHR NOMAD, SLOHRASOCIONET,
CESTA SIRA, KAKO, STOP! OKUSI IN OBČUTI SLO IN HR).
V Programu Mediteran je bila regija partner v projektu MEDOSSIC, Sredozemska
organizacija za krepitev inovacijskih kapacitet trajnostnega razvoja, ki se je izvajal v letih
2009 -2011. V projektu je sodelovalo deset organizacij iz sedmih držav. V okviru projekta so
partnerji iz Slovenije, Hrvaške, Cipra, Italije, Španije, Grčije in Črne Gore ustvarili
transnacionalno mrežo povezav s ciljem izboljšanja izvedbe regionalnih politik na področju
inovacij in za povečanje podpore trajnostnemu razvoju z spodbujanjem eko-inovacij.
85
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
V letih 2009-2010 in 2011-2012 je Razvojni center Novo mesto d.o.o. izvajal projekta
bilateralne mednarodne razvojne pomoči Republike Slovenije državam v razvoju na področju
lokalne samouprave in regionalnega razvoja v Novi Varoši v Srbiji in na območju
Nacionalnega parka Una ter SZ Bosne in Hercegovine. Partnerjem v Srbiji in Bosni in
Hercegovini so bile prenesene izkušnje in predstavljeni primeri dobrih praks s področja
sonaravnega razvoja podeželja z vključevanjem naravne in kulturne dediščine v turistično
ponudbo Jugovzhodne Slovenije, v Novi Varoši pa tudi izkušnje regije pri urejanju in
organizaciji regionalnega smučišča.
Vzpostavljeno je bilo sodelovanje s Kućo klastera v Nišu v Srbiji, ki deluje s finančno in
strokovno pomočjo Danske.
86
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
3. SWOT ANALIZA REGIJE
Prednosti, priložnosti, slabosti in nevarnosti v razvoju Jugovzhodne Slovenije so:
PREDNOSTI
SLABOSTI
- uspešne velika gospodarska (industrijska)
podjetja
- izvozno usmerjeno gospodarstvo (večino
prihodkov je ustvarjenih na tujih trgih)
- regijsko redišče nacionalnega pomena je
močno gospodarsko središče
- demografska rast (ugodna demografska
gibanja)
- urbano – podeželski tip regije - veliko
prebivalcev živi na podeželju
- ohranjeno naravno okolje in bogata ter
ohranjena dediščine
- geostrateški položaj regije (slovenski
avtocestni križ, obmejna regija s Hrvaško,
navezava na hrvaški avtocestni križ pri
Bosiljevem za smeri Zagreb, Reka, Split,
schengen, prometni koridor proti Bosni in
Hercegovini ter na južni Balkan)
- izjemne naravne vrednote (kočevski
gozd, Kolpa, Krka, kraški pojavi) in
kulturna krajina
- možnosti za boljšo samooskrbo s
povrtninami in sadjem
- termalni in zdraviliški turizem
- naravni viri (gozd, geotermalna energija,
vodni viri, kmetijska zemljišča)
- družbena infrastruktura
- oblikovani in razviti destinacijski turistični
produkti
- vzpostavljen regijski NVO center in
krepitev delovanja nevladnega sektorja
- biotska raznovrstnost in pestrost
- povečevanje brezposelnosti zaradi
prepočasnega prilagajanja tržnim
razmeram - izguba velikega števila
delovnih mest in trženjskih znamk v
delovno intenzivnih gospodarskih
panogah (tekstilna, obutvena, lesno
predelovalna industrija)
- visok delež delavcev brez poklica
(izobrazbe)
- velike notranje razvojne razlike (ORP
Pokolpje)
- pomanjkanje raziskovalne in inovacijske
infrastrukture (razen v nekaj večjih
podjetjih)
- premalo vlaganj v raziskave in razvoj
(razen v nekaj večjih podjetjih)
- pomanjkanje kvalitetnih (ustvarjalnih)
delovnih mest – selitev strokovnjakov v
nacionalno središče in v tujino
- šibek podjetniški sektor
- pomanjkljiva in dotrajana infrastruktura
(prometna, komunalna, energetska,
informacijska)
- razdeljenost regije (upravna
komunikacijska) med dve metropoli
(Novo mesto in Ljubljano)
- zaraščanje, razdrobljena kmetijska
posest
- premalo povezana in preslabo
predstavljena ter premalo prepoznavna
turistična ponudba
- premajhna prepoznavnost, zlasti v
mednarodnem prostoru (slabo trženje)
- ni urejene sodobne turistične
infrastrukture (kolesarske poti, vstopnoizstopne točke na vodnih poteh, enotna
turistična signalizacija)
- težave pri prostorskem načrtovanju
(OPN)
- nezadostna in nezanesljiva energetska
oskrba regije
- pomanjkljiva navezanost regije z
regijskimi središči Vzhodne kohezijske
regije
- opuščanje kmetijstva in zmanjševanje
87
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
števila kmečkih gospodinjstev
- slabo (ne)sodelovanje javnega,
privatnega in nevladnega sektorja pri
sprejemanju ključnih razvojnih odločitev
- NVO nimajo pogojev za dolgoročnejše
načrtovanje svojega delovanja
PRILOŽNOSTI
NEVARNOSTI
- prepoznavne blagovne znamke (Krka,
Revoz, Adria, Trimo, Melamin, Inotherm,
Inles, Kolpa…) kot možnost za boljšo
prepoznavnost regije
- industrijska tradicija
- gozd s svojo ekološko, socialno in
proizvodno funkcijo
- obnovljivi viri energije (biomasa,
geotermalna energija, sončna energija)
- razvoj gospodarskega podpornega okolja
(podjetniški inkubator, finančne sheme,
podporne storitve)
- spin off podjetja
- razvoj storitev in socialno podjetništvo
(kooperative)
- območja ob avtocestnih priključkih
- ustanovitev univerze
- sonaravni razvoj podeželja z
vključevanjem naravnih potencialov in
dediščine (npr. kočevarske vasi, roške
žage, ….) v ponudbo
- učinkovitejše vključevanje v SLO in EU
gospodarski prostor in prometni sistem (3.
in 3.a razvojna os, posodobitev
železniške infrastrukture, razvoj
športnega letališča v javno letališče za
mednarodni promet nižje kategorije)
- povečanje dnevne oskrbe z doma
pridelano hrano
- podeželje kot kvaliteten življenjski in
bivalni prostor – opremljanje tudi z
informacijsko infrastrukturo
- varovanje okolja in območij (območja v
okviru Natura 2000, krajinska parka) ter
naravnih virov
- podjetništvo na podeželju z možnostjo
razvoja dopolnilnih dejavnosti
- sonaravni in aktivi turizem
- vključevanje zidanic in obnovljive stavbne
dediščine v turistično ponudbo
- vzpostavitev regijske destinacijske
organizacije in destinacijskega
managementa z vsemi funkcijami
- zaostrovanje razmer na EU in novih trgih
(globalnem trgu)
- padanje gospodarske aktivnosti v
državah EU
- selitev dejavnosti – proizvodnje v
infrastrukturno bolj urejena in cenejša
gospodarska okolja
- koncentracija zaposlenih in gospodarske
aktivnosti le v dveh panogah
(predelovalna industrija in proizvodnja ter
trgovina z osebnimi avtomobili)
- brezposelnost med mladimi - beg mladih
strokovnjakov v druga perspektivna
okolja
- območja depopulacije (zlasti ob državni
meji in v slabše gospodarsko razvitih
okoljih)
- slaba dostopnost (navezanost) nekaterih
delov regije
- onesnaženost okolja na območjih brez
ustrezne komunalne opremljenosti
- izguba prepoznavne krajinske identitete
- negativni vplivi kmetovanja na okolje
- izpostavljenost občutljivih (zavarovanih)
območij in habitatov
- težave pri razvoju urbanih območij,
vključenih v zaščitena območja
- ni ustrezne razvojne pobude na obsežnih
območjih varstva narave (potrebni so
upravljavski načrti)
- razpršena pozidava in posegi na gozdna
in kvalitetna kmetijska zemljišča
- neorganizirani obisk (preobremenjenost)
na območjih varstva narave in naravnih
vrednot
- intenzivna kmetijska pridelava, zlasti na
vodovarstvenih območjih
- povečevanje števila prebivalcev, ki živijo
pod pragom revščine in socialne
izključenosti
- prepočasno urejanje romske
problematike, zlasti kar zadeva bivalnih
razmer v katerih živijo Romi
88
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
-
nova tehnološka in rast obstoječih MSP
vstop Hrvaške v EU
možnosti pridobitnega delovanja NVO
zaostrovanje gospodarskih in
povečevanje brezposelnosti krepi vlogo
NVO
- les kot surovina za visoko tehnološke
izdelke za izvoz in kot ekološki energent
(biomasa)
- možnost vključevanja obstoječih objektov
(vikendi, zidanice, gozdarske koče) in
stavbne dediščine v turistično ponudbo
- dvig dodane vrednosti izdelkom z
razvojem blagovnih znamk
-
- zaostrovanje gospodarskih razmer in
povečevanje brezposelnosti hitro
povečuje potrebe NVO – pričakovanja so
večja od možnosti
3.1. Razvojne prednosti:
Na gospodarski in socialni razvoj regije imajo odločilen vpliv velike gospodarske
(industrijske) družbe, ki zaposlujejo polovico vseh zaposlenih, ustvarijo največ prihodkov in
sicer več kot polovico teh s prodajo izdelkov na zahtevnih tujih trgih in največ prispevajo k
gospodarskemu rezultatu regije. Kljub temu, da se je v zadnjih 20-tih letih industrijski sektor
regije močno spremenil (propadla so velika podjetja, izgubljenih je bilo več kot 10.000
delovnih mest), dosega regija še naprej dobre gospodarske rezultate predvsem zaradi
nadpovprečnega deleža prihodkov s prodajo na tujih trgih velikih gospodarskih družb.
Čeprav je večina velikih gospodarskih družb na območju Dolenjske, ustvarjajo pomemben
del svojih prihodkov gospodarske družbe v vseh lokalnih skupnostih Jugovzhodne Slovenije.
Velika podjetja in visok delež izvoza omogočajo regijskemu gospodarstvu doseganje
nadpovprečnih rezultatov in kazalcev.
V zaostrenih gospodarskih razmerah, ki se odražajo tudi na trgih, s katerimi poslujejo
gospodarske družbe regije, beleži regija še vedno ugodne ekonomske kazalce, vendar pa se
je njihov trend rasti po letu 2010 upočasnil in obrnil.
Regija je prešla iz podpovprečne v nadpovprečno brezposelnost, ki je še izrazitejša v
lokalnih okoljih, kjer ni velikih gospodarskih družb oz. so te prenehale s poslovanjem ali zašle
v težave.
Kljub industrijskemu razvoju regije je stanje okolja še vedno dobro. V regiji je veliko naravnih
vrednot in danosti ter bogate in ohranjene dediščine, ki predstavljajo razvojni potencial zlasti
za sonaraven razvoj podeželja.
89
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
Izgradnja avtoceste, ki poteka po severnem delu regije in je sestavni del slovenskega
avtocestnega križa je izboljšala povezanost regije v smeri vzhod – zahod, slabše pa so
notranje povezave in zunanje povezave regije v smeri sever – jug.
Med naravnimi potenciali, ki še niso ustrezno izkoriščeni in so razvojna prednost regije so na
prvem mestu gozd, s svojo gospodarsko in proizvodno funkcijo, sorazmerno visok delež
kmetijskih zemljišč, pa tudi geotermalna energija.
V regiji so razvite in dobro organizirane nevladne organizacije.
3.2. Razvojne priložnosti:
Če želi regija zmanjšati socialno in ekonomsko odvisnost velikega dela prebivalstva od vekih
gospodarskih družb, ki poslujejo v ozkem poslovnem okolju (predelovalne dejavnosti, v
okviru teh pa v farmacevtski in kemijski dejavnosti, proizvodnji vozil in kovinsko predelovalni
dejavnosti), mora pospešiti ustanavljanje in rast zlasti tehnoloških MSP. Za to je potrebno
povečati prepoznavnost regijskih potencialov na mednarodnih in novih rastočih trgih, odpreti
nove prodajne poti MSP, ustvariti prostorske in infrastrukturne pogoje v lokalnih okoljih,
povečati R&R ter inovacijsko dejavnost in okrepiti podporno okolje.
Za to je ključnega pomena dvig ravni znanja za razvoj in delo kreativnih gospodarstev z
ustanovitvijo univerze.
Za skladnejši regionalni razvoj Jugovzhodne Slovenije sta ključni 3. in 3.a razvojni osi, ki
nista zgolj infrastruktura, temveč pogoj za gospodarski in socialni razvoj Bele krajine in
kočevsko-ribniškega območja. Dogovor o razvojni viziji omenjenih območij v okviru
Jugovzhodne Slovenije brez ustrezne infrastrukturne povezanosti ni mogoč. Razvojni osi sta
pomembni tudi za razvoj celotne regije v smeri njene boljše povezanosti z regijami Vzhodne
kohezijske regije, s katerimi se povezuje in kot najbližji prometni koridor iz EU proti Dalmaciji
in zahodni Bosni in Hercegovini ter na Balkan.
Naravna pestrost območja, bogata naravna in kulturna dediščina, zdravilišča in programi za
aktivni oddih in dopust, razvoj dodatne ponudbe in dopolnilnih dejavnosti na podeželju so
možnosti za večjo vlogo sonaravnega turizma. Razvojne priložnosti so v povezovanju
turistične ponudbe in ponudnikov, vzpostavitvi regije kot destinacije in destinacijskega
managementa ter zlasti v povečanju prepoznavnosti regije kot turistične destinacije in njene
ponudbe.
Les je največja naravna danost in prednost regije. Razvojne možnosti so les visoke kakovosti
in predvsem povečanje (ponovno) njegove predelave v kvalitetne polizdelke, ki so tržno
zanimivi, v končne izdelke visokega dizajna in višje dodane vrednosti, za stanovanjsko
gradnjo in v povečanju njegove izkoriščenosti s produkti za energetsko oskrbo. Les je redka
»domača« surovina ali v produktih zanimiv za tuje trge.
Kljub nekaterim omejitvam (razdrobljena posest, malo kvalitetnih kmetijskih površin, staranje
in upadanje kmetijskih gospodarstev, klimatske razmere, tržne razmere) je kmetijstvo s svojo
stanovsko organiziranostjo z dopolnilnimi dejavnostmi ter podjetništvo, povezano s temi
dejavnostmi, ključnega pomena za sonaraven razvoj podeželja. Poleg prireje mesa in mleka
90
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
omogočajo danosti pridelavo povrtnin za dnevno oskrbo in sadjarstvo ter na večjem območju
regije (Dolenjska in Bela krajina) vinogradništvo. Z dopolnilnimi dejavnostmi (turizem,
izletništvo, predelava lesa, storitve z mehanizacijo, pridelava hrane …) je lahko podeželje
Jugovzhodne Slovenije, poleg zdraviliškega - termalnega turizma, največji ponudnik
turističnih storitev, saj je na podeželju tudi največ naravne in kulturne dediščine, po tej kateri
povprašuje dobra tretjina gostov. Polovico vseh obiskovalcev regije predstavljajo tuji gostje.
3.3. Razvojne slabosti:
Velika slabost in hkrati nevarnost, hkrati pa je tudi razvojna prednost regije, je velika
odvisnost socialnega in gospodarskega razvoja regije od velikih gospodarskih družb, ki se
praviloma težje hitro prilagajajo tržnim potrebam in razmeram in ki zaposlujejo veliko
prebivalcev. Te družbe delujejo v ozkem segmentu dejavnosti, kar povečuje razvojno
ranljivost regije, če se v posamezni gospodarski dejavnosti razmere posebej zaostrijo (kot so
se v gradbeništvu, oblačilni industriji in še nekaterih predelovalnih dejavnostih). To je
značilno tudi za avtomobilsko industrijo.
Večina velikih uspešnih podjetij je skoncentrirana na Dolenjskem in v regijskem središču. Tu
so tudi boljše možnosti za gospodarski razvoj (avtocesta, boljša povezanost in navezanost).
Veliko slabše pa so razvojne možnosti v ostalih delih regije, v Beli krajini in na kočevskoribniškem območju, kar se je odrazilo tudi v času slabšanja gospodarskih razmer po letu
2010.
Regija beleži velike dnevne migracije, ki so posledica neenakomernega razvoja. Te so
otežene, saj so notranje komunikacije neustrezne (slabo vzdrževane, pa tudi pomanjkljive).
Javni potniški in blagovni promet je slabo razvit (neustrezna železniška infrastruktura in
potniški promet, slabe avtobusne povezave), kar prometno in ekološko dodatno obremenjuje
regijo in povzroča višje stroške dela.
Regija po vlaganjih v R&R dejavnost ne odstopa negativno, vendar pa so ta vlaganja
skoncentrirana v majhnem številu predvsem večjih podjetij. Tako prihaja tudi do razhajanj
med sredstvi za R&R in zaposlenimi v regiji v tej dejavnosti (regije, ki vlagajo v R&R manj
imajo več zaposlenih v tej dejavnosti). Regija nima tehnološkega parka, centra ali
kompetenčnega centra. R&R dejavnost gospodarskih družbe je praviloma omejen na
aplikativni razvoj.
Kljub napredku na področju prilagajanja izobraževalnih programov in vsebin potrebam
gospodarstva, so razlike med povpraševanjem in ponudbo še vedno prisotne. K temu
pripomore tudi ponudba, saj je novih kvalitetni delovnih mest malo. Slabše pa je razvit tudi
storitveni sektor.
Vedno bolj je izpostavljena problematika določenih skupin prebivalstva. Povečuje se njihova
socialna izključenost. Med temi so Romi, brezdomci, odvisniki, dolgotrajno brezposelne
osebe, upokojenci, invalidne osebe.
Velko število naselij in razpršena poselitev ter pozidava pogosto vpliva na razvrednotenje
kvalitetnih krajinskih in zlasti vinogradniških območij. Spreminjanje sekundarnih bivališče
91
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
(vikendov, zidanic) v »najcenejša« stanovanja povzroča dodatne težave na področju
komunalnega opremljanja oz. pri onesnaževanju območij, ki komunalno niso opremljena.
Opuščanje kmetovanja je v zadnjih desetletjih povzročilo zaraščanje kmetijskih zemljišč.
Oskrba prebivalstva je vedno bolj odvisna od »zunanjih virov«. Večina tistih, ki se ukvarjajo s
kmetijstvom proizvaja le še la lastne potrebe. Hkrati pa se intenzivna kmetijska pridelava
pogosto pojavlja kot vzrok za prekomerno obremenjevanje okolja.
Regija še vedno preslabo izkorišča svoje naravne danosti in kulturno dediščino. Razvoj in
vzdrževanje kvalitete produktov v sklopu celotnega regijskega produkta Po poteh dediščine
je premalo koordiniran in usklajevan. Regija kot turistična destinacija, njeni produkti in
ponudba so še vedno premalo poznani, zlasti na tujih trgih. Potenciali na področju razvoja
sonaravnega turizma niso zadosti in ustrezno izkoriščeni.
3.4. Razvojne nevarnosti:
Velika odvisnost gospodarstva od farmacevtske in predvsem avtomobilske in kovinske
industrije ter od malega števila velikih gospodarskih družbe je potencialna nevarnost za
regijo, če se bodo razmere na izvoznih trgih v teh dejavnostih naglo poslabšale ali če se bo
poslabševala konkurenčnost Slovenije in regije. Veliko število zaposlenih v malo velikih
družbah in zaposlenih v podjetjih, ki delajo za ta podjetja, lahko pomeni hitro poslabšanje
socialnih in ekonomskih razmer v regiji.
Koncentracija kreativnih (kvalitetnih) delovnih mest v maloštevilnih velikih podjetjih in
premalo novih kvalitetnih delovnih mest povzroča ekonomsko migracijo v večja slovenska
gospodarska in poslovna središča in v tujino, kjer so možnosti za zaposlovanje mladih
strokovnjakov boljše.
Nadaljnji neenakomeren razvoj regije lahko povzroči slabšanje ekonomskih in socialnih
razmer zlasti v Beli krajini in na kočevskem, praznjenje obmejnega območja in spreminjanje
kulture krajine ter velikega dela podeželja. Hkrati se bo povečala obremenitev gospodarsko
najbolj razvitih delov regije, kar bo imelo za posledico slabšanje stanja okolja in bivalnih
razmer v regiji kot celoti.
Slabo varovanje virov pitne vode, zastarelo vodovodne omrežje in izgube pitne vode in
onesnaževanje virov pitne vode zaradi vplivov površinskih vod in padavin ogroža nemoteno
oskrbo prebivalstva z neoporečno pitno vodo. Problemi v zvezi z odlaganjem odpadkov in
odsotnost sistemov za odvajanje in čiščenje odpadnih voda povzročajo veliko nevarnost za
poslabšanje ohranjenosti okolja. Potencialno nevarnost za okolje lahko pomeni tudi
nenadzorovana širitev podjetništva na podeželju in v okoljih, kjer ni ustrezne komunalne
infrastrukture. Potencialna nevarnost za ohranjenost naravnega okolja je tudi prekomerno
obremenjevanje okolja zaradi kmetijske in s to povezanimi dejavnostmi, nenadzorovan ali
neprilagojen obisk naravnih vrednost, posebej občutljivih naravnih območij, pa tudi
pomanjkljivo in nezadostno usklajevanje med posameznimi razvojnimi sektorji.
92
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
4. RAZVOJNA VIZIJA
Analiza razvojnih prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti kaže, da so:
razvojne prednosti regije: naravni potenciali, ohranjeno okolje in krajina, hiter gospodarski
razvoj, ki temelji na razvoju zlasti predelovalne industrije, usmerjene v izvoz na globalne trge,
prepoznaven zdraviliški turizem, primerna družbena infrastruktura, bogata naravna in
kulturna dediščina, uspešne domače in tuje naložbe in ohranjenost okolja;
slabosti regije: slaba dostopnost in nezadostna infrastrukturna povezanost in opremljenost
regije, nezadovoljiva izobrazbena raven prebivalstva, šibak podjetniški sektor, pomanjkanje
regijske pripadnosti, ki se odraža v šibkem družbenem in političnem vplivu regije, premalo in
preozka vlaganja v raziskovalno in razvojno dejavnost, slabo razvit trg dela (pomanjkanje
kadrov za potrebe gospodarstva in podjetniškega sektorja, pomanjkanje delovnih mest, zlasti
tistih, ki prinašajo večjo dodano vrednost), selitev kvalitetnih delovnih mest (s področja
bančništva in financ ter upravljanja poslovnih procesov in razvoja) v državno središče, velike
notranje razlike v razvoju in razvojnih možnostih;
priložnosti regije: ugodna geografska in prometna lega (med Ljubljano – Zagrebom –
Karlovcem), dograjen slovenski avtocestni križ, 3. in 3.a razvojna os, posodobitev železniških
povezav in prometa, razvoj in rast majhnih perspektivnih podjetij, podjetništvo na podeželju,
novi samostojni in dopolnilni turistični produkti, ki vključujejo neokrnjeno naravo, naravno in
kulturno dediščino, razvoj visokošolskega, fakultetnega in podiplomskega izobraževanja,
čezmejno sodelovanje, hitrejši razvoj z vključevanjem obmejnih in manj razvitih območij s
prepoznanimi razvojnimi možnostmi, razvoj globalnega industrijskega sektorja;
nevarnosti regije: in hkrati tudi njena velika prednost – koncentracija gospodarske moči v
malo velikih in uspešnih gospodarskih družbah, izvozna industrija občutljiva na dogajanja na
globalnih trgih, v velikih, sicer uspešnih tujih naložbah, na razvoj katerih in odzivanje na
razmere na slovenskem in globalnih trgih regija nima vpliva.
V obdobju do leta 2020 bodo ključne razvojne aktivnosti regije
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
povečevanje gospodarske učinkovitosti in uspešnosti,
zaposlovanje in nova kvalitetna delovna mesta,
boljše izkoriščanje razvojnih potencialov (gozd – les)
izboljšanje prometne infrastrukture in povezanosti (3. in 3.a razvojna os in
posodobitev železniškega prometa,
zaustavitev povečevanja razvojnih razlik,
izobraževanje za potrebe gospodarstva,
krepitev podjetniškega sektorja s spodbujanjem majhnih podjetij k rasti in
izboljšanjem podjetniške infrastrukture in
sonaravni razvoj.
Ugotovljene razvojne priložnosti regije in potrebne ključne razvojne aktivnosti regije za novo
programsko obdobje se vsebinsko ne razlikujejo od programskega obdobja 2007 – 2013.
Glede na najbolj izpostavljene razvojne naloge v novem programskem obdobju in napredek v
preteklem obdobju zlasti na področju širitve visokošolskih in fakultetnih programov, pa tudi
poglabljanja razvojnih razlik znotraj regije je razvojna vizija regije do leta 2020
93
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
»Regija ustvarjalnosti in enakih razvojnih možnosti«
Znanje bo nadgrajeno z ustvarjalnostjo. Regija bo tudi v tem programskem obdobju delovala
tako, da s svojimi odločitvami ne bo poglabljala razvojnih razlik znotraj regije in bo
upoštevala razvojne možnosti vseh delov regije.
Razvojne prioritete
regije so v programskem obdobju 2014 - 2020 enake, saj vključujejo tako nerealizirane še
aktualne ukrepe kot nove ukrepe za dosego razvojnih ciljev regije do leta 2020.
Razvojne prioritete regije v programskem obdobju 2014-2020 so:
1. Povezanost regije znotraj in navzven
Vključuje ukrepe na področju: dostopnosti in povezanosti v okviru regije in nav zven,
za izboljšanje prometne in informacijske povezanosti, mreženje gospodarstva,
zagotovitev statusa Novega mesta kot regionalnega središča nacionalnega in
mednarodnega pomena, boljšo povezanost in sodelovanje lokalnih središč, urejanje
prostora in zemljiške politike, vzpostavitev regijske destinacijske organizacije z vsemi
funkcijami in destinacijskega managementa
2. Institucije za razvoj in prenos znanja
Vključuje ukrepe na področju: vlaganje v R&R in, razvojno infrastrukturo,
kompetenčnih centrov, kvalitetnega izobraževanja za potrebe gospodarstva regije in
širše, institucij za podporo MSP pri prodoru na tuje trge, uporabo lesa za tehnološko
in oblikovalske napredne izdelke, vzpostavljanja javno-zasebnih partnerstev za
realizacijo razvojnih ciljev regije, vzpostavitev dolenjske univerze
3. Skupno trženje za uspešno promocijo in prodor na tuje trge
Vključuje ukrepe na področju: večje mednarodne prepoznavnosti regije, njenega
gospodarstva in kot turistične destinacije, krepitve in novih trženjskih znamk,
povečanje izvoza, zlasti MSP, varovanja in vključevanja naravne in kulturne dediščine
v turistično ponudbo, vzpostavitve verige gozd – les, rasti števila delovnih mest,
konkurenčnosti, zagotavljanja podpornih potreb gospodarstva, razvoja doživljajske
ponudbe, organiziranosti in sodelovanja javnega, zasebnega sektorja in nevladnega
sektorja
4. Večje razvojne možnosti in kakovost življenja
Vključuje ukrepe na področju: razvoja in dostopnosti storitev in ponudbe za vse
generacije prebivalcev regije, spodbujanja možnosti osebnega razvoja, delovanja
javnih ustanov in urejanja družbene infrastrukture, zagotavljanja bivalnih in
življenjskih potreb, krepitve nevladnih organizacij, pomoči pri vključevanju ranljivih
skupin prebivalstva v zadovoljevanje skupnih potreb, izboljšanja komunalne
opremljenosti urbanih sredin in na podeželju, izpopolnjevanja funkcij lokalnih središč
94
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
regionalnega pomena in lokalnih središč, boljše in večje samooskrba z zdravo hrano,
razvoja podeželja, življenjskega standarda prebivalstva.
Cilji razvoja regije
za programsko obdobje 2014 – 2020 so:
Cilj 1: ZDRAVA REGIJA
Dolgoročni cilj regije je trajnostni (sonaravni) razvoj, ohranjanje stanja okolja in zdravja regije
ter ohranjanje naravnih in ustvarjenih vrednot. Vsi razvojni koraki regije se bodo preverjali z
doseganjem tega cilja. Na področju ravnanja z okoljem bo regija uvedla spremljavo enega
od instrumentov trajnostnega razvoja (primeroma: CO2 odtis, ekološka stopinja) in
vzpostavila informacijski sistem za spremljanje onesnaženosti okolja, ki bo vključeval
sodelovanje javnosti (civilne družbe) v razreševanju okoljskih problemov regije.
Vsi prebivalci regije bodo oskrbljeni z zdravo in kvalitetno pitno vodo. S sanacijo dotrajanega
vodovodnega omrežja bodo zmanjšane izgube pitne vode. Izvajala se bo sanacija
obstoječih odlagališč odpadkov ter gradnja kanalizacijskih sistemov in čistilnih naprav.
Večji poudarek bo na ohranjanju in boljšem izkoriščanju kmetijskih površin, povečevanju
pridelave »domače« hrane za potrebe prebivalstva ter spodbujanju vseh oblik dopolnilnih
dejavnosti v kmetijstvu. Na področju gozdarstva bo spodbujan trajnostni razvoj gozdarstva z
večjo proizvodno funkcijo gozdov, z upoštevanjem ekološke in socialne funkcije gozda.
Cilj 2: POVEZANA REGIJA
Vse tri geografske enote Jugovzhodne Slovenije, ožja Dolenjska, Bela krajina in Kočevskoribniška bodo ustrezneje povezane z Novim mestom, regijskim središčem nacionalnega
pomena, Ljubljano kot državnim središčem in upravnim središčem kočevsko-ribniškega
območja ter s središči sosednjih slovenskih in hrvaških regij. S povezovanjem znotraj regije
in izven nje bo izboljšan položaj Jugovzhodne Slovenije v okviru države in s sosednjimi
regijami, tudi čezmejnimi. Prostorski razvoj regije bo sledil enakim razvojnim možnostim na
celotnem območju regije in policentričnemu razvoju mest in lokalnih središč v skladu z
njihovo vlogo in pomenom za občino, regijo in državo. Poudarek bo tudi na krepitvi obmejnih
območij, povezovanju urbanih središč, razvoju podeželja in zagotavljanju površin za nove
neposredne domače in tuje investicije v regijskem in subregijskih gospodarskih središčih.
Z izgradnjo in vzdrževanjem prometnega omrežja bo regija izboljšala svoj tranzitni položaj.
Ob avtocesti in drugih glavnih prometnicah bo zagotavljala pogoje za razvoj gospodarstva in
blagovno-logistične storitve. Ohranjala bo povezanost težje dostopnih in obmejnih območij z
lokalnimi središči in vzpostavila telekomunikacijsko omrežje na celotnem območju poselitve.
S tem bo omogočeno hitrejše in učinkovitejše uvajanja telekomunikacijskih storitev za
prebivalce, delo na podeželju in za obiskovalce regije.
Cilj 3: IZVOZNA REGIJA
95
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
Velike gospodarske industrijske družbe bodo imele še vedno velik vpliv na razvoj regije.
Jugovzhodna Slovenija ima, glede na gospodarstvo regije, dobre razvojne možnosti, tisto,
kar primanjkuje, je dogovor o razvojni viziji. Glede na geografsko koncentracijo
gospodarstva, vpliv velikih industrijskih družb na ekonomski in socialni razvoj regije, njihovo
tradicionalno izvozno usmerjenost in glede na povečevanje gospodarskih in razvojnih razlik v
regiji, bo razvoj regije temeljil na izvoznem gospodarstvu, ki je v vseh lokalnih skupnostih v
regiji. Razvoj regije, ki bi temeljil na gospodarskem razvoju majhnega števila velikih uspešnih
podjetij oz. panog v katerih delujejo, bi povzročil hitrejši razvoj že razvitega dela regije in še
povečal zaostajanje ostalih delov regije. Cilj regije je ohraniti ter utrditi svoj položaj najbolj
izvozne slovenske regije in s tem tudi konkurenčnosti regijskega gospodarstva na zahtevnih
tujih trgih, na katerih je že prisotno in novih trgih. S prihodki od prodaje na tujih trgih bo
gospodarstvo regije ustvarilo več kot 60% vseh prihodkov od prodaje*. Svoj izvozni položaj
bodo okrepila mala in srednje velika podjetja in podjetniki.
Cilj 4: PREPOZNAVNA REGIJA
Regija bo povečala svojo prepoznavnost in identiteto, posebej v tujini. Promovirala in
spodbujala bo izvozno gospodarstvo, že prepoznane in nove trženjske blagovne znamke,
razvojne možnosti in možnostmi za neposredne naložbe, mednarodno sodelovanje na
področju znanja in razvoja ter ponudbo, ki vključuje že prepoznavni zdraviliški in termalni
turizem v povezavi z naravno in kulturno dediščino ter ostalo ponudbo doživljajskega
turizma. Za realizacijo tega cilja se bo regija tudi ustrezno organizirala.
Cilj 5: REGIJA ZNANJA
Za realizacijo navedenih usmeritev je ključnega pomena zagotavljanje pogojev za
izobraževanje in usposabljanje za zaposlene, razvoj materialnih pogojev za izobraževanje,
raziskovalno in strokovno delo ter za mednarodno sodelovanje na projektih kot z izmenjavo.
Razkorak med rezultati izobraževanja, zlasti visokošolskega, ter potrebami družbe in
gospodarstva, je potrebno zmanjšati, saj je med brezposelnimi vedno več mladih in težko
zaposljivih diplomantov. Nadaljevale se bodo aktivnosti za ustanovitev univerze in krepitev
človeških potencialov v čezmejnem (mednarodnem) prostoru ter za trajno učenje.
Cilj 6: ODPRTA REGIJA
Gospodarska rast in zaposlovanje sta predpogoja za gospodarski in družbeni razvoj, zato
predstavljata, enako kot trajnostni razvoj regije, pomembna cilja regije v tem programskem
obdobju. Do leta 2020 bo v regiji povrnjenih najmanj polovico izgubljenih delovnih mest
zaradi prenehanja velikih gospodarskih družb, stopnja registrirane brezposelnosti pa bo spet
nižja od 10%. Socialna varnost in družbena vključenost prebivalcev pa nista odvisni samo
od prihodkov, rasti BDP in ukrepov države. Izboljšana bo družbena blaginja z zmanjšanjem
neenakosti, ogroženosti zaradi podnebnih sprememb (poplave, suša, ujme), dostopnostjo do
kvalitetne pitne vode, javnih storitev in urejenostjo komunalnih storitev,….. kar vpliva na
standard in zadovoljstvo prebivalcev regije. To bomo poleg z ekonomskimi in statističnimi
merili ugotavljali tudi s kazalniki za merjenje zadovoljstva prebivalstva v regiji ter z
odpravljanjem vzrokov nezadovoljstva, na katere lahko vplivajo regija in lokalne skupnosti.
96
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
Cilj 7: ENERGETSKO UČINKOVITEJŠA REGIJA
Cilj regije je povečati zavedanje o nujnosti večje samooskrbe. Dvigniti je potrebno zavest o
energetski samooskrbi, zlasti z razpršenimi in obnovljivimi viri (sonce, veter, voda,
geotermalno energijo in biomaso), o nujnosti čim večje samooskrbo z zdravo hrano in o
varčnejši rabi vseh vrst energije s spodbujanjem energetske sanacije stavb in
nizkoenergetske gradnje. Izdelani bodo programi lokalne energetske samooskrbe in
povečana izraba lokalnih alternativnih obnovljivih virov energije.
V regiji bo zagotovljena kakovostna in zanesljiva oskrba z električno energijo in preskrba
regije z okoljsko sprejemljivejšimi viri energije, ki so v regiji že prisotni (plin).
97
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
5. SPECIALIZACIJA REGIJE
Z razvojno specializacijo izpostavlja regija ekonomsko, gospodarsko aktivnost (dejavnost),
po kateri je regija prepoznavna, pomeni njeno primerjalno prednost pred drugimi slovenskimi
regijami in je podlaga za novo ekonomsko aktivnost (rast ekonomskih kazalcev,
zaposlovanje nova podjetja, nova podjetja, razvoj) in socialni razvoj.
Glede na velike razvojne razlike in cilj skladnejšega regionalnega razvoja je pomembno, da
izbrana razvojna specializacija, ki pomeni »usmerjanja investicij iz javnih virov v določeno
dejavnost, z namenom krepitve primerjalnih prednosti v obstoječih in novih področjih« (Vir:
Analiza sektorjev in R&R dejavnosti za namen identifikacije področij pametne specializacije,
dr. Partricia Kotnik, januar 2013) ne povzroča novih notranjih razvojnih razlik in da upošteva
tudi razvojne možnosti posameznih geografskih območij v Jugovzhodni Sloveniji (geografski
razvojni vidik).
Iz analize izhaja, da je bilo v letu 2012 v regiji od 2.414 gospodarskih družb le 1,3% velikih in
1,6% srednjih podjetij, več kot 97% družbe pa je bilo mikro in majhnih. Velika podjetja so
zaposlovala 45,3% vseh zaposlenih v gospodarskih družbah, ustvarila so 62,9% vseh čistih
prihodkov od prodaje in razpolagala s 65,8% vseh sredstev za delo v gospodarskih družbah.
Velike gospodarske družbe so ustvarila 84% vseh prihodkov na tujem trgu in jim je pripadalo
74,6% čistega dobička ter 87,7% neto čistega rezultata. To nakazuje na veliko odvisnost
ekonomskega in socialnega razvoja regije od majhnega števila uspešnih industrijskih
podjetij, kar je prednost, hkrati pa tudi potencialna razvojna nevarnost regije.
Cilj regije je, da se v izvoz bolj usmerijo tudi MSP.
Več kot 1/3 vseh gospodarskih družb je v Novem mestu, kjer je tudi večina velikih družb. V
velikih gospodarskih družbah v Novem mestu je bilo v letu 2012 zaposlenih polovico vseh
zaposlenih v gospodarskih družbah regije. Ustvarile so 70% čistih prihodkov od prodaje.
Število zaposlenih je bilo v dolenjskih gospodarskih družbah v zadnjih 10-tih letih ni bistveno
spremenilo v Beli krajini in na kočevskem pa se je zmanjšalo za več kot četrtino. To nakazuje
na koncentracijo gospodarskega razvoja v regijskem središču, ki po razvitosti odstopa od
ostalih večjih gospodarskih središč regije.
Gospodarske družbe na dolenjskem so ustvarile 84% prihodkov in 86,8% vseh prihodkov na
tujih trgih. Povprečna gospodarska družba regije je ustvarila 62% svojih prihodkov z izvozom
svojih izdelkov in storitev. Družbe na dolenjskem so realizirale 83% , belokranjske 7,9% in
kočevsko-ribniške 9,9% neto dodane vrednosti regije.
Slika je podobna, le da nekoliko manj izrazita, na področju podjetništva. Podjetniki ožje
Dolenjske so v letu 2012 ustvarili 63,7% prihodkov podjetnikov v regiji. Tu je bilo 62% vseh
zaposlenih pri samostojnih podjetnikih. Podjetniki iz Bele krajine so realizirali 16% prihodkov
s 17% zaposlenih in podjetniki iz Kočevsko-ribniške 20% prihodkov z 21% zaposlenih pri
podjetnikih v regiji. Podjetniki so ustvarili 88% prihodkov na domačem trgu in 12% z izvozom
svojih izdelkov in storitev (Vir: Informacija o poslovanju gospodarskih družb, samostojnih
podjetnikov in zadrug v Jugovzhodni Sloveniji v letu 2012, AJPES Izpostava Novo mesto).
98
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
Lahko ugotovimo, da so gospodarski potenciali v regiji razporejeni precej neenakomerno. To
je poglavitni razlog za povečevanje notranjih razlik v regiji. Hkrati ima Jugovzhodna Slovenija
med vsemi slovenskimi regijami najbolj dinamičen razvoj. Ker je gospodarska moč regije
skoncentrirana na območju ožje Dolenjske, se to odraža tudi na povečevanju notranjih
razvojnih razlik regije.
Cilj regije je skladnejši razvoj regije in izkoriščanje razvojnih potencialov na celotnem
območju Jugovzhodne Slovenije.
Regija ustvari 6,4% bruto dodane vrednosti Slovenije. Največ te ustvari industrija (40,4%), od
tega 39,4% predelovalne dejavnosti, kar je največ med vsemi slovenskimi regijami. Trgovina,
promet in gostinstvo ustvarijo 14,1% neto dodane vrednosti, uprava, obramba, socialna
varnost, izobraževanje in zdravstvo ustvarijo 14,3% bruto dodane vrednosti, druge dejavnosti
pa manj. (Vir: UMAR, Janja Pečar, Bruto domači proizvod – regionalni pregled, Delovni
zvezek 5/2012, let. XXI)
Družbe, ki se ukvarjajo s predelovalnimi dejavnostmi so v večini lokalnih skupnostih
Jugovzhodne Slovenije.
Tabela 39: Družbe s področja predelovalnih dejavnosti po občinah, 2011 (Vir: AJPES,
Podatki iz letnih poročil 2008-2011)
Občina
Črnomelj
Dol. Toplice
Kočevje
Kostel
Loški Potok
Metlika
Mirna
Mirna Peč
Mokr. – Treb.
Novo mesto
Osilnica
Ribnica
Semič
Sodražica
Straža
Šentjernej
Šentrupert
Škocjan
Šmar. Toplice
Trebnje
Žužemberk
Št.
družb
57
10
60
3
6
34
12
8
105
2
58
25
7
14
38
15
8
4
42
12
Št
zaposlenih
1.829
46
1.167
25
70
775
262
117
9.038
0
1.281
231
22
57
721
164
68
130
1033
299
Čisti prih. od
prodaje (EUR)
163.195.489
3.869.466
119.497.782
4.951.843
7.823.997
69.411.903
33.774.174
10.724.618
2.629.020.855
1.500
125.104.863
29.865.927
1.723.699
7.059.901
61.077.602
33.813.189
9.119.510
15.649.196
162.707.290
22.625.687
99
Neto čisti izid
(EUR)
-14.121.314
17.958
1.945.361
-663.509
513.638
1.701.553
2.794.248
281.248
173.251.965
-2.861
8.358.623
1.446.066
-15.390
-277.435
1.669.043
1.285.912
1.100.062
1.749.749
-4.367.911
501.767
Neto dod.
vrednost (EUR)
24.683.841
1.174.392
31.101.637
894.697
2.180.709
20.972.975
9.902.600
3.684.277
659.753.083
-2.295
43.125.455
7.928.535
474.207
1.655.644
23.393.484
7.477.277
2.908.529
5.447.125
35.598.216
7.816.075
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
Med 23 različnimi predelovalnimi dejavnostmi najbolj vplivata na regionalni ekonomski in
socialni razvoj proizvodnja farmacevtskih surovin in drugim preparatov ter proizvodnja
motornih vozil, prikolic in polprikolic. V teh dejavnostih je kritična masa zaposlenih, ustvarjata
velik delež prihodkov in sta izvozno usmerjeni. Vpliv predelovalnih dejavnosti na razvoj regije
je bil v preteklosti širši. Močna je bila tudi industrija predelave lesa in proizvodnje izdelkov iz
lesa, proizvodnja pohištva in proizvodnja tekstila in konfekcije, elektropredelovalna industrija
ter gradbeništvo. V času tranzicije in krize se je vpliv teh panog na regionalni razvoj močno
zmanjšal, nekatere panoge pa so skoraj povsem izginile. V teh panogah je regija izgubila
10.000 delovnih mest.
V obeh najbolj izpostavljenih dejavnostih ni kritične mase (števila) podjetij. Zaradi narave
obeh dejavnosti (industrijska proizvodnja, razvoj, globalni trg, tradicija) v obeh dejavnostih ni
veliko novih podjetij. Večino dobaviteljev, zlasti v avtomobilski industriji, deluje v drugih
dejavnostih (proizvodnja kovinskih izdelkov, proizvodnja plastičnih izdelkov, ….).
V dejavnostih proizvodnja farmacevtskih surovin in drugih preparatov ter proizvodnja
motornih vozil, prikolic in polprikolic posluje v regiji malo, velika in uspešna podjetja: Krka
tovarna zdravil d.d. Novo mesto na področju proizvodnje farmacevtskih surovin in drugih
preparatov, Revoz d.d. Novo mesto, Tovarna posebnih vozil d.d. Novo mesto in Adria mobil
d.d. Novo mesto pa so največja podjetja v dejavnosti proizvodnje motornih vozil, prikolic in
polprikolic. Vpliv teh podjetij presega regionalni okvir. V letu 2009 sta bila Revoz d.d. in Krka
tovarna zdravil d.d. med desetimi največjimi in najbolj uspešnimi podjetji v Adria regiji –
Revoz d.d. je bil med desetimi največjimi edino podjetje iz proizvodnega sektorja, Krka
tovarna zdravil d.d. pa je bila med najbolj uspešnimi podjetji v regiji po ustvarjenem dobičku.
V nadaljevanju je navedenih 10 gospodarskih družb, ki so bile v letu 2011 največje v regiji
(Vir: AJPES, Podatki iz letnih poročil 2008-2011) glede na:
a. število zaposlenih:
1. KRKA tovarna zdravil d.d.
2. REVOZ d.d.
3. SECOP kompresorji d.o.o.
4. TERME KRKA d.o.o.
5. TPV trženje in proizvodnja opreme vozil d.d.
6. ADRIA MOBIL d.o.o.
7. TRIMO inženiring in proizvodnja montažnih objektov d.d.
8. KOLPA proizvodnja in predelava plastičnih mas d.d.
9. BETI holding d.d.
10. PODGORJE tovarna ploskovnega pohištva d.o.o.
Največja regijska podjetja poslujejo v zelo različnih predelovalnih dejavnostih: farmacija,
proizvodnja motornih vozil, proizvodnja kovinskih izdelkov, proizvodnja izdelkov iz plastičnih,
proizvodnja tekstilij, proizvodnja pohištva in turizmu.
b. po čistem dobičku:
1. KRKA tovarna zdravil d.d.
100
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
2. REVOZ d.d.
3. ADRIA MOBIL d.o.o.
4. INOTHERM d.o.o.
5. TOMPLAST d.o.o.
6. CGP Novo mesto d.d.
7. PLASTOFORM d.o.o.
8. TPV JOHNSON CONTROLS d.o.o.
9. TISKARNA Novo mesto d.d.
10. LOS cestna oprema d.o.o.
Tri največja podjetja so tudi med najuspešnejšimi regijskimi podjetji.
c. po dodani vrednosti na zaposlenega
1. VELDOS d.o.o.
2. NOVOLINE COMMERCE d.o.o.
3. PARTNER IN d.o.o.
4. TRIMO Investment d.d.
5. Kolpa holding d.o.o.
6. GRUPA PLASTOFORM d.o.o.
7. BOBIČ Yacht interior d.o.o.
8. LOS cestna oprema d.o.o.
9. MOTOMAN ROBOTEC d.o.o.
10. KURE & co. d.o.o.
Po dodani vrednosti izstopajo predvsem visokotehnološka, trgovska in storitvena podjetja, ki
pa ne zaposlujejo večjega števila ljudi.
d. po čistem prihodkih od prodaje na tujih trgih:
1. REVOZ d.d
2. KRKA tovarna zdravil d.d.
3. ADRIA MOBIL d.o.o.
4. SECOP kompresorji d.o.o.
5. TRIMO Inženiring d.d.
6. TPV trženje in proizvodnja opreme vozil d.d.
7. MELAMIN d.d.
8. INOTHERM d.o.o.
9. INTERSOCKS d.o.o.
10. KOLPA proizvodnja in predelava plastičnih mas d.d.
Največ izvažajo industrijska proizvodna podjetja.
Ugotovimo lahko, da so poslovale največje družbe v letu 2011 v zelo različnih dejavnostih.
Ena od navedenih družb je v postopku prestrukturiranja, ena pa je preselila svojo proizvodnjo
v drugo državo. Največjo dodano vrednost na zaposlenega so izkazovale praviloma družbe,
ki zaposlujejo manjše število zaposlenih in se ukvarjajo z dejavnostmi, ki niso predelovalne.
Po izvozu prednjačijo družbe iz sektorja predelovalne industrije. Največ družb, ki tudi največ
101
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
zaposlujejo in poslujejo z dobičkom je na Dolenjskem. Družbe, ki realizirajo prihodke z
izvozom svojih izdelkov in storitev so na območju celotne regije.
Regija ima, glede na to, da je v preteklosti razvijala industrijski sektor, slabše razvit storitveni
sektor, zato bo morala dati v nadaljevanju razvoju tega sektorja večji poudarek. To ne
pomeni zmanjševanje vloge industrijskega (realnega) sektorja. Ta je bil in bo tudi v prihodnje
za zdrav gospodarski in socialni razvoj regije ključen, zmanjšati pa je potrebno odvisnost od
majhnega števila velikih podjetij, ki poslujejo v ozkem območju predelovalnih dejavnosti.
Vse prednosti gospodarskega razvoja regije, krepitev in ustvarjanje nove ekonomske
aktivnosti in regionalni razvojni vidik zaznamuje
»izvozno gospodarstvo«,
ki daje regiji prepoznavnost, ima dolgo tradicijo in vključuje razvojne potenciale:
konkurenčnost gospodarstva in spodbujanje podjetništva, naravni in človeški viri novi (tretji)
trgi in tuje neposredne investicije in geografski položaj regije.
Največ prihodkov ustvari regijsko gospodarstvo na tujih trgih s predelovalno dejavnostjo, s
katero se ukvarja največ gospodarskih subjektov in kjer je tudi največ zaposlenih.
Prihodke na tujem trgu ustvarjajo poslovni subjekti na celotnem območju Jugovzhodne
Slovenije, razen v občini Osilnica. Tudi v občini Osilnica pa so dani pogoji (turizem) za
ustvarjanje prihodkov od tujih gostov.
Tabela 40: Izvoz gospodarskih družb po občinah, 2011, 2011 (Vir: AJPES, Izpostava Novo
mesto, Informacija o poslovanju gospodarskih družb samostojnih podjetnikov in zadrug v
Jugovzhodni Sloveniji v letu 2011)
Občina
Črnomelj
Dol. Toplice
Kočevje
Kostel
Loški Potok
Metlika
Mirna
Mirna Peč
Mokr. – Treb.
Novo mesto
Osilnica
Ribnica
Semič
Sodražica
Štev.
gosp.
družb
251
41
250
13
10
117
32
21
24
857
4
164
53
30
Število
zaposlenih
2.373
122
2.045
36
80
1.474
285
47
161
14.128
27
1.705
313
105
Prih. od
prodaje
(EUR)
220.802.585
7.991.986
194.657.868
5.832.749
8.348.803
119.812.626
37.715.698
3.233.294
14.662.144
3.370.269.368
1.396.844
163.247.055
37.533.416
10.981.324
102
Prihodki na
tujem trgu
(EUR)
127.957.534
1.960.345
89.636.990
379.650
3.366.736
58.177.104
13.170.861
169.203
6.910.194
2.375.090.687
91.585.214
21.221.896
1.270.372
Delež prih. na
tujem trgu
(%)
57,95
24,53
46,05
6,51
40,33
48,56
34.92
5,23
47,13
70,47
56,10
56,54
11,57
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
Straža
Šentjernej
Šentrupert
Škocjan
Šmar. Toplice
Trebnje
Žužemberk
54
91
35
27
24
231
42
192
929
228
182
171
2.018
397
27.898.062
82.215.413
38.785.238
21.351.904
19.977.896
338.407.010
32.336.147
7.446.333
23.325.386
17.928.246
1.854.817
7.421.922
146.629.049
15.042.653
26,69
28,37
46,22
8,69
37,15
43,33
46,52
Jugovzhodna Slovenija je tradicionalno največja izvoznica in proda največ izdelkov in storitev
gospodarskih družb na tujih trgih. Gospodarske družbe Jugovzhodne Slovenije v zadnjih letih
visok delež izvoza tudi ohranjajo.
Tabela 40: Izvoz gospodarskih družb, regije, 2008 – 2011 (Vir:
poročil 2008-2011)
Regija
Prihodki od prodaje
gospodarskih družb 2011
EUR
Pomurska
1.871.790.277
Podravska
7.766.721.606
Koroška
1.631.678.330
Savinjska
7.983.539.022
Zasavska
683.935.775
Spodnjeposav.
2.273.594.997
JVS
4.757.457.703
Osrednjaslov.
34.382.682.187
Gorenjska
5.347.533.657
Notr.-kraška
1.014.945.505
Goriška
3.346.369.289
Obal.-kraška
3,934.633.484
Izvoz
2011
%
28,81
35,77
50,08
32,72
34,11
54,20
63,28
23,51
44,09
46,86
37,79
39,87
AJPES, Podatki iz letnih
Izvoz
2010
%
26,98
32,11
48,75
30,21
31,42
44,28
64,63
20,42
42,35
45,59
34,94
40,08
Izvoz
2009
%
22,82
28,84
44,27
27,08
28,63
38.95
64,17
18,90
35,85
42,60
30,95
37,29
Izvoz
2008
%
29,55
30,81
49,33
30,14
29,72
33,55
60,40
20,91
38,10
42,25
32,96
37,86
Izvozno gospodarstvo, kot pametna specializacija regije, ne vključuje samo izvozne
industrije, temveč predpostavlja in pomeni tudi ostale izvozne možnosti (turizem, tuje
naložbe) in zagotavljanje prostorskih in drugih pogojev, s katerimi bo Jugovzhodna Slovenija
prepoznana kot »izvozna regija«. Predpostavlja in vključuje tudi:
-
primerjalno prednost regije,
tradicijo, trženjske znamke, tuje naložbe v regiji
uspešno industrijo, nove panoge, nova tehnološka in storitvena podjetja,,
rast, nova delovna mesta, zaposlovanje nove izdelke in storitve,
konkurenčnost, znanje in kompetence, razvojno in raziskovalno
inovativnost, podjetnost,
obstoječe, nove trge in investicije,
sonaravni (trajnostni) razvoj,
turizem, naravne in ustvarjene danosti, doživetja, urejeno podeželje
skladnejši prostorski in družbeni razvoj regije,
energetsko učinkovito regijo
103
dejavnost,
Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije 2014 - 2020
-
ekološko in urejeno regijo
večjo vključenost.
Zaradi usmerjenosti, vpliva izvoza na razvoj realnega sektorja ter na prostorski in družbeni
razvoj regije, njeno povezanost in vključenost, je izvozno gospodarstvo najbolj prepoznavna
značilnost regije, ki ima odločujoč vpliv na njen razvoj in prepoznavnost.
Povečanje izvoza slovenskih podjetij, celovita podpora podjetjem pri mednarodnem
poslovanju, povečanje tujih neposrednih investicij v Sloveniji in izboljšanje mednarodnega
razvojnega sodelovanja je tudi eden izmed specifičnih razvojnih ciljev Slovenije v okviru
razvojne prioritete Podjetnost (Vir: Program državnih razvojnih prioritet in investicij Republike
Slovenije za obdobje 2014 – 2017, prvi osnutek, marec 2013).
Velike izvozne gospodarske družbe regije presegajo potencial domačega trga in širše regije.
Na področju razvoja podjetništva, ki še ni dovolj vključeno na tuje trge, zlasti bolj oddaljene in
nove perspektivne trge, je večja podpora pri njihovem vstopanju in pozicioniranju na teh trgih
potrebna, kot del promocije regije in že prepoznavnih regijskih blagovnih znamk, pa tudi v
institucionalnem smislu. Cilj regije na tem področju je ohraniti visok izvoz velikih
gospodarskih družb, pospešiti izvoz inovativnih in perspektivnih MSP, povečati število tujih
gostov in podaljšati njihovo bivanje v regiji, predstaviti razvojne potenciale investitorjem in
povečati sodelovanje s tujimi podjetji v regiji.. . .
104