1. No category

Uporabniško testiranje, uporabniška izkušnja, uporabniško orientirano
oblikovanje - razlike in povezave med njimi.
Emilija Stojmenova¹, Kristina Stojmenova²
¹Iskratel, d.o.o., Kranj,
²Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko
¹Ljubljanska cesta 24a, SI4000, Kranj
²Smetanova ulica 17, SI2000, Maribor
¹[email protected], ²[email protected]
Usability testing, user experience, user-centered design - the differences and relations between
them
Kratek pregled prispevka
Namen prispevka je jasno predstaviti v čem se razlikujejo in kako so povezani testiranje
uporabnosti, uporabniška izkušnja in uporabniško orientirano oblikovanje produktov. Uporabniško
testiranje je tehnika za ocenjevanje produktov s pomočjo končnih uporabnikov. Glede na to, da
testiranje uporabnosti daje neposredne informacije o tem kako resnični uporabniki uporabljajo
produkte, odkriva težave, ki jih imajo uporabniki pri uporabi produktov in predstavlja možne
izboljšave, je uporabniško testiranje nenadomestljiva praksa pri razvoju produktov. Tako,
uporabniško testiranje predstavlja eno izmed najmočnejših orodij za preganjanje slabih
uporabniških izkušenj. Čeprav je tehnika testiranja uporabnosti zelo koristna in pomembna, ne
zadošča za oblikovanje uporabnih izdelkov z najboljšo uporabniško izkušnjo. Testiranje običajno
poteka v kasnejših fazah razvoja, kar se kaže v nepopolne ali celo netočne zahteve uporabnikov. V
ta namen avtorice prispevka predlagamo uporabo pristopa uporabniško orientiranega oblikovanja
produktov. Predlagan pristop vključuje uporabnike preko uporabniku usmerjenih dejavnosti v
celoten proces načrtovanja in razvoja produktov in sicer od konceptualizacije do končnega
testiranja. V prispevku bomo pokazali, da so produkti narejeni po pristopu uporabniško
orientiranega oblikovanja, uporabni, enostavni za uporabo, imajo optimalno uporabniško izkušnjo
in predstavljajo dodano vrednost za bodoče uporabnike.
1
Uporabniško usmerjeno načrtovanje
Pri načrtovanju in razvoju novih izdelkov, se
podjetja prepogosto osredotočajo na dejavnike
kot so: poslovne cilje, napredne lastnosti in
funkcionalnosti ter tehnološke zmogljivosti
razpoložljivih programskih in strojnih oprem
[1]. Glavni problem pri takšnih pristopov k
načrtovanju, je ta, da podjetja običajno pozabijo
na najbolj pomemben del procesa načrtovanja
izdelka oziroma pozabijo na končnega
uporabnika izdelka. Posledično izdelki niso
sprejeti s strani končnih uporabnikov, kar je
razlog zato, da številni projekti propadejo.
Pristop k načrtovanju pri katerem se največ
pozornosti posveča potrebam, željam, zahtevam,
in omejitvam končnih uporabnikov izdelka v
vsaki fazi postopka izdelave, se imenuje pristop
uporabniško usmerjenega načrtovanja (ang.
User-Centred Design - UCD). Z drugimi
besedami, UCD je proces oblikovanja in
razvijanja izdelkov z vidika končnih
uporabnikov, ki upošteva kako uporabniki
razumejo in uporabljajo izdelke.





vključenost aktivnih uporabnikov ter
njihovo sodelovanje v načrtovanju in
razvoju izdelkov;
oblikovanje izdelkov se poganja in
izboljšuje
s
pomočjo
povratnih
informacij uporabnikov z uporabniško
usmerjenih evaluacij;
ponovitev načrtovanja in razvoja z
vključitev
povratnih
informacij
uporabnikov;
načrtovanje
obravnava
celotno
uporabniško izkušnjo izdelkov;
oblikovalska ekipa mora biti raznolika in
mora vključevati več-disciplinarnih
spretnosti in pogledov.
UCD dejavnosti je treba vključiti v vseh
fazah življenjskega cikla izdelka, od zasnove,
preko analize, načrtovanje in izvajanje, do
preizkušanja in vzdrževanja. Zaporedje
aktivnosti, ki so vključene v proces UCD, je
prikazano na Slika 1.
Glavna razlika med UCD ter ostalimi pristopi
načrtovanja je v tem kdo oz kaj se komu oz
čemu prilagaja. Tako na pr., ostali pristopi
oblikovanja izdelkov zahtevajo, da uporabniki
prilagodijo svoja stališča, vedenja in aktivnosti,
da lahko uporabljajo izdelkov. Po drugi strani,
UCD pristop oblikuje in razvija izdelke, ki
podpirajo obstoječih stališč, vedenj in aktivnosti
ciljnih uporabnikov. Zaradi tega so izdelki
razviti pod okriljem UCD bolj učinkoviti,
zadovoljujoči, bolj uporabni in uporabniku
prijazni ter ponujajo boljšo izkušnjo za
uporabnike. Poleg tega so ti izdelki običajno
bolj uspešni, tako tehnično tak komercialno.
Da bi vključili UCD proces v življenjski
cikel razvoja izdelkov, ISO 9241-210 standard
določa šest načel, ki jih je treba upoštevati [2]:

razumevanje
uporabnikov,
njihove
naloge, cilje in okolja na določenem
področju uporabe;
Slika 1: Uporabniško usmerjeno načrtovanje
in oblikovanje
UCD vključuje različne metode in tehnike, ki
se uporabljajo v primernem času izvajanja
postopka UCD. UCD metode se uporabljajo za
[3]:
 opredelitev uporabnikove naloge, cilje in
namene;
 zbiranje uporabnikove zahteve in
zahteve drugih zainteresiranih strani;
 oblikovanje in ocenjevanje prototipov in
oblikovanje alternativ;
 in analizo težav, ki nastanejo pri
uporabniški izkušnji in uporabnosti ter
predlaganje rešitve za teh težav.
Tabela 1: UCD metode in tehnike, ki se uporabljajo
v različnih fazah življenjskega cikla izdelka
Faze življenjskega cikla
Konceptualizacija
Analiza
Najbolj pogosto uporabljane UCD metode so
predstavljene v Tabela 1[4].
Kot je razvidno iz Tabela 1, testiranje
uporabnosti je eden od načinov UCD, ki se
uporabljajo v določenih fazah življenjskega
cikla izdelka.
2
Oblikovanje
Testiranje uporabnosti
Uporabnost predstavlja »obseg, v katerem se
lahko izdelek uporablja s strani določenih
uporabnikov za doseganje določenih ciljev z
določeno
uspešnost,
učinkovitost
in
zadovoljstvo v določenem kontekstu uporabe«
[5]. Zato je testiranje uporabnosti tehnika za
ocenjevanje učinkovitosti, zadovoljstva in
uspešnosti izdelka in sicer tako, da so pri
testiranju vključeni dejanski uporabniki. Pri
uporabniškem testiranju, uporabniki poskušajo
izpolniti vnaprej določene naloge. Medtem so
prisotni strokovnjaki uporabnosti, ki uporabnike
poslušajo, opazujejo in si delajo zapiske.
Testiranje uporabnosti se uporablja za
ugotavljanje uporabniških težav, ugotavljanje
uporabnikovega zadovoljstva s testiranim
izdelkom ter za zbiranje kvantitativnih podatkov
za uporabnikovo uspešnost kot so: čas, potreben
za izvedbo naloge, število uspešno zaključenih
nalog in stopnjo napak.
Testiranje uporabnosti je iterativni proces. S
samim testiranjem uporabnosti je potrebno
začeti čim prej v življenjskem ciklu izdelka.
Namreč, prej, ko so uporabniške težave odkrite
in odpravljene, cenejši so popravki.
Implementacija
Testiranje
Vzdrževanje
UCD Metoda
Sestanek z vlagatelji
Analiza stroškov in
koristi
Analiza konkurence
Uporabniška raziskava
Intervju
Kontekstualne
poizvedbe
Analiza konteksta
uporabe
Fokusne skupine
Sortiranje kart
Uporabniški scenariji
Analiza nalog
Uporabniški in razvojni
cilji
Navodila za oblikovanje
Prototipiranje
Hevristična evaluacija
Zgodbe uporabe
Evaluacija prototipov
Uporabniško testiranje
Parcipatorno
oblikovanje
Smernice za oblikovanje
Hevristična evaluacija
Uporabniško testiranje
Diagnostična evaluacija
Testiranje uspešnosti
Uporabniško testiranje
Hevristična evaluacija
Testiranje uporabniške
izkušnje
Vprašalniki
Uporabniško testiranje
Vprašalniki
Intervju
Sledenje in beleženje
dogodkov
Sledenje očem
Evaluacija na daljavo
Testiranje uporabnosti je lahko formalno ali
neformalno in se lahko izvaja v različnih
okoljih, kot so:

laboratorij za uporabnosti;

konferenčna dvorana;

uporabnikovo okolje - doma ali na
delovnem mestu;

daljinsko testiranje - ko so uporabniki na
drugi lokaciji.
Obstajajo
različne
metode
testiranja
uporabnosti. Katera metoda bo uporabljena je
odvisno od več kriterijev, kot so [6]:

namen in cilje testiranja uporabnosti;

razpoložljivost človeških virov, kot so:
strokovnjakov za ocenjevanje, končnih
uporabnikov in razvijalcev;

profil sodelujočih, kot so: končni
uporabniki in / ali strokovnjaki za
ocenjevanje;

število sodelujočih;

lokacija ocenjevanja;

potrebna tehnična oprema in naprave;

razvojna stopnja sistema;

pričakovani podrobnosti in raven
zanesljivosti preizkusnih rezultatov.
Ni nujno, da se uporablja samo ena metoda
pri izvajanju testiranja uporabnosti. Prav
nasprotno, priporoča se vzporedna uporaba več
različnih metod, saj različne metode lahko
delujejo drugače v različnih situacijah pri
ocenjevanju in iskanju različnih težav.
3
Slika 2: Elementi uporabniške izkušnje
Medtem, ko atribut uporabnosti, odgovarja
na vprašanje »Ali lahko uporabnik doseže
svoj?«, atribut uporabniška izkušnja se ne
nanaša na nobenih ciljev t.e. uporabnik ima
prosto izbiro. Bolj kot uspešnost ali učinkovitost
je pri uporabniški izkušnji pomembno čustveno
nagrajevanje uporabnikov.
Razliko med uporabnosti in uporabniške
izkušnje je na konkretnem primeru prikazan na
Slika 3.
Uporabniška izkušnja
Uporabniška
izkušnja
vključuje
uporabnikova dojemanja in odzivi, ki so
posledica uporabe ali pričakovane uporabe
določenega izdelka. Uporabniška izkušnja je
kompleksni atribut izdelkov, sestavljen iz več
elementov, kot je prikazano na Slika 2.
Slika 3: Primerjava med uporabnosti in
uporabniško izkušnjo
4
Razlike in povezave med UCD,
uporabniško izkušnjo in testiranje
uporabnosti
Čeprav se testiranje uporabnosti velikokrat
zamenjuje z UCD in uporabniško izkušnjo,
obstaja velika razlika med njimi. Glavna razlika
med UCD in testiranja uporabnosti je v tem, da
je UCD filozofija oblikovanja in predstavlja
pristop, medtem ko je testiranje uporabnosti
metoda. Čeprav se velikokrat uporablja
samostojno, testiranje uporabnosti je le ena
izmed metod UCD. Kot takšno, testiranje
uporabnosti predstavlja pomemben del procesa
UCD.
Testiranje uporabnosti omogoča neposreden
vpogled v tem, kako resnični uporabniki
uporabljajo proizvode, odkriva napake, težave
in področja, ker so možne izboljšave. Tako
testiranje
uporabnosti
predstavlja
nenadomestljiva praksa pri razvoju produktov.
Čeprav je zelo pomembno, testiranje
uporabnosti ne zadošča za oblikovanje
uporabnih, učinkovitih in za uporabo enostavnih
izdelkov z optimalno uporabniško izkušnjo.
Metoda testiranje uporabnosti daje najboljše
rezultate v kombinaciji z drugimi metodami
UCD. Ta metoda se običajno izvaja v razvojnih
fazah življenjskega cikla izdelka, po zaključku
nekaterih predhodnih korakov v procesu UCD,
kot so: opredelitev izdelka, uporabniške cilje in
namene, zbiranje uporabnikovih zahtev ter
razvoj
uporabniških
profilov,
person
(predstavitev reprezentativnih uporabnikov) in
uporabniških scenarijev.
Rezultat uporabe UCD metod so izdelki, ki
so uporabni, učinkoviti in enostavni za uporabo,
kar se lahko enostavno izmeri z metodo
testiranje uporabnosti. Dodatno k temu,
uporabniško testiranje predstavlja eno izmed
najmočnejših orodij za preganjanje slabih
uporabniških izkušenj. Izdelki, pri izdelavo
katerih je bil vključen UCD pristop imajo
najboljšo uporabniško izkušnjo in predstavljajo
dodana vrednost za ciljne uporabnike.
5
Literatura
[1] Usability First: Introduction to User-Centered
Design. http://www.usabilityfirst.com/aboutusability/introduction-to-user-centered-design/.
Accessed 20.01.2013.
[2] ISO (2010): Ergonomics of human-system
interaction – Part 210: Human centered design for
interactive systems (ISO 9241-210:9241),
International Organization for Standardization.
[3] Usability.gov. User-Centered Design & Usability
Testing.
http://www.usability.gov/basics/uc_design_testing/in
dex.html#.UQ-56h2w_7Y. Accessed 20.01.2013.
[4] Bevan N, (2003): Human-Computer Interaction:
Theory and Practice (Part 1), Volume 1 of the
Proceedings of HCI International 2003, 434-438,
Lawrence Erlbaum.
[5] ISO (1998): Ergonomic requirements for office work
with visual display terminals (VDTs) -- Part 11:
Guidance on usability (ISO 9241-11:1998),
International Organization for Standardization.
[6] Stojmenova E, (2009). Ocenjevanje uporabnosti
spletne aplikacije Web Communicator. Diplomsko
delo, Maribor.