STROKOVNI PRISPEVKI
Avtorji: Marko Bek,
dr. Nikola Holeček,
dr. Igor Emri
Viskoelastični dušilni elementi za zmanjševanje
vibracij in hrupa
MR projekt Gorenja
1 Uvod
Gorenje je bilo leta 2011 v sodelovanju z Markom Bekom in Fakulteto
za strojništvo uspešno pri pridobitvi sredstev z javnega razpisa »Mladi
raziskovalci iz gospodarstva – generacija 2010«, ki ga je razpisala Javna
agencija za tehnološki razvoj Republike Slovenije (TIA). Predmet javnega
mladih raziskovalcev in raziskovalk iz gospodarstva do pridobitve naslova
doktor znanosti. Ožji namen javnega razpisa pa je omogočiti mladim
raziskovalcem, da z delom na temeljnih raziskavah za potrebe podjetij
v času podiplomskega študija pridobijo nova temeljna oz. splošna
znanstvena in tehnična znanja, ki predstavljajo izviren prispevek k znanosti,
kar je pogoj za pridobitev znanstvenega doktorskega naslova, ter da
sočasno pridobijo kakovostne izkušnje, s katerimi se lahko po končanem
študiju suvereno soočijo z izzivi v gospodarstvu.
Marko Bek, Akustični laboratorij,
mladi raziskovalec
dr. Nikola Holeček
vodja Akustičnega laboratorija
Raziskovalna naloga mladega
raziskovalca je usmerjena v
razvoj dušilnih elementov na
osnovi polimerov za dušenje
vibracij in hrupa v železniškem
transportu
2
Delo mladega raziskovalca je usmerjeno v zmanjševanje hrupa in vibracij
v železniškem transportu. Znano je, da je železniški transport eden izmed
glavnih onesnaževalcev okolja s hrupom in vibracijami, ki postaja vedno
večji ekološki problem [6]. Najpomembnejši vir hrupa je kotalni hrup, ki
ga je tudi najtežje nadzorovati. Raziskovalna naloga mladega raziskovalca
je usmerjena v razvoj dušilnih elementov na osnovi polimerov za dušenje
vibracij in hrupa v železniškem transportu. Ker so polimeri znani po svojih
dobrih absorpcijskih sposobnostih, večina obstoječih rešitev dušilnih
elementov že temelji na uporabi polimernih materialov za dušenje
vibracij in hrupa. Novost v okviru raziskovalnega dela pa bo opredelitev in
izkoriščanje optimalnih dušilnih zmogljivosti polimerov, ki se uporabljajo v
ta namen. Posebna pozornost bo posvečena elastomernim materialom.
V nadaljevanju je predstavljen del raziskav o vplivu temperature na dušilne
lastnosti polimernih materialov ter kako lahko te lastnosti spreminjamo.
Pri tem je pomembno poudariti, da so predstavljeni le delni rezultati, saj
raziskave na tej temi še potekajo. Zaključek projekta bo nova generacija
viskoelastičnih dušilnih elementov, katerih učinkovitost bo preizkušena
tudi v Akustičnem laboratoriju v Gorenju. Rezultati bodo strnjeni v več
objav v mednarodnih revijah in predstavitvah na konferencah ter doktorski
nalogi z naslovom »Uporaba viskoelastičnih materialov za zmanjšanje
vibracij in hrupa železniških tirov«.
2 Železniški transport
Trajnostni ekonomski razvoj je eden izmed glavnih ciljev Evropske unije
(EU), ki zahteva gospodarsko rast brez dodatnih vplivov na okolje. Vsaka
gospodarska dejavnost neizogibno ustvarja vpliv na okolje. Zmanjšanje
emisij toplogrednih plinov, ki so odgovorni za globalno segrevanje in s
tem povezane podnebne spremembe, je ena izmed prednostnih nalog EU.
Približno četrtina vseh emisij toplogrednih plinov prihaja iz prevoznega
sektorja [1; 2; 3], od tega cestni promet zavzema največji delež [4]. Zato
je prometna politika EU usmerjena k zmanjšanju razlike med deležem
cestnega prometa, 73 %, in železniškega prometa, 16 % [5]. Obstajata
dva glavna razloga za povečanje deleža železniškega prometa; prvi
razlog je zmanjšanje onesnaženosti zraka zaradi izpušnih plinov, drugi
pa zmanjšanje hrupa. Velik del železniškega transporta v Evropi opravijo
električni vlaki [3], kar pomeni, da bi prehod s cestnega na železniški
transport imel ugoden vpliv na kakovost zraka zlasti v urbanih območjih.
Kljub temu pa še vedno ostaja negativni vpliv hrupa na prebivalstvo, ki živi
v bližini železniških prog, kakor tudi na živali v naravi [6].
LETNIK 21. ŠT. 10-12/2012
STROKOVNI PRISPEVKI
Cilj zmanjševanja hrupa
pri železniškem transportu
smo si zastavili v skladu s
trajnostno ekonomskimi in
okoljevarstvenimi cilji Evropske
unije
Hrup je pogosto opredeljen kot vir nezaželene oblike zvoka. Ne glede na
dejstvo, da večji delež prebivalstva bolj moti cestni kot železniški hrup, bo
v prihodnje povečan obseg železniškega prometa (od širitev železniških
omrežij in povečanega prometa na obstoječih progah) lahko imel
negativen vpliv na okolje. Leta 2002 je bil sprejeta direktiva o okoljskem
hrupu (Environmental Noise Directive) in je vodila do ustanovitve kart
hrupa obstoječih virov in razvoja akcijskih načrtov za zmanjšanje hrupa
na določenih kritičnih mestih [7]. Za nekatere vire hrupa kot na primer
v železniškem transportu ne obstajajo internacionalni standardi, ki bi
določali dovoljene ravni hrupa. Kljub temu v večini držav članic Evropske
unije veljajo nacionalni predpisi, ki omejujejo ravni dovoljenega hrupa v
naseljenih področjih med 45 do 55 dB(A) podnevi in med 35 do 45 dB(A)
ponoči.
Zmanjševanje hrupa je mogoče doseči z izvajanjem različnih ukrepov, da
pa bodo ukrepi za nadzorovanje hrupa uspešni, je potrebno opredeliti
prevladujoči vir hrupa. Ugotovljeno je bilo, da je v mnogih situacijah
kotalni hrup prevladujoči vir hrupa in je povzročen zaradi vibracij kolesa
in tira, ko sta v medsebojnem kontaktu. Hrapavost kolesa in tira ustvarja
relativno gibanje enega glede na drugega. To ustvarja vibracije, ki so
prenesejo v obe strukturi, kolo vlaka na eni strani in tirnica na drugi strani.
Vibracije tirnice se širijo preko železniških pragov na okolico, kar povzroča
sevanje hrupa v okolico [8].
2.1 Problem vibracij in hrupa v železniškem transportu
Zgornji ustroj železniške proge sestavljajo tirnice, pragovi (leseni ali
betonski), tirna greda in pritrdilni in vezni pribor [9]. Te komponente
vplivajo na absorpcijske sposobnosti zgornjega ustroja proge in so
povezane s togostjo in sposobnostjo dušenja ene ali več komponent
zgornjega ustroja [10].
Podložne plošče so pomemben sestavni del zgornjega ustroja proge
in lahko bistveno vplivajo na karakteristiko kotalnega hrupa. Podložne
plošče so nameščene med železniškim pragom in nogo železniške
tirnice. Uporabljajo se za preprečevanje neposrednega stika in udarnih
obremenitev med železniškim pragom in tirnico, kar lahko privede do
poškodb pragov. Trenutno se v praksi bolj pogosto uporablja mehkejše
podložne plošče, ki preprečujejo nastanek poškodb na železniških
pragovih, kljub temu da so trše podložne plošče tiste, ki prispevajo k
zmanjšanju kotalnega hrupa.
V zadnjih letih je bilo razvitih veliko različnih konceptov, patentov,
prototipov in izdelkov podložnih plošč z namenom zmanjšati generiran
hrup in vibracije, povzročene v interakciji med tirnico in kolesom vlaka.
Večina teh rešitev uporablja polimerne materiale kot eno izmed glavnih
komponent, ki sestavljajo podložne plošče.
Polimerni materiali izkazujejo
dobre dušilne lastnosti pri
določenih frekvencah in so kot
taki primerni za uporabo pri
zmanjševanju hrupa in vibracij
Polimerni materiali izkazujejo dobre dušilne lastnosti pri določenih
frekvencah in so kot taki primerni za uporabo pri zmanjševanju hrupa in
vibracij. Na splošno so dušilne lastnosti polimernih materialov podane s
parametrom tan δ, ki predstavlja razmerje med disipativnim modulom (G''),
ki predstavlja sposobnost materiala, da absorbira energijo s pomočjo tako
imenovanih »viskoznih mehanizmov«, in shranitvenim modulom (G'), ki
predstavlja sposobnost materiala, da shrani energijo elastično [11, 12].
V preteklosti so bile podložne plošče narejene iz gume, v zadnjem času
pa se v veliki meri uporabljajo tudi drugi polimerni materiali: Ethylene
vinyl acetates (EVA), Polyurethane (PU), Polyamide (PA) in High density
polyethylene (HDPE).
3
LETNIK 21. ŠT. 10-12/2012
STROKOVNI PRISPEVKI
2.2 Cilj
Širši cilj tega dela je zmanjšati emisijo hrupa železniškega prometa z
uporabo tako imenovanih odzivnih viskoelastičnih dušilnih elementov
(tuned viscoelastic damping elements - TVDE), pritrjenih na železniško
tirnico. Glavna komponenta TVDE je polimerni material. S spreminjanjem
robnih pogojev (temperature in/ali tlaka), ki jim je polimer izpostavljen,
lahko vplivamo na frekvenco, pri kateri polimerni viskoelastični material
izkazuje največjo sposobnost absorpcije mehanske energije. V našem
primeru želimo uskladiti frekvenco, pri kateri polimerni viskoelastični
material absorbira največ energije, s frekvenco, pri kateri železniška
tirnica izkazuje maksimalne vrednosti amplitud vibracij. To je shematsko
prikazano na Sliki 1.
Slika 1: Ujemanje frekvence
maksimalne sposobnosti
dušenja materiala (3) s frekvenco
maksimalne amplitude
frekvenčnega odziva železniške
tirnice (1), kar povzroči
zmanjšanje amplitude odziva
tirnice (4)
Diagram na Sliki 1 s polno črto shematsko prikazuje prvotni dinamični
odziv železniške tirnice (1) na udarno impulzno obremenitev, ki nastane
pri kotaljenju kolesa po tirnici. Črtkana linija na desni strani (2) shematično
prikazuje dušilne lastnosti polimernega viskoelastičnega materiala pri
normalnih sobnih pogojih. S spreminjanjem strukture polimernega
materiala pri izbranih robnih pogojih lahko njegovo frekvenčno
karakteristiko po potrebi prilagodimo. To je shematsko prikazano s puščico,
ki kaže, da črtkana črta (2) spremeni frekvenco, pri kateri material izkazuje
maksimalno vrednost do območja, označenega s (3). S spreminjanjem
robnih pogojev (temperatura ali/in tlak), ki jim je material izpostavljen,
lahko spreminjamo frekvenco, pri kateri material izkazuje največjo
absorpcijo energije tako, da jo uskladimo s frekvenco, pri kateri ima tirnica
maksimalne vrednosti amplitud vibracij. Na ta način lahko optimalno
znižamo amplitude vibracij in hrupa železniških tirnic. Na Sliki 1 je to
zmanjšanje označeno z navpično puščico, ki kaže, da se prvotna amplituda
vibracij tirnice (1) zmanjša na vrednost, označeno s pikčasto črto (4).
V okviru tega prispevka bomo raziskali, kako lahko sprememba strukture
materiala vpliva na frekvenčno območje, v katerem material izkazuje
največjo sposobnost absorpcije mehanske energije. Optimalni učinek
dušenja pričakujemo, ko je frekvenca maksimalne dušilne sposobnosti
materiala usklajena s frekvenco največjih amplitud mehanskih vibracij
strukture.
Pričakovane učinke raziščemo s pomočjo eksperimenta, ki ga izvedemo
na konzolno vpetem nosilcu, na katerega pritrdimo dušilne polimerne
elemente, izdelane iz termoplastičnega poliuretana (TPU). Impulzna
obremenitev, ki deluje na konzolno vpeti nosilec, povzroča vibracije
nosilca v skladu z njegovimi dinamičnimi lastnostmi, medtem ko polimerni
elementi, pritrjeni na konzolo, zmanjšujejo amplitude vibracij. Za analizo
učinkov sprememb strukture polimernega materiala na njegove dušilne
lastnosti spreminjamo strukturo materiala s spremembo temperature.
4
LETNIK 21. ŠT. 10-12/2012
STROKOVNI PRISPEVKI
3 Metodologija
Z namenom opazovanja vpliva sprememb strukture polimernega materiala
na njegove dušilne lastnosti je bila zasnovan in zgrajen poseben merilni
sistem. Merilna veriga zagotavlja pogoje, ki so potrebni, da spremenimo
strukturo polimernega materiala tako, da izkazuje zahtevane dušilne
lastnosti pri izbrani frekvenci.
Opazovanje dušilnih lastnosti polimernega materiala je bilo opravljeno z
merjenjem odziva konzolno vpetega nosilca na impulzno obremenitev z
uporabo pospeškomera IMI 621B41 z merilnim območjem 2,4 Hz do 10
kHz in občutljivostjo 10,2 mV/(m/s2). Signal je bil kondicioniran z nabojnim
ojačevalnikom Omega AA-PS2, zajem in digitalizacija podatkov pa je bila
opravljena s pomočjo NI USB-6009 DAQ kartice. Signali v časovni domeni so
bili zajeti in shranjeni za kasnejšo analizo. Z uporabo Fourierjeve transformacije
shranjenih podatkov smo analizirali lastne frekvence konzolno vpetega nosilca.
3.1 Konzolno vpet nosilec
Za izvedbo eksperimenta smo izbrali nosilec dimenzij 500 × 50 × 3,44 mm,
kot je prikazano na Sliki 2. Pospeškomer je bil nameščen 35,16 mm od
prostega roba konzolno vpetega nosilca. Nosilec z efektivno dolžino 380 mm
in težo 645 g je bil pritrjen na betonsko podlago, kot je prikazano na Sliki 3.
Slika 2: Dimenzije konzolno
vpetega nosilca uporabljenega
za eksperimente
3.2 Temperaturna komora
Dušilne lastnosti polimernega materiala smo spreminjali s spreminjanjem
njegove temperature. Zato so bili vsi eksperimenti izvedeni v temperaturni
komori, kot je prikazano na Sliki 3. Temperaturna komora je bila termično
in akustično izolirana, kar je omogočalo, da se eksperimenti izvedejo pri
konstantnih temperaturnih pogojih. Segrevanje temperaturne komore
je bilo izvedeno s pomočjo grelno-ventilacijskega sistema, ki je skrbel za
kroženje zraka po komori pri izbrani temperaturi. Temperaturni razpon,
uporabljen v sklopu teh meritev, je bil 20 ÷ 70 °C z natančnostjo ±3,2 °C.
Temperatura v komori je bila nadzorovana s pomočjo termočlenov, trije so
bili nameščeni na konzolno vpeti nosilec, četrti pa je bil nameščen na strop
temperature komore.
Slika 3: Temperaturna komora
5
LETNIK 21. ŠT. 10-12/2012
STROKOVNI PRISPEVKI
3.3 Mehanizem za obremenjevanje konzolno vpetega nosilca
Med izvajanjem eksperimenta morajo biti temperaturni pogoji čim
bolj konstantni. Zaradi tega je bil zasnovan in izdelan mehanizem za
obremenjevanje nosilca, ki ga je mogoče namestiti v temperaturno
komoro, proženje mehanizma pa je izvedljivo izven temperaturne
komore. Mehanizem deluje tako, da odkloni konzolno vpeti nosilec do
želenega odmika od začetne ravnovesne lege. Začetni odmik konzolno
vpetega nosilca je mogoče poljubno izbrati. Ko želimo eksperiment
izvesti, sprožimo mehanizem (sprožitev mehanizma je mogoče izvesti
zunaj temperaturne komore) tako, da umaknemo podporo, s katero
mehanizem zagotavlja nastavljeni odmik nosilca od ravnovesne lege. S tem
povzročimo impulzno motnjo na nosilcu, kar povzroči, da nosilec prosto
zaniha v skladu s svojimi dinamičnimi lastnostmi.
3.4 Priprava vzorcev
Za pripravo vzorcev smo uporabili termoplastični poliuretan (TPU)
podjetja BASF. Termoplastični poliuretan je znan po svojih dobrih dušilnih
lastnostih. Pomembno je poudariti, da so, glede na frekvenčno območje
mehanskih nihanj, tudi drugi polimerni materiali primerni za dušenje
vibracij konstrukcij in naprav. TPU je bil le eden izmed materialov, ki smo
ga preiskovali v sklopu tega dela. Proizvajalec TPU materiala je dostavil
material v obliki granul različnih velikosti.
Postopek priprave vzorcev smo začeli z mletjem granul materiala na
manjšo velikost, s čemer smo preprečili pojavljanje zračnih mehurčkov
in ostalih vključkov pri kasnejših korakih postopka. Za vzorec dimenzij
500×50 mm in debeline 1 mm je bilo potrebnih 37 g materiala. Material je
bil nameščen v kovinski okvir, vse skupaj pa smo nato položili v hidravlično
stiskalnico z grelci, ki smo jo uporabili za taljenje in stiskanje materiala
v končno obliko. Vzorce smo pripravili pri temperaturi 125 °C. Proces
stiskanja je trajal 10 min, čemur je sledilo počasno ohlajanje do sobne
temperature. Z opisanim postopkom izdelave vzorcev smo dobili 1 mm
debele trakove polimernega materiala.
Pri izvajanju eksperimentov smo uporabili dva dušilna elementa, namestili
smo ju na zgornjo in spodnjo površino konzolno vpetega nosilca (Slika 4).
Slika 4: Konzolno vpeti nosilec
s pritrjenimi viskoelastičnimi
dušilnimi elementi (viscoelastic
damping elements-VDE),
narejenimi iz TPU
Dušilna elementa sta bila nameščena na konzolno vpeti nosilec z
dvokomponentnim epoxy lepilom Araldite 2011.
Celotna površina nosilca je bila očiščena, preden smo nanjo nanesli
lepilo. Najprej je bil uporabljen brusni papir, da se odstranijo nečistoče s
površine nosilca, nato pa še aceton, da smo razmastili površino nosilca. V
naslednjem koraku je bila na zgornjo in spodnjo stran nosilca nanesena
tanka plast lepila, na katero smo nato namestili dušilna elementa.
Eksperiment z nosilcem z nameščenima dušilnima elementoma smo izvedli
po 12 urah, ko se je lepilo posušilo.
3.5 Eksperimentalni postopek
Konzolno vpeti nosilec, s pritrjenimi viskoelastičnimi dušilnimi elementi
(VDE), smo pritrdili znotraj temperaturne komore. Pred začetkom
izvajanja eksperimentov je bil nosilec s pritrjenimi VDE segret na 70 °C.
Te temperaturne pogoje smo vzdrževali 4 ure, nato pa smo počasi sistem
6
LETNIK 21. ŠT. 10-12/2012
STROKOVNI PRISPEVKI
ohladili do sobne temperature. S tem postopkom »kondicioniranja«
smo odpravili zaostale napetosti v materialu in »pripeljali« material
v ravnotežno stanje pri izbranih robnih pogojih. Eksperimenti so bili
izvedeni pri temperaturah 20 °C, 30 °C, 40 °C, 50 °C, 60 °C in 70 °C. Pri vsaki
temperaturi smo izvedli šest ponovitev meritev (Tabela 1).
Tabela 1: Eksperimentalni
postopek
Konzolno vpeti nosilec z nameščenimi VDE elementi
Temperatura
Št. ponovitev
20 °C
6
30 °C
6
40 °C
6
50 °C
6
60 °C
6
70 °C
6
Ko je bila izbrana temperatura konzolno vpetega nosilca dosežena, je bil
nosilec upogibno deformiran s pomočjo mehanizma za obremenjevanje,
ki je opisan v poglavju 2.3. V sklopu izvedenih eksperimentov je bil začetni
uklon nosilca 8 mm ± 0,08 mm. Kot je bilo že omenjeno, mehanizem za
obremenjevanje omogoča sprožitev izven temperaturne komore, kar
zagotavlja stabilne temperaturne razmere v komori. Merili smo pospeške
kot funkcijo časa in analizirali njihovo frekvenčno karakteristiko.
1 Rezultati
Rezultati so predstavljeni kot amplitude pospeška nosilca v frekvenčnem
prostoru. Slika 5 prikazuje primer izmerjenih rezultatov za konzolno vpet
nosilec s pritrjenimi dušilnimi elementi, pri temperaturi 20 °C. Iz prikazane
slike lahko opazimo dve lastni frekvenci, prvo lastno frekvenco pri f1 =
15,38 Hz in drugo lastno frekvenco pri f2 = 99,38 Hz.
Vpliv temperature na dušilne lastnosti materiala so prikazani na Slikah 6 in
7, kjer so na abscisi prikazane maksimalne vrednosti amplitud, na ordinati
pa temperature. Slika 6 prikazuje rezultate za prvo, Slika 7 pa za drugo
lastno frekvenco.
Slika 5: Primer rezultatov
za konzolno vpet nosilec z
nameščenimi viskoelastičnimi
dušilnimi elementi pri
temperaturi 20 °C
7
LETNIK 21. ŠT. 10-12/2012
STROKOVNI PRISPEVKI
Slika 6: Maksimalna amplituda
prve lastne frekvence v
odvisnosti od temperature
Slika 7: Maksimalna amplituda
druge lastne frekvence v
odvisnosti od temperature
Iz predstavljenih rezultatov lahko povzamemo, da se maksimalne
amplitude pospeškov pojavijo pri temperaturah okrog 40 °C. V primeru
prve lastne frekvence se pojavi padec amplitud po 50 °C. Podobno lahko
opazimo padec pri temperaturi 50 °C v primeru druge lastne frekvence.
Poleg tega opazimo nižje amplitude pospeškov, v primeru druge lastne
frekvence pri temperaturah med 20 °C in 30 °C.
Rezultati jasno kažejo maksimalno amplitudo pri temperature 40 °C, kar
nakazuje, da ima izbrani viskoelastični material najslabše dušilne lastnosti
ravno pri teh pogojih, v okviru raziskanega območja temperatur. Kot je bilo
pričakovano, je razvidno tudi, da se lastnosti viskoelastičnega materiala
spreminjajo s spreminjanjem temperature. V primeru prve lastne frekvence
je maksimalna razlika okoli 47 %, v primeru druge lastne frekvence je ta
razlika okoli 17 %.
8
LETNIK 21. ŠT. 10-12/2012
STROKOVNI PRISPEVKI
5. Zaključek
Rezultati so pokazali, da ima
temperatura pomemben
učinek na dušilne lastnosti
viskoelastičnega dušilnega
materiala
Znanstveni prispevek je
bil predstavljen na letošnji
mednarodni konferenci »Noise
and Vibration» v Nišu
V sklopu tega dela smo opazovali, kako sprememba strukture polimernega
materiala vpliva na frekvenčno območje, v katerem material izkazuje
maksimalno sposobnost absorpcije mehanske energije.
Za preiskovanje teh učinkov smo izvedli eksperiment na konzolno vpetem
nosilcu z nameščenimi dušilnimi elementi iz termoplastičnega poliuretana
(TPU). Vzbujanje konzolno vpetega nosilca je bilo izvedeno z impulzno motnjo,
odziv nosilca pa je bil merjen s pomočjo nameščenega pospeškometra.
Rezultati so pokazali, da ima temperatura pomemben učinek na dušilne
lastnosti viskoelastičnega dušilnega materiala. V primeru prve lastne
frekvence je bila maksimalna razlika med amplitudami okoli 47 %, v
primeru druge lastne frekvence pa je bila ta razlika okoli 17 %. Rezultati
kažejo, da je pri določeni temperaturi območje frekvenc, kjer so dušilne
lastnosti materiala zelo slabe. Za oba primera, prve in druge lastne
frekvence, se to frekvenčno območje pojavi pri temperaturi 40 °C.
Pomembno je poudariti, da so predstavljeni rezultati preliminarni. Za
boljše razumevanje obnašanja polimernih dušilnih elementov so potrebne
nadaljnje raziskave, kot na primer:
eksaktna karakterizacija dušilnega materiala z uporabo rheometra;
izbor TPU-jev, ki imajo maksimalne vrednosti tanδ pri operativnih
temperaturah železnice (od -50 ° do 50 °C);
izvedba večplastne strukture (iz različnih polimernih materialov) za
povečanje sposobnosti dušilnih elementov;
raziskave v smeri merjenja hrupa oz. določanje zmanjšane ravni hrupa z
uporabo gluhe komore Akustičnega laboratorija v Gorenju.
t
t
t
t
Reference
[1] EC-JRC/PBL. EDGAR version 4.2. [Online] 2011. [Cited: May 12, 2012.]
http://edgar.jrc.ec.europa.eu/.
[2] International Transport Forum, OECD. Transport Outlook. [Online] May
2010. [Cited: May 10, 2012.] http://www.internationaltransportforum.org/
Pub/pdf/10GHGTrends.pdf.
[3] Railways, International Union of. Rail Transport and Environment, FACTS
& FIGURES. [Online] 2008. [Cited: January 10, 2012.] http://www.uic.org/
homepage/railways&environment_facts&figures.pdf.
[4] European Commission Mobility and transport. [Online] 2011. [Cited:
February 22, 2012.] http://ec.europa.eu/transport/publications/statistics/
doc/2011/pocketbook2011.pdf. ISBN 978-92-79-19508-2.
[5] Road Freight Transport Vademecum 2010 Report. [Online] September
2011. [Cited: 20 December 2011.] http://ec.europa.eu/transport/road/
doc/2010-road-freight-vademecum.pdf.
[6] Habitat fragmentation due to transportation infrastructure, The
european review. [Online] 2002. [Cited: 12 January 2011.] https://www.
milieuinfo.be/productie/beheerplone/nietacm/iene/cost-341/SotACOST341ER0318.pdf.
[7] Directive 2002/49/EC of the European Parliament and of the Council
of 25 June 2002 relating to the assessment and management of
environmental noise. s.l. : Official Journal of the European Communities,
2002, pp. L189/12-25.
[8] Thompson, David. Railway noise and vibration: mechanisms, modelling
and means of control. Oxford : Elsevier, 2009. ISBN-13: 978-0-08-045147-3.
[9] B. ZGONC, Žlezniški promet, Portorož: Fakulteta za pomorstvo in
promet, 2003.
[10] A. P. De Man, DYNATRACK, A survey of dynamic railway track
properties and their quality, DUP Science, Delft, 2002.
[11]Tschoegl N. W., Knauss W. G., Emri I.: Poisson's ratio in linear
viscoelasticity - a critical review. Mech. time-depend. mater., 2002, vol. 6,
no. 1, 3-51.
[12] EMRI, Igor. Rheology of solid polymers. V: BINDING, David M. (ur.),
WALTERS, Kenneth (ur.). Rheology reviews 2005. [S.l.]: British Society of
Rheology, 2005, str. 49-100.
9
LETNIK 21. ŠT. 10-12/2012