turistični nalogi z naslovom Tržič – otok doživetij.
OŠ ŠMARJETA ŠMARJETA 1 8220 ŠMARJEŠkE TOplicE NA ZABAVO V NARAVO TURISTIČNA RAZISKOVALNA NALOGA Nalogo so izdelali: Zala Pungeršič, 9. b Marko Blažič, 9. b Maj Tratar, 9. b Blažka Ilovar, 9. b Dolenšek Franci, 9. b Urban Kumer, 9. b Urban Košale, 9. a Lucija Krašovec, 9. a Mentorja: Jože Novak Irena Strazberger Šmarjeta, šolsko leto 2013/2014 NA ZABAVO v NARAVO TRŽIĆ- OTOK DOŽIVETIJ OŠ Šmarjeta, Šmarjeta 1 8220 Šmarješke Toplice Tel: 07/384 41 80, e-mail: [email protected] Lektorirala: Mojca Pacek, prof. nem. in slov. Nalogo so izdelali: Zala Pungeršič, 9. b Marko Blažič, 9. b Maj Tratar, 9. b Blažka Ilovar, 9. b Dolenšek Franci, 9. b Urban Kumer, 9. b Urban Košale, 9. a Lucija Krašovec, 9. a Mentorja: Jože Novak Irena Strazberger POVZETEK Občina Šmarješke Toplice in bližnja okolica imata zaradi bogate arheološke preteklosti, neokrnjene narave s termalnimi vrelci, kulturne in etnološke dediščine prav idealne pogoje za razvoj aktivnega turizma. Strnili smo glave, napeli možgane in globoko razmišljali, kaj bi ponuditi mladim, polnim energije, da bi jih pritegnili, razveselili, prijetno utrudili in jim na koncu ponudili poseben nočni počitek. Iskali smo nekaj posebnega, edinstvenega za naš kraj. Trud se je izplačal, resnično smo našli čudovito lokacijo za namestitev in jo povezali z dejavnostmi v okolici. Otok Tržič na dolenjski reki Krki velja za največji otok v Sloveniji. Je skrivnostno odmaknjen v objemu reke Krke in neokrnjene narave. V okolici so grad Otočec, nekdanji samostan Struga (viteška dvorana), razvaline gradu Štrlek in Klevevž s Klevevško jamo. V bližini je več kmetij, mlin, kopališča v Termah Šmarješke Toplice in grajsko kopališče v Klevevžu, bogata flora (vodna učna pot, mokrišča ...) in favna (ptice, ribe, divje živali, labodi, race …). Dejavni so ribiška družina, lovsko društvo, taborniki, čebelarji … Naredili smo pester program, ki smo ga povezali s čolnarjenjem, pohodništvom, kolesarjenjem, kampiranjem, kulinariko in zabavo. Ključne besede: naravne znamenitosti, kampiranje, pustolovski park, kulinarika, rekreacija, aktivno preživljanje prostega časa, terme, kolesarjenje, turistični vlak 2 NA ZABAVO v NARAVO TRŽIĆ- OTOK DOŽIVETIJ KAZALO UVOD .................................................................................................................................................................. 5 KAKO SMO IZBRALI TEMO NALOGE .................................................................................................................................. 5 POTEK DEJAVNOSTI ............................................................................................................................................... 5 KRAJI IN DEJAVNOSTI – PREDSTAVITVE IN UGOTOVITVE ....................................................................................... 6 A. MLIN ............................................................................................................................................................. 6 B. ČEBELARSTVO GORENC ................................................................................................................................ 6 C. ANIMIRAN OGLED GRADU STRUGA .............................................................................................................. 7 D. RIBIŠTVO ....................................................................................................................................................... 8 E. ČOLNARJENJE ................................................................................................................................................ 8 F. OSNOVE GOLFA ............................................................................................................................................. 9 G. PUSTOLOVSKI PARK OTOČEC ........................................................................................................................ 9 H. GRAD ŠTRLEK .............................................................................................................................................. 10 J. PLAVANJE V TERMAH ŠMARJEŠKE TOPLICE ................................................................................................ 10 K. KLEVEVŠKA JAMA........................................................................................................................................ 11 l. ORNITOLOGIJA ............................................................................................................................................. 12 M. DELO Z LESOM ........................................................................................................................................... 12 N. PRAVLJIČNA URA ........................................................................................................................................ 13 I. JAHANJE ...................................................................................................................................................... 13 MNENJA O NAŠI PONUDBI ................................................................................................................................ 14 ANALIZA ANKETE ...................................................................................................................................................... 14 ANALIZA 1. DELA VPRAŠALNIKA ..................................................................................................................... 14 ANALIZA 2. DELA VPRAŠALNIKA ..................................................................................................................... 16 TURISTIČNI PRODUKT ........................................................................................................................................ 17 POSTAVITEV KAMPA .................................................................................................................................................. 17 PONUDBA PROGRAMOV ..................................................................................................................................... 17 PROGRAM A.................................................................................................................................................... 17 PROGRAM B .................................................................................................................................................... 18 PROGRAM C .................................................................................................................................................... 18 TRŽENJE IN REKLAMA ................................................................................................................................................ 19 POSKUSNI IZRAČUN STROŠKOV ZA PROGRAM A ............................................................................................................. 20 TEŽAVE, SKRBI IN POMISLEKI PRI IZVEDBI PROJEKTA ......................................................................................... 20 ZAKLJUČEK ........................................................................................................................................................ 21 NAŠE MNENJE .......................................................................................................................................................... 21 KAKO SE BOMO PREDSTAVILI NA TRŽNICI ........................................................................................................... 21 VIRI ................................................................................................................................................................... 22 PRILOGE ............................................................................................................................................................ 23 KONJI IN JAHANJE ................................................................................................................................................ 23 OPREMA JAHAČA ............................................................................................................................................ 24 OPREMA KONJA .............................................................................................................................................. 24 PRIPRAVA NAHRBTNIKA ...................................................................................................................................... 25 PREHRANA ........................................................................................................................................................... 26 POSTRVI PO KELTSKO ...................................................................................................................................... 26 NA KRATKO O MEČEVANJU IN LOKOSTRELSTVU.................................................................................................. 26 MEČEVANJE .................................................................................................................................................... 26 LOKOSTRELSTVO ............................................................................................................................................. 26 ANKETNI VPRAŠALNIK - NA ZABAVO V NARAVO ................................................................................................ 27 3 NA ZABAVO v NARAVO TRŽIĆ- OTOK DOŽIVETIJ KAZALO SLIK Slika 1: Delo v mlinu .....................................................................................................................6 Slika 2: Obisk čebelarja Staneta na šoli .......................................................................................6 Slika 3: Pogled v muzej .................................................................................................................7 Slika 4: Vračanje v preteklost .......................................................................................................7 Slika 5: Spokojnost ob reki ............................................................................................................8 Slika 6: Čoln na Krki .....................................................................................................................8 Slika 7: Radosti golfa ....................................................................................................................9 Slika 8: Težavno in zabavno .........................................................................................................9 Slika 9: Duhovi preteklosti ..........................................................................................................10 Slika 10: Vodni užitki .................................................................................................................10 Slika 11: Vhod v spodnjo jamo ...................................................................................................11 Slika 12: Grad v preteklosti .........................................................................................................11 Slika 13: Klevevške toplice .........................................................................................................11 Slika 14: Dolina Radulje .............................................................................................................11 Slika 15. Eleganca in lepota laboda ............................................................................................12 Slika 16: Pogled v delavnico .......................................................................................................12 Slika 17: Gostilna Domen ...........................................................................................................13 Slika 18: Turistični zanesenjaki pri analizi anket ........................................................................15 Slika 19: Pogled na otok Tržič iz balona.....................................................................................17 4 NA ZABAVO v NARAVO TRŽIĆ- OTOK DOŽIVETIJ UVOD KAKO SMO IZBRALI TEMO NALOGE Skrbno smo prebrali razpisne pogoje 28. državnega festivala turizmu pomaga lastna glava na temo Na zabavo v naravo. Neokrnjeno okolje je pravzaprav velika prednost naše občine, zato nam je bila po prvi oceni naloga pisana na kožo. Takoj smo ugotovili, da imamo kaj ponuditi. Na hitro smo zapisali nekaj možnosti, potem pa so ideje kar vrele na dan. Kmalu jih je postalo preveč in smo morali določene dejavnosti izpustiti. Ideje je bilo potrebno predstaviti naši ciljni skupini, vrstnikom na šoli in mladim na srednji šoli. Na osnovi njihovih želja pa bomo začeli oblikovati ponudbo. POTEK DEJAVNOSTI Našo skupino sestavljajo učenci, ki so doma iz različnih delov občine, zato smo lahko zelo podrobno preučili kraje in dejavnosti, ki bi bili primerni za trženje v turizmu. Vse smo skrbno zapisali. Obiskali smo spletno stran občine in drugih ponudnikov storitev v njej. Pobrskali smo po pisnih virih (Šmarjeta in Bela Cerkev skozi stoletja) in drugih publikacijah ter dopolnili naš predlog ponudb. Povprašali smo starše, starejše brate in sestre, lastnike krajev in dejavnosti, ki jih zajema naša ponudba. Idejo smo predstavili nekaterim članom Turističnega društva Šmarješke Toplice. Pripravili smo anketni list in pripravili plan izvedbe anketiranja. Naredili smo pregled izpolnjenih vprašalnikov in opravili analizo ugotovitev in grafično predstavitev v Excelu. Po pregledu ugotovitev smo odšli na teren, da smo preverili, ali lahko predlagano tudi resnično ponudimo. Po ugotovitvah na terenu smo začeli pisati kratke predstavitve ponujenih dejavnosti, utemeljitve, zakaj smo določeno dejavnost ali kraj uvrstili v ponudbo. Predvideli smo tudi ceno storitve. Ker je v ponujenem programu tudi nočitev, smo morali preveriti, ali si mladi želijo bivati v hotelih Term Šmarješke Toplice ali pa so bolj pustolovci in bi jim bolj ugajalo prenočevanje v šotorih. Priprava turističnega produkta, reklame, trženje, pozitivne in negativne strani naše ponudbe 5 NA ZABAVO v NARAVO TRŽIĆ- OTOK DOŽIVETIJ KRAJI IN DEJAVNOSTI – PREDSTAVITVE IN UGOTOVITVE A. MLIN (obisk mlina, zgodovina mlina, pregled starih dokumentov, prikaz mletja, kako nastane kruh) Predstavitev Glede na zgodovinske vire je mlin v lasti družine Košak že več kot dvesto let, medtem ko naj bi bil sam mlin še nekaj stoletij starejši. Prvo mletje je potekalo na treh parih mlinskih kamnov, ki so bili leta 1971 zamenjani s sodobnejšim valjčnim stolpom z dvema paroma valjčkov. Starodavno mlinsko kolo je že leta 1963 zamenjala Francisova turbina. Mlin Košak je danes eden redkih še delujočih mlinov v Sloveniji. Način Slika 1: Delo v mlinu mletja žita je popolnoma prilagojen sodobnim standardom, vendar še vedno meljejo na način povratnega mletja, ki zmanjšuje pregrevanje mlevske mase, saj transport mase poteka prek elevatorjev. Moka nastane z večstopenjskim drobljenjem žitnega zrnja v delce različnih velikosti, ki jih presejejo in tipizirajo. Preden dobijo končni proizvod, se ciklus obrne trikrat do štirikrat. V procesu, ki traja okrog 24 ur, se zmelje približno 4000 kg žita, iz katerega dobijo več različnih tipov moke. Mlin Košak ima tudi svojo trgovinico, kjer prodajajo moko in pa kruh, ki ga pečeta sinova. Razlogi za izbiro, dejavnosti in cena Poklic mlinarja je čedalje bolj aktualen, saj ljudje dajejo veliko poudarek, da jedo hrano lokalne pridelave. Zapuščina in tradicija mlina sta torej zares bogati in vredni ogleda. Ob obisku si lahko obiskovalci ogledajo proces mletja žita in pripravo moke za prodajo. Seznanijo se s tipi moke. Spoznajo proces izdelave in peke kruha. Ogled in predstavitev je brezplačna, so pa zaželeni nakupi kruha in moke po veljavnem ceniku. B. ČEBELARSTVO GORENC (čebelarski muzej, ogled opazovalnega panja, medeni pripravki, delavnice, medena malica) Predstavitev Slika 2: Obisk čebelarja Staneta na šoli Začetek čebelarstva Gorenc sega v čas pred 2. svetovno vojno, ko je Alojz Gorenc (oče sedanjega lastnika) dobil prve roje čebel od graščaka in veleposestnika Ruparja z Vrha pri Škocjanu, kot plačilo za dvodnevno delo. Po vojni, leta 1946, je postavil prvi čebelnjak na domu v Zalogu pri Škocjanu. Ta čebelnjak še vedno stoji in v njem čebelari že tretja generacija Gorencev. Leta 1953 se je Alojz Gorenc z družino preselil v Šmarješke Toplice in tudi tu zgradil čebelnjak. 6 NA ZABAVO v NARAVO TRŽIĆ- OTOK DOŽIVETIJ V nadaljevanju je sledil uspešen razcvet dejavnosti, tako da je v letih od 1970 do 1980 imel do 500 panjev. Za svoje delo je bil odlikovan z redom Antona Janše 3. in 2. stopnje. Po očetovih stopinjah je šel tudi sin Stane, ki čebelari s tristotimi panji na šestih stojiščih od Rake do Dolenjskih Toplic, ki so postavljena tako, da zajamejo vse pomembne paše: akacijevo, lipovo, kostanjevo, javorjevo, hojino, smrekino, jelkino in cvetlično pašo. Gorenčevi čebelarijo predvsem za namen pridelave medu, cvetnega prahu in propolisa, izdelave medenih likerjev ter izdelave sveč iz čebeljega voska. Leta 2009 so kot dodatno ponudbo v čebelarstvu odprli čebelarski muzej na prostem. V muzeju stoji stoletje star čebelnjak s Slika 3: Pogled v muzej tridesetimi poslikanimi panji kranjiči ter raznimi pripomočki in orodji, ki so bila v preteklosti čebelarju v pomoč pri njegovem delu. Razlogi za izbiro, dejavnosti in cena »Brez čebel ni življenja« je modra ugotovitev, ki še kako drži. V čebelarskem muzeju Gorenc lahko obiskovalci izvedo marsikaj o življenju čebel, načinu nekdanjega in sedanjega čebelarjenja in o zdravilnih učinkih čebeljih pridelkov. Poleg tega si lahko ogledajo opazovalni panj, sodelujejo pri točenju medu, izdelujejo sveče iz voska, spoznavajo čebelnjake, panje, panjske končnice in opremo za čebelarjenje. Ogled je brezplačen. Zaželen je nakup izdelkov in spominkov. C. ANIMIRAN OGLED GRADU STRUGA (grajska kuhinja, kovanje v kovačiji, kovnica denarja, lovski salon, jedilnica, orožarna) Predstavitev Grad stoji na terasi na desnem bregu reke Krke. Prvotni dvor, omenjen 1449, je v 16. stoletju prezidal v grad Karel pl. Jurič. Juriči so bili lastniki gospostva vse do začetka 19. stoletja, ko je grad postal last vitezov Fichtenau. Po drugi svetovni vojni je bil v lasti Kmetijske zadruge Krka. Grad Struga je lep primer časovno enotno nastalega gradu in predstavlja značilno grajsko arhitekturo 16. stoletja. Zaradi izpostavljene lege ob reki Krki sodi med pomembne spomenike na Slika 4: Vračanje v preteklost Dolenjskem. Ima tudi kulturno-zgodovinski pomen, saj je poznan tudi po Tavčarjevi povesti Otok in struga. Danes pa je grad je urejen za ogled in prikaz grajskega življenja, postal je pravi muzej žive zgodovine. Volk Turjaški s Struge in Eleonora Sobjeska z Rihenberka z animiranim ogledom popeljeta obiskovalce v pravljični čas konca srednjega veka, renesanse in baroka. Razlogi za izbiro, dejavnosti in cena Preoblečeni vodiči, ki poosebljajo nekdanje prebivalce, pričarajo pravo srednjeveško vzdušje in predstavijo takratno življenje. Zanimivi so kovnica denarja, orožarna, pohištvo, lovska soba … Okvirna cena ogleda z animacijo je 5 €. 7 NA ZABAVO v NARAVO TRŽIĆ- OTOK DOŽIVETIJ D. RIBIŠTVO (kako ribarimo – pribor, oprema, čiščenje ribe, priprava za peko ribe …) Predstavitev Slika 5: Spokojnost ob reki Osrednji in spodnji del reke Krke, s katerima upravlja Ribiška družina Novo mesto, je bogat z mnogimi ciprinidnimi vrstami donavskega porečja. Najštevilčnejše vrste so: platnica, podust, mrena, klen, krap, linj, ogrica, ploščič, rdečeoka, zelenika, rdečeperka, od roparic pa ščuka, som, bolen in sulec. V Krki je zagotovo vodilna ciprinidna vrsta platnica, ki skupaj s podustjo nudi obilo ribolovnih užitkov. Na Krki jih ribiči lovijo na kruh in kompostnik, zelo priljubljena vaba pa je vodni mah. Užitek si dodatno lahko popestrimo ob ribolovu s čolna, saj je že sama vožnja z njim po zeleni lepotici pravi užitek. Razlogi za izbiro, dejavnosti in cena Ribolov je dejavnost, ki nas pomirja in sprošča. Posebni užitki pa so takrat, ko se na trnek kaj prime. To dejavnost bi našim obiskovalcem predstavili člani ribiške družine Novo mesto. Z nakupom nekaj dovolilnic po 8 € pa bi imeli možnost, da bi ulovili toliko rib, da bi pripravili en obrok hrane. E. ČOLNARJENJE (spoznavanje posebnosti čolna na Krki, osnove veslanja, varnost …) Predstavitev Krka je najbolj značilna dolenjska reka in edina slovenska reka, ki v strugi ustvarja lehnjak. Dolina Krke je svojevrsten simbol Dolenjske. Reka je še dokaj čista, zato daje zatočišče številnim rastlinskim in živalskim vrstam. Krka je z ribami ena od najbogatejših slovenskih rek. Čolnarjenje po dolenjski lepotici je posebno doživetje. V preteklosti so bili čolni nuja, saj je bilo na Krki le malo mostov, ljudje pa so morali po opravkih tudi na drugo stran reke. Razvil se je poseben lesen čoln, ki ima oba konca enaka in ga ni bilo potrebno obračati. Imel je tudi ravno dno. Slika 6: Čoln na Krki Razlogi za izbiro, dejavnosti in cena Čolnarjenje je prijetna aktivnost, ki zahteva fizično moč in spretnost. Udeleženci našega programa bodo spoznali osnovna pravila varnosti in veslanja. Izdelali bodo maketo čolna. Opravili bodo tudi manjši spust po Krki (grad Otočec – Kronovo). Okvirni stroški 3€ po osebi. 8 NA ZABAVO v NARAVO TRŽIĆ- OTOK DOŽIVETIJ F. OSNOVE GOLFA (predstavitev golf igrišča Struga, oprema, osnove igranja golfa) Predstavitev Golf so glede na zgodovinsko preteklost naših krajev igrali staroselci že v obdobju Rimljanov. Z ukrivljeno palico so udarjali usnjeno žogico. V 15. stoletju so na Danskem igrali podobno igro na ledu, Francozi in Belgijci pa na travnikih. V 16. stoletju so na Škotskem postavili prvo igrišče in napisali prva pravila, zato pravijo, da je Škotska zibelka golfa. V dvajsetem stoletju se je golf razširil po celem svetu, saj se je pocenil in ga lahko igrajo različni sloji prebivalstva. Na svetu je več kot 60 milijonov, v Evropi Slika 7: Radosti golfa preko 6 milijonov in v Sloveniji približno 6 tisoč igralcev golfa. Več kot 75 ha veliko igrišče ob reki Krki – igrišče z 9 luknjami je bilo zgrajeno v letih 2005 in 2006. V letih 2007 in 2008 je bilo igrišče razglašeno za naj golf igrišče v Sloveniji. Od leta 2009 je igrišče popolno. Ima 18 lukenj z zanimivimi položaji. Igrišče je zasnovano po najsodobnejših merilih. S posebnim posluhom za naravno okolje sta ga zasnovala priznana arhitekta Peter Škofic in Britanec Howard Swan. Razlogi za izbiro, dejavnosti in cena Golf je zelo priljubljen med poslovneži in politiki, kot način druženja, sklepanja pogodb in dogovorov. Glede na to, da se bo gotovo nekaj mladih v prihodnosti ukvarjalo s podjetništvom ali politiko, je prav, da spoznajo tudi tak način druženja in rekreacije. Igralec golfa mora imeti dobro koncentracijo, psihično pripravljenost, fizično kondicijo in usklajenost gibov. Vse te lastnosti pa bogatijo mladostnikovo samopodobo, ki je zelo pomembna za odločanje v življenju. Izposoja žogic (34 kosov) in uporaba vadbišča stane 3 € po osebi. Ura poučevanja učitelja golfa stane 30 €. Če predpostavljamo, da bo v skupini okoli dvajset mladih turistov, se stroški porazdelijo. Kratka vpeljava v začetni svet igranja golfa bi tako stala 5 €. G. PUSTOLOVSKI PARK OTOČEC (doživljajsko potovanje po plezalnem poligonu …) Predstavitev Pustolovski park Otočec je namenjen zabavi in preživljanju prostega časa, tako otrok kot odraslih. Temelji na pustolovski dogodivščini na posebej za to prirejenem poligonu, ki je v obliki avanturistične poti zgrajena skozi gozd. V parku se lahko iz tal povzpnete med drevesne krošnje in se odpravite na pravo popotovanje med drevesi. Svet vidite in doživite iz druge perspektive. Slika 8: Težavno in zabavno 9 NA ZABAVO v NARAVO TRŽIĆ- OTOK DOŽIVETIJ Možna je izbira primerne težavnostne stopnje pustolovščine. Sestavljajo ga 4 različne poti s 46 plezalnimi veščinami. Celoten pustolovski park je zgrajen in skladen z EU standardom in kot tak zagotavlja 100% varnost vsem obiskovalcem. Za varnost skrbijo posebej usposobljeni inštruktorji in vrhunska oprema. Razlogi za izbiro, dejavnosti in cena Pustolovski park ponuja ekološko naravnane razvedrilne dejavnosti za zdravo preživljanje prostega časa v naravi, kjer je varnost na prvem mestu. Obiskovalci obogatijo svoj pogum, se zabavajo in se navajajo na reševanje iz nevarnih in zahtevnih položajev. Najbolj sprejemljiva cena za obisk parka je kombinacija s kopanjem v Termah Šmarješke Toplice, oboje stane 15 €. H. GRAD ŠTRLEK (iz zgodovine, izdelava loka, streljanje z lokom, osnove mečevanja, srednjeveške igre …) Predstavitev Slika 9: Duhovi preteklosti Grad predstavlja nekakšno posebnost med slovenskimi gradovi, saj je nekakšna srednjeveška „črna gradnja“. Verjetno še pred izgradnjo klevevškega gradu sta ga na zemlji freisinškega škofa brez njegovega dovoljenja zgradila viteza brata Friderik in Rudolf s Slepška pri Mokronogu, upravljali pa so ga vitezi Stralekaerji. Zgrajen je bil v prvi polovici 13. stoletja, prvič se omenja leta 1247 kot Stralek. Grad je kasneje nekajkrat spremenil lastnika, konec 15. stoletja so ga opustili. Danes stoji le še ena stena. Razlogi za izbiro, dejavnosti in cena Grad Štrlek je zaradi svojega nastanka in pustolovskega načina življenja njegovih lastnikov legenda med gradovi, zato je vreden ogleda. Vitezi, ki so živeli v tem gradu, so bili vešči mečevanja in lokostrelstva. Veščino lokostrelstva in mečevanja bosta prikazala brata viteza Friderik in Rudolf, ki ju predstavljata člana naše turistične agencije. Predstavila bosta svojo opravo, tehnike mečevanja in lokostrelstva. Popotniki bodo svoje ročne spretnosti nadgradili z izdelavo loka, ki pa ga bodo preizkusili. Tudi mečevanje je del spoznavanja viteških veščin, zato se boste izurili v tej spretnosti z mečem, ki je bil izdelan v delavnici Mizarstva Blažič. Predstavitev in material stanejo 3 € po osebi. J. PLAVANJE V TERMAH ŠMARJEŠKE TOPLICE (plavanje v športnem bazenu, obisk fitnesa - v primeru deževnega vremena …) Predstavitev Šmarješke Toplice so bile vse do konca 18. stoletja znane samo domačinom, saj niso bile urejene kot zdravilišče. Prav zato so se v Šmarjeških Toplicah kopali večinoma okoliški kmetje. Sem so včasih prihajali tudi meščani Novega mesta in lastniki bližnjih gradov. Ker niso bile znane, so zelo dolgo obdržale prvotno ime »Jezerske Toplice«. Slika 10: Vodni užitki 10 NA ZABAVO v NARAVO TRŽIĆ- OTOK DOŽIVETIJ Toplice se razprostirajo med bukovimi in smrekovimi gozdovi, mirnost okolja in blagodejnost klime pa še dopolnjujeta zdravilne učinke vrelca. Trije zunanji bazeni športni, otroški in znameniti leseni, ki je zgrajen neposredno nad izvirom tople vode. V hotelskem kompleksu pa se nahajata še dva pokrita bazena. V zelenem okolju v neposredni bližini hotelov Terme Šmarješke Toplice je športni park, ki ponuja 4 teniška igrišča, nogometno in košarkarsko igrišče, peščeno igrišče za odbojko, mini golf ter balinišče. Poleg samega kopanja in počitka nudijo te toplice neverjetne možnosti za izlete, uživanje v izjemno lepi in blagodejni okolici. Razlogi za izbiro, dejavnosti in cena Narava, voda in druge dejavnosti vam ponujajo neizmerno pestro ponudbo sprostitve in rekreacije. Predvsem poleti je sprostitev v bazenu zelo osvežilna in pomirjujoča, zato želimo naše naravne danosti, termalno vodo, deliti z vami. Ob bazenu bo poskrbljeno za varnost, za zabavo pa bo poskrbela glasba, v restavraciji pa boste potešili lakoto. V primeru slabega vremena pa boste obiskovalci spoznali telovadno orodje v fitnesu in ga tudi preizkusili. Cena kopanja je lahko vključena že v ponudbo pustolovskega parka koder znaša doplačilo 3 €, v drugih ponudbah za skupine pa je cena kopanja 4,6 €. K. KLEVEVŠKA JAMA (ogled vhoda v jamo, grajska kopel, ogled soteske Radulja po sprehajalni poti…) Predstavitev Slika 12: Grad v preteklosti Slika 11: Klevevške toplice Slika 13: Dolina Radulje Klevevž je romantična soteska reke Radulje med nasadi sadnega drevja, kjer se nahaja skupek izjemnih naravnih znamenitosti, ki jih je omenjal že Janez Vajkard Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske. Ogled soteske Radulja pa nam omogoča sprehajalna pot. Grad Klevevž so zgradili freisinški škofje v 13. stoletju. Izhaja iz nemške besede ''klingenfels'' in pomeni ''zveneča skala''. Grad je bil požgan med drugo svetovno vojno, zato o njem pričajo le še skromne razvaline zidovja. V neposredni bližini stoji nekdanja pristava z gospodarskimi poslopji. Pri končnem delu soteske je ob desnem bregu Radulje krajši pritok, katerega izvir je zajet v betonskem bazenu. To je hipotermalni izvir (tektonska prelomnica), ki mu pravimo Klevevška toplica. Temperatura izvira je od 21 do 25˙C in je eno izmed najbolj obiskanih območij v Sloveniji. Na bregu, tik pod razvalinami klevevškega gradu, se odpirata dve luknji – vhoda v zanimivi jami. Zgornja klevevška jama je suha in ena najdaljših na tem območju. Dolga je prek 200 metrov, na dnu zapolnjena z blatom, na koncu pa ima kapnike. Okoli 10 metrov pod Zgornjo jamo je vhod v Spodnjo klevevško jamo, ki jo imenujejo tudi Ajdovska jama. Raziskanih je 520 metrov, v kateri se nahaja hipotermalni izvir, ki priteka iz špranje v steni. Njegova temperatura je 21˙C. Za njen obisk potrebujemo čoln ali pa Slika 14: Spodnja jama visoke škornje. Na koncu jame nas rov pripelje v majhno dvorano, kjer sta dve kotanji, polni tople vode. To je doslej naša edina znana topliška jama, ki je zanimiva tudi zaradi bogatega živalstva. 11 NA ZABAVO v NARAVO TRŽIĆ- OTOK DOŽIVETIJ Razlogi za izbiro, dejavnosti in cena Neokrnjena narava s svojo lepoto omehča še tako trdo dušo in človeka napolni s pozitivno energijo. Ponuja nam nešteto možnosti za raziskovanje naravnega okolja in hkrati, skoraj neopazno razvijamo gibalne sposobnosti. Plavanje v srednjeveški kopeli je za vsakogar neponovljiv užitek. Čudoviti motivi za fotografiranje. Vse to nam narava ponuja brezplačno v zameno za pravilen odnos do nje. Nič pa ne bo narobe, če v zameno počistimo kakšne odpadke, ki so jih odvrgli nevzgojeni obiskovalci. l. ORNITOLOGIJA (spoznavanje ptičjih vrst ob reki Krki, prepoznavanje ptic s pomočjo slik in zvoka, zanimivosti iz življenja ptic… ) Predstavitev Z opazovanjem ptic spoznavamo nove vrste, naučimo se naravnih zakonitosti in se seznanimo z marsikaterim problemom, ki se pojavlja v naravi, saj so ptice zelo dober pokazatelj sprememb v okolju. Rečno področje je vabljivo za ptice, zato je veliko možnosti, da bomo opazili veliko vrst ptic, jih preučevali in prepoznavali. V tem delu Krke je prisoten tudi labod. Slika 15. Eleganca in lepota laboda Razlogi za izbiro, dejavnosti in cena Ptice že od nekdaj veljajo za človekove prijateljice, zato jih običajno človek opazuje in občuduje. Povabljeni ornitologi bodo z veseljem prenesli nekaj svojega znanja tudi na naše obiskovalce. Za brezplačno predstavitev se jim bomo oddolžili s praktičnem darilom ali malico. M. DELO Z LESOM (obisk mizarske delavnice Blažič in izdelava izdelka iz lesa - piščal, meč, ptičja hišica) Predstavitev Mizarstvo Blažič uspešno deluje od leta 1992. Ustanovitelj podjetja je France Blažič, kateremu se je pri vodenju leta 1996 pridružil njegov sin Franc. Podjetje se je v tem času večkrat širilo. Delavnica in skladišče skupaj merita 1400 m². V delavnici lahko najdemo rezkalne stroje, tračne in krožne žage, skobelne stroje itd. V ponudbi produktov podjetja lahko najdemo ladijske pode, brune, balkonske ograje ter vrtno garnituro po naročilu. Slika 16: Pogled v delavnico 12 NA ZABAVO v NARAVO TRŽIĆ- OTOK DOŽIVETIJ Razlogi za izbiro, dejavnosti in cena Delo z lesom je v občini Šmarješke Toplice zelo razširjeno in poznano po kvalitetnih lesnih izdelkih. Približati vam želimo postopek predelave lesa v razne uporabne izdelke in vas seznaniti z različnimi vrstami lesa. Meč, ki ga boste izdelali v delavnici, vam bo prišel prav na postojanki gradu Štrlek. Lahko pa ga boste ohranili za spomin. Cena je simbolična, pokriva samo stroške materiala in znaša 1 €. N. PRAVLJIČNA URA (obisk gostilne in kmetije Domen, ura pravljic s piscem pravljic Domnom Zorkom) I. JAHANJE (o konjih, jahalni opremi in varnosti, poskusno jahanje …) Predstavitev Prvi zapiski o gostilni Domen (prej Pri poličku) segajo že v 18. stoletje, ko so na domačiji gostili furmane, ki so vozili robo s kočijami na Dunaj in z Dunaja. Med poletjem ponujajo sprostitev ob kulinariki na letnem vrtu ob potoku, kjer je odličen prostor za piknike. Poleg raznolike ponudbe hrane in pijače so na voljo tudi prenočišča. Na domačiji Zorko, katere srce je gostilna, vsakdo lahko najde nekaj zase. Otroci se lahko zamotijo z igro na igrišču ali branjem pravljice o Rdečem pujsku v otroškem kotičku v gostilni. Avtor pravljice je Slika 17: Gostilna Domen lastnik Domen Zorko. Poseben čar je, da lahko ribe hranite kar skozi okno restavracije. Poleg rib v potoku je na kmetiji še kopica drugih živali – piščančki, mucki, gosi, pes in jahalni konji. Malo bolj pozorni lahko opazijo prizore, ki jih drugače srečate le v neokrnjeni naravi. Čaplje, kače, divje račke, pižmovke, veverice, potočni raki in pisni vodomec ter raznovrstni redki ptiči. Sprostitev je omogočena tudi na nogometnem in teniškem igrišču. Možna je izposoja koles ali pa jahanje konj. Razlogi za izbiro, dejavnosti in cena Pestra ponudba dejavnosti in hrane kličejo po obisku te lokacije. Ljubitelji živali ne bodo razočarani, saj jim bodo marsikatere živalce jedle iz roke in se bodo pustile pobožati. Lastnik bo najmlajše popeljal v pravljični svet Rdečega pujska. Prav tako bodo obiskovalci izvedeli veliko zanimivega o konjih in opremi za jahanje. Dobili bodo nekaj osnovnih navodil za jahanje in bodo to tudi praktično preizkusili. Ta vse skupaj bi obiskovalci plačali okoli 3€ na posameznika v skupini. Ogledi in dejavnosti pa bi trajale okoli uro in pol. 13 NA ZABAVO v NARAVO TRŽIĆ- OTOK DOŽIVETIJ MNENJA O NAŠI PONUDBI S terenskim delom smo raziskali kraje in preučili, katere dejavnosti bi lahko ponudili našim obiskovalcem. Na anketni list smo strnili ponudbo in jo dali v presojo našim vrstnikom. ANALIZA ANKETE ANALIZA 1. DELA VPRAŠALNIKA Anketni list je vseboval dve poizvedbi. V prvi smo zapisali ponujene dejavnosti in povprašali vrstnike, katere dejavnosti jih najbolj privlačijo. Lahko so izbrali 10 dejavnosti in jih razvrstili od 1 do 10, pri čemer je 1 pomenila dejavnost, ki bi jo najraje izbrali. Zaradi lažje obdelave podatkov smo dejavnosti dodatno označili z velikimi črkami. Anketni list je v prilogi naloge. A. MLIN (obisk mlina, zgodovina mlina, pregled starih dokumentov, prikaz mletja, kako nastane kruh); B. ČEBELARSTVO GORENC (čebelarski muzej, ogled opazovalnega panja, medeni pripravki, medena malica); C. ANIMIRAN OGLED GRADU STRUGA (grajska kuhinja, kovanje v kovačiji, kovnica denarja, lovski salon, baročna jedilnica, orožarna … ); D. RIBIŠTVO (kako ribarimo – pribor, oprema, čiščenje ribe, priprava za peko ribe …); E. ČOLNARJENJE (spoznavanje posebnosti čolna na Krki, osnove veslanja, varnost …); F. OSNOVE GOLFA (predstavitev golf igrišča Struga, oprema, osnove igranja golfa …); G. PUSTOLOVSKI PARK OTOČEC (doživljajsko potovanje po plezalnem poligonu …); H. I. J. K. L. M. N. GRAD ŠTRLEK (iz zgodovine gradu, izdelava loka, streljanje z lokom, osnove mečevanja, srednjeveške igre …); JAHANJE (o konjih, jahalna oprema in varnost, poskusno jahanje …); PLAVANJE V TERMAH ŠMARJEŠKE TOPLICE (plavanje v športnem bazenu, obisk fitnesa - v primeru deževnega vremena); KLEVEVŠKA JAMA (ogled vhoda v jamo, grajska kopel, ogled soteske Radulja po sprehajalni poti); ORNITOLOG IJA (spoznavanje ptičjih vrst ob reki Krki (labod, kormoran …), prepoznavanje ptičev s pomočjo slik in zvoka, zanimivosti iz življenja ptic… ); DELO Z LESOM (obisk mizarske delavnice Blažič in izdelava izdelka iz lesa - piščal, meč, ptičja hišica); PRAVLJIČNA URA (obisk kmetije Domen, ura pravljic s piscem pravljic D. Zorkom); Ugotovitve: Med osnovnošolce in srednješolce smo razdelili okoli sto anket, nekaj smo jih poslali tudi po e-pošti, vendar je bila odzivnost bolj slaba. Ko smo zbrali izpolnjene anketne liste, smo pričeli z analizo, ki je bila dokaj zapletena. 14 NA ZABAVO v NARAVO TRŽIĆ- OTOK DOŽIVETIJ Prešteli smo, koliko posameznih izbir od 1 do 10 je dobila določena dejavnost, nato smo izbire točkovali v obratnem vrstnem redu, tako je izbira 1 dobila deset točk, izbira 2 devet točk in tako naprej. Najbolj priljubljena dejavnost je po tem načinu dobila največ točk, naslednja malo manj itn.. Iz grafa lahko razberemo, katera aktivnost najbolj privlači najstnike. 900 819 PUSTOLOVSKI PARK 800 700 600 500 400 300 200 697 673 PLAVANJE V TERMAH JAHANJE 532 ČOLNARJENJE 460 441 OSNOVE GOLFA 374 310 292 272 KLEVEVŠKA JAMA RIBIŠTVO 240 GRAD ŠTRLEK 173 158 111 100 DELO Z LESOM GRAD STRUGA 0 MLIN ČEBELARSTVO GORENC ORNITOLOGIJA PRAVLJIČNA URA Iz grafikona je razvidno, da so med mladimi najbolj priljubljene aktivnosti pustolovski (adrenalinski) park, sledi plavanje v termah, nato jahanje konjev, čolnarjenje in igranje golfa. Vseh pet izbir potrjuje, da si mladi želijo fizične aktivnosti. Naslednje izbire so bolj umirjene. Kažejo pa raziskovalni duh, ustvarjalnost ali povezanost s prehrano. Slika 18: Turistični zanesenjaki pri analizi anket 15 NA ZABAVO v NARAVO TRŽIĆ- OTOK DOŽIVETIJ ANALIZA 2. DELA VPRAŠALNIKA V drugem delu ankete smo spraševali, katero obliko prenočevanja bi izbrali, če bi se odločili za dvodnevne počitnice z dejavnostmi, ki so jih izbrali. Na voljo smo ponudili dve izbiri in dodali možnost lastnega predloga. a) Kampiranje v šotorih na otoku Tržič (taborni ogenj, nočni spust čolničkov z lučko, večerno petje ...). b) Bivanje v hotelu (upoštevanje hotelskega reda, višja cena nočitve). Ostalo (navedi) _________________________________________________ Ugotovitve: Bivanje v hotelu 16% Ostalo 10% Kampiranje 74% Skoraj tri četrtine (75 %) gostov se je odločilo za kampiranje, 16 % bi jih raje prespalo v hotelu, nekaj anket ni bilo izpolnjenih. Predlagali so tudi skupinsko prenočevanje v telovadnici šole. Rezultati ankete so potrdili naša predvidevanja, saj bi bili stroški bivanja v hotelu zelo visoki, kar bi imelo za posledico manjše število koristnikov naše ponudbe. 16 NA ZABAVO v NARAVO TRŽIĆ- OTOK DOŽIVETIJ TURISTIČNI PRODUKT Tako, sedaj vemo kaj, kje, kako in koliko bomo tržili. Program bi izvajali predvsem v mesecih junij, julij in avgust. Zaposlitev delavcev bi bila honorarna. Delo bi dobili predvsem študentje in nekaj zunanjih izvajalcev. Čaka pa nas še nekaj nalog. POSTAVITEV KAMPA Za kampiranje smo izbrali otok Tržič v Kronovem. Otok Tržič je nedvomno največji otok, ki ga obliva reka Krka. V času izdelave franciscejskega katastra je meril skoraj 200 oralov, kar je približno 11,5 ha. Glavna struga Krke poteka po desni strani. Bregovi otoka so razen na delu, ki je najbližji Beli Cerkvi, izredno strmi. Pred otokom je vas Dolenje Kronovo, ki zaključuje lepo in bogato Kronovsko polje. Otok je nedvomno eden izmed najlepših otokov v Sloveniji, ki je po svoji vsebini, lepoti Slika 19: Pogled na otok Tržič iz balona in neokrnjeni naravi zanimiv za turiste, izletnike in naključne obiskovalce. Na njem in na Krki lahko občudujemo različne vrste ptičev, labodov, rac , štorkelj in čapelj. Otok nudi odlične pogoje za ribolov, čolnarjenje… Dostop na otok je lepo urejen. Na otok pridemo varno z levega brega v Kronovem s čolnom, ob suši lahko vodo tudi prebredemo. V začetku bi si šotore sposodili pri skavtih, kasneje bi jih kupili iz naslova dobička poslovanja. Poskrbeti bi morali še za sanitarije, ki bi morale biti montažne iz lesa, saj otok ni zazidljiv. Pitno vodo bi dobili po začasnih ceveh iz vodovoda v Kronovem. Vodo za tuširanje bi ogrevali s pomočjo improviziranih sončnih kolektorjev (črne cevi). Sicer pa bo potrebno samo umivanje, saj bo tuširanje možno na kopališču v Šmarjeških Toplicah. Urediti bo potrebno kurišče za kres in peko postrvi, krompirja in sadja. PONUDBA PROGRAMOV PROGRAM A 1 dan: 8:00–8:30: Prihod udeležencev - zbor pri vaškem vodnjaku v Dolenjem Kronovu 8:30–9:00: Čolnarjenje na otok Tržič z lesenimi čolni 9:00–11:00: Pravila taborniškega življenja, postavljanje šotorov, medsebojno predstavljanje 11:30–12:00: Kosilo 12:00–13:00: Pohod do Adrenalinskega parka 13:00–16:00: Adrenalinski park 16:00–17:00: Čolnarjenje po Krki nazaj 17:00–18:00: Obisk mlina Košak, kjer se speče kruh za večerjo 18:00–18:30: Vračanje nazaj na otok Tržič 18:30–20:00: Lovljenje rib za večerjo, priprava večerje, kurjenje ognja 20:00–22:00: Sproščen večer ob tabornem ognju, ples, petje, pripovedovanje zgodbic 22:00–23:00: Priprava na spanje in počitek 17 NA ZABAVO v NARAVO TRŽIĆ- OTOK DOŽIVETIJ 2. dan: 7:00–7:30: Zbujanje 7:30–8:00: Zajtrk 8:00–9:30: Izdelovanje meča v delavnici mizarstva Blažič 9:30–11:00: Jahanje 11:00–12:30: Grad Štrlek 12:30–13:00: Kosilo (v naravi ob gradu Štrlek) 13.00–17:00: Plavanje v termah 17:00–17:30: Odhod nazaj na otok 17:30–18:00: Večerja na otoku 18:00–19:30: Pospravljanje šotorov 19:30–20:00: Odhajanje domov PROGRAM B 1 dan: 8:00–8:30: Prihod udeležencev - zbor pri vaškem vodnjaku v Dolenjem Kronovu 8:30–9:00: Čolnarjenje na otok Tržič z lesenimi čolni 9:00–11:00: Pravila taborniškega življenja, postavljanje šotorov, medsebojno predstavljanje 11:30–12:00: Kosilo 12:00–13:00: Pohod do Adrenalinskega parka 13:00–16:00: Adrenalinski park 16:00–17:00: Čolnarjenje po Krki nazaj 17:00–18:00: Obisk mlina Košak, kjer se speče kruh za večerjo 18:00–18:30: Vračanje nazaj na otok Tržič 18:30–20:00: Lovljenje rib za večerjo, priprava večerje, kurjenje ognja 20:00–22:00: Sproščen večer ob tabornem ognju, ples, petje, pripovedovanje zgodbic 22:00–23:00: Priprava na spanje in počitek 2. dan: 7:00–7:30: Zbujanje 7:30–8:00: Zajtrk 8:00–9:30: Ornitologija 9:30–11:00: Čolnarjenje 11:00–12:30: Animiran ogled gradu struga 12:30–13:00: Kosilo 13.00–16:00: Osnove golfa 16:00–17:00: Pravljična ura in jahanje 17:30–18:00: Večerja v gostilni Domen, glasba in ples 18:00–19:30: Pospravljanje šotorov 19:30–20:00: Odhajanje domov PROGRAM C 1 dan: 8:00–8:30: Prihod udeležencev - zbor pri vaškem vodnjaku v Dolenjem Kronovu 8:30–9:00: Čolnarjenje na otok Tržič z lesenimi čolni 9:00–11:00: Pravila taborniškega življenja, postavljanje šotorov, medsebojno predstavljanje 11:30–13:00: Ribištvo 13:00–13:30: Kosilo 13:30–16:00: Adrenalinski park 18 NA ZABAVO v NARAVO TRŽIĆ- OTOK DOŽIVETIJ 16:00–17:00 : Čolnarjenje po Krki nazaj 17:00–18:00: Čebelarstvo Gorenc 18:00–18:30: Prihod nazaj na otok 18:30–19:00: Večerja 20:00–22:00: Sproščen večer ob tabornem ognju, ples, petje, pripovedovanje zgodbic 22:00–23:00: Priprava na spanje in počitek 2. dan: 7:00–7:30: Bujenje 7:30–8:00: Zajtrk 8:00–9:30: Ornitologija 9:30–11:00: Čolnarjenje 11:00–12:30: Animiran ogled gradu struga 12:30–13:00: Kosilo 13.00–16:00: Osnove golfa 16:00–17:00: Pravljična ura in jahanje 17:30–18:00: Večerja v gostilni Domen 18:00–19:30: Pospravljanje šotorov 19:30–20:00: Odhajanje domov TRŽENJE IN REKLAMA Da bi približali naš produkt možnim koristnikom, smo izdelali preglednico, v kateri smo predvideli način obveščanja, zadolžitve naše skupine in druge kontaktne osebe, ki bi nam lahko pomagale brez večjih stroškov. Sicer pa, dober glas seže v deveto vas. Večina stroškov predstavlja tisk prospektov in plakatov. Način obveščanja Spletna ponudba (spletna stran, facebook …) Plakati, prospekti Krajevni časopis (Razgledi) Regijski časopis (Dolenjski list) Radio Krka TIC pisarna v Šmarjeških Toplicah Infomat v Šmarjeških Toplicah Domači zadolženi Maj Tratar, učitelj računalništva Druga kontaktna oseba učiteljica likovne umetnosti, likovni krožek novinarski krožek novinarski krožek Hinko Grdun, tiskar Nina Leban, skupina učencev Zala Pungeršič Robert Erjavec, napovedovalec uslužbenka TIC-a Marko Blažič uslužbenka TIC-a urednica Lidija Markelj, novinarka 19 NA ZABAVO v NARAVO TRŽIĆ- OTOK DOŽIVETIJ POSKUSNI IZRAČUN STROŠKOV ZA PROGRAM A Dejavnost 1. dan Kosilo Adrenalinski park Čolnarjenje po Krki nazaj Obisk mlina Košak, kjer se speče kruh za večerjo Lovljenje rib za večerjo, priprava večerje, kurjenje ognja 2. dan: Izdelovanje meča v delavnici mizarstva Blažič Jahanje Grad Štrlek Kosilo (v naravi ob gradu Štrlek) Plavanje v termah (paket s pustolovskim parkom) Večerja na otoku Stroški skupaj Cena 5,00 € 15,00 € 2,00 € 0,00 € 2,00 € 1,00 € 3,00 € 3,00 € 5,00 € 0,00 € 4,00 € 40,00 € K izračunani ceni je potrebno dodati še nekaj stroškov našega dela in tako bi bila najnižja cena programa A okoli 50,00 €. Ob izpeljavi dvodnevnega programa za 20 udeležencev bi bil zaslužek 200,00 €. Za izvedbo programa bi morali skrbeti najmanj štirje študentje, kar prinese prihodek 50,00 € po osebi. Kaj pa DDV? Skromno. Obogateli ne bomo, se bo pa dogajalo. Vsekakor bomo za zagon potrebovali dodatna sredstva. Z našim programom se bomo javili na občinske razpise, na razpise za nepovratna sredstva za razvoj podeželja v RS in pa morda na razpise Evropske skupnosti. TEŽAVE, SKRBI IN POMISLEKI PRI IZVEDBI PROJEKTA Ob nastajanju naloge smo bili vsi navdušeni, vse je bilo lepo in prav. Ko pa smo začeli razmišljati, kje bomo naleteli na težave, se je spisek kar večal in večal. Omenili bomo le nekatere: deževno obdobje in naraščanje gladine vode, zavarovanje udeležencev v primeru nezgode, nabava opreme za varno čolnarjenje, neuspešnost pri pridobivanju dodatnih sredstev, kratek termin izvajanja zaradi vremenskih pogojev, sanitarne inšpekcije, pridobivanje dovoljenj na zemljiščih … Toda, kdor hoče, ta zmore. 20 NA ZABAVO v NARAVO TRŽIĆ- OTOK DOŽIVETIJ ZAKLJUČEK NAŠE MNENJE Letošnja tema turistične naloge Na zabavo v naravo je v nas prebudila mlade raziskovalce. Učenci, polni idej, optimizma in željni zabave na drugačen način, brez vrveža, sodobne tehnologije in prepovedanih substanc, smo staknili glave, se pogovarjali, pisali, si postavljali vprašanja in dobivali odgovore. Ugotovili smo, da je raziskovanje našega kraja zelo zabavno, poučno in zanimivo. Sama lega našega kraja je velika prednost, naravne, kulturne in arheološke dediščine pa mu dajejo še dodaten čar, priložnost za zabavo in zaslužek. Organizirali smo se, oblikovali načrt in tako smo skovali našo nalogo. Med pripravo naše naloge smo se marsikaj novega naučili, spoznali smo skrite kotičke našega kraja in jih izkoristili v svojo prid. Med delom smo se tudi vsi avtorji naloge zbližali. Včasih so bila naša mnenja deljena, vendar smo s pomočjo mentorjev zmeraj našli kompromis. Projekt se nam zdi izvedljiv in finančno ugoden, zato smo zelo ambiciozni in pozitivno naravnani. Porajajo se nam tudi nove, sveže ideje o dodatni dopolnitvi ponudbe, kot je na primer kolesarjenje in vožnja s turističnim vlakcem. V naš kraj skušamo privabiti čim več mladih in s tem povečati promocijo občine. Narava nam je bila podarjena, zato moramo z njo vzajemno sodelovati. Prihodnost je v naših rokah in če bo prihodnost svetla tako kot naše zamisli, ni bojazni, da nam ne bi uspelo. KAKO SE BOMO PREDSTAVILI NA TRŽNICI Na izvirni in zanimivo oblikovani tržnici bomo predstavili našo ponudbo. Sodelovalo bo 8 nadobudnih učencev, ki bodo oblečeni v kostume lastne izdelave. Osrednji del bo turistična pot na maketi, s predstavitvijo vseh ponujenih dejavnosti, ki smo jih pripravili za obiskovalce. Tako bodo lahko s prstom po maketi spoznali pot in se odločili, če bi se radi zabavali z nami tudi v realnem svetu. Najbolj pomembno pri tem je delovanje v naravi. Vsako dejavnost vam bomo predstavili z animacijami, ki jih bodo izvajali gostje. Z različnimi izdelki, ki jih bomo izdelali, bomo poskušali približati turistično pot in vas popeljati v naš svet zabave. S svojimi komunikacijskimi sposobnosti bomo navezali stik z obiskovalci, sklepali nova prijateljstva in jih povabili k sodelovanju z nami. Prikazali bomo zanimiv projekt, ki je skupek različnih in domiselnih idej. V zgibanki pa si boste lahko prebrali kratek opis projekta in okolice, zato ste lepo vabljeni na našo tržnico. 21 NA ZABAVO v NARAVO TRŽIĆ- OTOK DOŽIVETIJ VIRI - CVELBAR, J. in Granda, S. 2007. Šmarjeta in Bela Cerkev skozi stoletja. Novo mesto : založba Goga. ISBN 978-961-90984-1-7 - WILLAN, A. 2002. Velika šola kuhanja. Ljubljana : Slovenska knjiga. ISBN 961-210-018 - OBČINA ŠMARJEŠKE TOPLICE [online]. [uporabljeno 2013-12-08]. Dostopno na URL http://www.smarjeske-toplice.si/. - OSNOVNA ŠOLA ŠMARJETA [online]. [uporabljeno 2014-01-12]. Dostopno na URL http://www.os-smarjeta.si. - TERME KRKA – GOLF IGRIŠČE OTOČEC [online]. [uporabljeno 2014-01-12]. Dostopno na URL http://www.terme-krka.si/si/golf/igrisce/ - TERME KRKA – PUSTOLOVSKI PARK OTOČEC [online]. [uporabljeno 2014-01-12]. Dostopno na URL http://www.terme-krka.si/si/otocec/pustolovski-park-otocec/ - GOSTILNA DOMEN [online]. [uporabljeno 2014-01-12]. Dostopno na URL http://gostilnadomen.si/ - OTOČEC GRAD STRUGA [online]. [uporabljeno 2014-01-12]. Dostopno na URL http://www.otocec.si/turizem/znamenitosti/grad_struga.php 22 NA ZABAVO v NARAVO TRŽIĆ- OTOK DOŽIVETIJ PRILOGE KONJI IN JAHANJE Konj je po svoji naravi plašen, ima izreden spomin, rad in hvaležno sprejema pohvalo, težko pa prenašo krivico in slabo ravnanje, ki si ju zapomni in jahaču ne zaupa več. Zato je potrebno spoznati določena pravila pristopa h konju, ki jih je potrebno pri delu in druženju s konjem brezpogojno upoštevati. Konj razume človeka kot svojega vrstnika, človek pa si mora z razumom (in ne s silo!) pridobiti višji položaj. Če se konj napačno odzove na človeka, to stori zato, ker ga ni pravilno razumel. Da bi nas konji razumeli, nam morajo najprej zaupati, to je pustiti se dotikati tudi po občutljivih delih telesa. Šele potem si moramo s pravilnim ravnanjem prislužiti spoštovanje. Od konja zahtevamo, da se na našo zahtevo umakne, da ne stopa v naš osebni prostor ter da nas ne prehiteva, ko ga vodimo. Konjevo pozornost si pridobimo, ko s pravo mero uporabe glasu, dotika in nagrade ob vsakem času dosledno reagiramo na konjevo obnašanje. Jahanja se ni mogoče naučiti na hitro. Z vztrajnostjo jahač vedno bolj razume konja, spozna njegovo naravo in način, kako se mu približati, tako pa naraščata tudi njegova sproščenost in pogum. Pri vadbi za obvladovanje spretnosti jahanja se je potrebno ravnati natančno po navodilih inštruktorja, sicer lahko pride do nevarnih situacij in poškodb – tako jahača, kot tudi konja in opreme. Konja vselej vodimo z leve strani. V levi roki držimo konec vajeti, z desno roko pa držimo vajeti pod brado konja. Pri vodenju konja stopamo mimo ob konjevem vratu in vodimo konja z desno roko, iztegnjeno pročod sebe, da nas konj ne pohodi. Pomembno je tudi vedeti, da se okoli konja hodi vedno pri glavi in nikoli okrog zadnjih nog (razen izjemoma pri opravilih v hlevu). Konj se rad splaši in spontano reagira z gibom samoobrambe – udarcem z zadnjo nogo. Glas uporabljamo za pomirjanje konja – uporabljamo le jasen, miren ton glasu. Za ukaze uporabljamo vedno iste besede, ki se jih konj hitro privadi. Z živahnejšim glasom konja spodbujamo, lahko pa ga tudi preplašimo. Sluh je pri konju od vseh čutil najbolj razvit. Za varnost jahača je pomembna pravilna obleka, obutev in OBVEZNA jahalna čelada. 23 NA ZABAVO v NARAVO TRŽIĆ- OTOK DOŽIVETIJ OPREMA JAHAČA Jahalne hlače Dobre jahalne hlače na notranji strani nimajo šiva, imajo pa posebne ojačitve na predelu kolen, lahko tudi čez zadnjico. Ozke jahalne hlače sežejo v škornje, lahko pa so krojene tudi kot dolge hlače, primerne za uporabo pri jahanju z jahalnimi čevlji. Jahalni suknjič Jahalni jopič pada k popolni jahalni opremi, jahaču mora omogočiti svobodno gibanje. Začetnik ga ne potrebuje. Jahalni škornji Ti so lahko preprosti gumijasti, plastični ali usnjeni. Škornji morajo biti udobni. Med nošenjem se skrajšajo za približno 2–3 cm. Morajo imeti dovolj dolgo golenico, ki naj sega do jahačevih kolenskih zgibov in se ne sme zatikati ob sedalno krilo. Uporabljamo lahko tudi jahalne čevlje in usnjene gamaše. OPREMA KONJA Konji so za jahanje opremljeni s sedlom, uzdo in dodatno opremo, ki jahaču omogoča, da varno sedi na konju in ga lahko obvlada. Pomembno je, da jahač pozna opremo in da jo zna namestiti na konja pravilno, varno in hitro. 24 NA ZABAVO v NARAVO TRŽIĆ- OTOK DOŽIVETIJ PRIPRAVA NAHRBTNIKA Prva stvar, ki je najpomembnejša, je, da si za pakiranje nahrbtnika vzamete več kot le 10 minut pred samim odhodom. Vzemite si čas in temeljito premislite, kaj boste zares potrebovali na taboru. Prav tako ne izberite prevelikega nahrbtnika, ker vas bo zamikalo, da daste notri več, kot je potrebno. Tu pa že nastopi prva težava. Kaj če bo hladno? Kaj če bo dež? Kaj če se bo zgodilo 30 0 drugih stvari, ki se vedno lahko zgodijo, vendar običajno potem do njih sploh ne pride? Če dobro premislite, potrebujete opremo le za spanje in kuhanje. Spalna vreča je eden najpomembnejših pripomočkov in po navadi zasede tudi največ prostora. Zelo pomembna je kvaliteta spalne vreče, s katero hodita z roko v roki tudi njena velikost in teža. Zato si priskrbite dobro, kvalitetno, lahko in ravno prav veliko spalno vrečo (taka bi prispevala slab kilogram). Pozabite na razne odeje in blazine za pod glavo. To vas bo počakalo doma. In že smo prispeli do oblačil, kjer večina rada pretirava. Kroj, kavbojke in rutka so obvezna oprema in njen obseg lahko zmanjšate le tako, da vzamete kratke kavbojke in kratek, tanjši kroj (to prispeva 600–700 g). V primeru hladnejšega vremena potrebujete en pulover in ene dolge hlače (najprimernejša je trenirka, ki je najlažja in najudobnejša, oboje skupaj okoli enega kilograma). Ker večina nahrbtnikov že vsebuje pokrivalo proti dežju, potrebujete le še eno pelerino (400 g) in ste varni pred dežjem. Najboljše obuvalo po izkušnjah mnogih so tako imenovane ‘teve’ (ali njim podobna obutev). Taki čevlji so primerni tako za dober in slab teren kot za v vodo, v primeru slabega vremena pa si pomagate z nogavicami ali kot je to v praksi tudi pri gojzarjih in drugih tipih obutve, s plastično vrečko, da vaša noga ne pride v stik z vlago. Če vzamete še eno majico poleg te, ki jo imate že na sebi, imate več kot dovolj (vsaka majica prispeva približno 200 g). Ker so poletni tabori večinoma v bližini voda, lahko majice sproti operete in ko se vam ena suši, drugo nosite. Majica vam v nahrbtniku zasede najmanj prostora, če jo zloženo še zvijete. Po možnosti vzamete še ene kopalke (50–200 g) in spodnje perilo Pri pripravi osebne higiene pride zelo prav, če si vse take stvari, ki so v večjih pakiranjih (zobna pasta, sončna krema ...), prepakirate v manjšo embalažo in vzamete le toliko, kolikor boste dejansko potrebovali. Razen zobne ščetke in paste poskusite vzeti čim manj. Brisača zasede veliko prostora (300 g), zato jo raje zamenjajte s toplimi sončnimi žarki. Če vzamete vse to, je v nahrbtnika le 3–5 kilogramov opreme. In ne skrbite, številni potovalni tabori so bili opravljeni že z veliko manj opreme in so se izkazali za odlične. Vse je preizkušeno. Poleg tega pa vas čaka mogoče kakšen izziv več in kanček iznajdljivosti, kar bo zagotovo popestrilo vaše počitnice. 25 NA ZABAVO v NARAVO TRŽIĆ- OTOK DOŽIVETIJ PREHRANA POSTRVI PO KELTSKO Postrvim odstranimo drobovino in škrge. Notranjost rib solimo, dodamo začimbe po lastnem okusu in glede na sezono (dobra misel, meta, brinove jagode …). Postrvi zavijemo v dobro pregneteno glino. Glineni ovoj naj bo za prst debel in naj dobro tesni. Ribe, zavite v glino, za pol ure zakopljemo v žerjavico. V žerjavici lahko sočasno spečemo tudi cel krompir. Medtem ko ribe pečemo, lahko naberemo še liste sveže kislice in pripravimo solato, lahko pa pripravimo tudi prilogo iz čemaža. Ko so postrvi pečene, razbijemo glineni ovoj in ribe ponudimo s krompirjem iz žerjavice na lapuhovih listih. Če dodamo na krompir še malo smetane, keltske ribje pojedine ne bomo nikoli pozabili. NA KRATKO O MEČEVANJU IN LOKOSTRELSTVU MEČEVANJE Mečevanje se je razvilo že v starem veku. Orodje, s katerim se mečevanje izvaja, je meč. Z njim so se že stari Rimljani in Grki podajali v bitke. Meč je bil lahko težak tudi do 3 kg. Oprema je bila zelo težka, zato so bili ljudje v njej zelo neokretni. Poleg meča se je večkrat uporabljal tudi ščit. Poznamo 3 vrste udarcev: zabadanje, sekanje in rezanje. LOKOSTRELSTVO Prav tako kot mečevanje se je lokostrelstvo razvilo v starem veku. Izkušen lokostrelec je lahko zadel tarčo iz 100 m. Lokostrelci so največkrat stali na vrhu gradu in bili pripravljeni na znak za strel. 26 NA ZABAVO v NARAVO TRŽIĆ- OTOK DOŽIVETIJ ANKETNI VPRAŠALNIK - NA ZABAVO V NARAVO Smo učenci iz OŠ Šmarjeta. V okviru turističnega festivala Turizmu pomaga lastna glava pripravljamo raziskovalno turistično nalogo na razpisano temo Na zabavo v naravo. V nalogi bomo poskušali kot turistični produkt mladim ponuditi dvodnevno bivanje (kampiranje) na otoku TRŽIČ v Kronovem s spremljajočimi dejavnostmi v njegovi okolici. Udeleženci našega programa bodo lahko izbirali med več vsebinami. Z odgovori nam boste pomagali, da bomo pripravili zanimivo ponudbo, ki bi lahko zaživela tudi v praksi. 1. Zanima nas katere dejavnosti od ponujenih bi tebe najbolj zanimale. Izberi 10 dejavnosti in jih razvrsti od 1 do 10, pri čemer 1 pomeni dejavnost, ki bi jo najraje izbral. A. MLIN (obisk mlina, zgodovina mlina, pregled starih dokumentov, prikaz mletja, kako nastane kruh); B. ČEBELARSTVO GORENC (čebelarski muzej, ogled opazovalnega panja, medeni pripravki, medena malica); C. ANIMIRAN OGLED GRADU STRUGA (grajska kuhinja, kovanje v kovačiji, kovnica denarja, lovski salon, baročna jedilnica, orožarna … ); D. RIBIŠTVO (kako ribarimo – pribor, oprema, čiščenje ribe, priprava za peko ribe …); E. ČOLNARJENJE (spoznavanje čolna na Krki, osnove veslanja, varnost …); F. OSNOVE GOLFA (predstavitev golf igrišča, oprema, osnove igranja golfa …); G. PUSTOLOVSKI PARK OTOČEC (potovanje po plezalnem poligonu …); H. GRAD ŠTRLEK (iz zgodovine gradu, izdelava loka, streljanje z lokom, osnove mečevanja, srednjeveške igre …); I. JAHANJE (o konjih, jahalna oprema in varnost, poskusno jahanje …); J. PLAVANJE V TERMAH ŠMARJEŠKE TOPLICE (plavanje v športnem bazenu, obisk fitnesa - v primeru deževnega vremena); K. KLEVEVŠKA JAMA (ogled vhoda v jamo, grajska kopel, ogled soteske Radulja po sprehajalni poti); L. ORNITOLOGIJA (spoznavanje ptičjih vrst ob reki Krki (labod, kormoran …), prepoznavanje ptičev s pomočjo slik in zvoka, zanimivosti iz življenja ptic… ); M. DELO Z LESOM (obisk mizarske delavnice Blažič in izdelava izdelka iz lesa - piščal, meč, ptičja hišica); N. PRAVLJIČNA URA (obisk kmetije Domen, ura pravljic s piscem pravljic Domnom Zorkom); 27 NA ZABAVO v NARAVO TRŽIĆ- OTOK DOŽIVETIJ 2. Katero obliko prenočevanja bi izbral, če bi se odločil za dvodnevne počitnice z dejavnostmi, ki si jih določil z zgornjo izbiro. c) Kampiranje v šotorih na otoku Tržič (taborni ogenj, nočni spust čolničkov z lučko, večerno petje ...). d) Bivanje v hotelu (upoštevanje hotelskega reda, višja cena nočitve). e) Ostalo (navedi) _____________________________________________________ 28
© Copyright 2024