1. No category

CIP - Kataložni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
615.37
616-084
JORDAN-Markoèiè, Ondina
Preventivna cepljenja in zašèita z zdravili za posamezne
države / avtorji Ondina Jordan Markoèiè, Tatja Kostnapfel
Rihtar. - Ljubljana : Zavod za zdravstveno varstvo, 2012
ISBN 978-961-6148-14-6
1. Gl. stv. nasl. 2. Kostnapfel Rihtar, Tatja
264322816
Izdajo je v izobraževalne namene podprl GlaxoSmithKline d.o.o.
PREVENTIVNA CEPLJENJA IN ZAŠÈITA Z ZDRAVILI ZA POSAMEZNE DRŽAVE
Legenda - odpri
Legenda - odpri
Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana
PREVENTIVNA CEPLJENJA
IN ZAŠÈITA Z ZDRAVILI
ZA POSAMEZNE DRŽAVE
Avtorici:
Ondina Jordan Markoèiè
Tatja Kostnapfel Rihtar
Recenzija:
Alenka Kraigher
Urednica:
Tatja Kostnapfel Rihtar
Oblikovanje in prelom:
Kati Rupnik
Izdal:
Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana
Ljubljana,december 2012
I. OBVEZNA ZAŠÈITA ZA POTNIKE
Zašèita pred MALARIJO
Cepljenje proti RUMENI MRZLICI
Tveganje za malarijo obstaja v celi državi, celo leto - zašèita je obvezna;
priporoèamo posvet o ustrezni zašèiti glede na višino tveganja.
Ob cepljenju proti rumeni mrzlici se izda certifikat; zašèita pred boleznijo
in veljavnost certifikata zaèneta veljati 10 dni po cepljenju in trajata 10 let;
CE
Za vstop v ciljno državo* je certifikat o cepljenju obvezen za potnika,
ki potuje iz države z rumeno mrzlico.
CE
Za vstop v ciljno državo* je obvezen certifikat o cepljenju za potnika,
ki potuje iz države z rumeno mrzlico, ali je 12 ur in veè v tranzitu
na letališèu takšne države.
Za potnika, ki potuje v državo ali podroèje države z rumeno mrzlico,
je cepljenje obvezno**.
*
**
CE
Za potnika, ki potuje v državo ali podroèje države z rumeno mrzlico,
je cepljenje obvezno**, certifikat o cepljenju pa je obvezen,
èe v ciljno državo vstopa iz države z rumeno mrzlico.
CE
Za vse potnike sta za vstop v državo obvezna cepljenje in certifikat
o cepljenju.
Zahteva države, kamor potnik potuje;
Na podlagi veljavnega programa cepljenja in zašèite z zdravili za slovenske potnike
v mednarodnem prometu;
Tveganje za malarijo obstaja v delu države, del leta - zašèita je obvezna;
priporoèamo posvet o ustrezni zašèiti glede na višino tveganja.
I. OBVEZNA ZAŠÈITA ZA POTNIKE
CE
Za vstop v ciljno državo* je certifikat o cepljenju obvezen za potnika,
ki potuje iz države z rumeno mrzlico.
CE
Za vstop v ciljno državo* je obvezen certifikat o cepljenju za potnika, ki potuje iz
države z rumeno mrzlico, ali je 12 ur in veè v tranzitu na letališèu takšne države.
Cepljenja proti HEPATITISU A, HEPATITISU B, JAPONSKEMU
ENCEFALITISU, KLOPNEMU MENINGITISU, MENINGOKOKNEMU
MENINGITISU, STEKLINI, TETANUSU, TREBUŠNEMU TIFUSU
Za potnika, ki potuje v državo ali podroèje države z rumeno mrzlico,
je cepljenje obvezno**.
Za vstop v državo je obvezen certifikat o cepljenju.
CE
Cepljenje priporoèamo vsem, ki potujejo na podroèja, kjer se
bolezen pojavlja pri ljudeh oziroma živalih in/ali so prisotni
vektorji-prenašalci teh bolezni.
Cepljenje priporoèamo doloèenim skupinam potnikov
(upoštevamo zdravstveno stanje, dolžino potovanja, predel
potovanja, naèin potovanja, poklicno izpostavljenost, itd.).
Tveganje za malarijo obstaja v celi državi, celo leto - zašèita je obvezna;
priporoèamo posvet o ustrezni zašèiti glede na višino tveganja.
Ob cepljenju proti rumeni mrzlici se izda certifikat; zašèita pred boleznijo
in veljavnost certifikata zaèneta veljati 10 dni po cepljenju in trajata 10 let;
II. PRIPOROÈENA ZAŠÈITA (cepljenja) ZA POTNIKE
CE
Zašèita pred MALARIJO
Cepljenje proti RUMENI MRZLICI
CE
*
**
Za potnika, ki potuje v državo ali podroèje države z rumeno mrzlico,
je cepljenje obvezno**, certifikat o cepljenju pa je obvezen,
èe v ciljno državo vstopa iz države z rumeno mrzlico.
Za vse potnike sta za vstop v državo obvezna cepljenje in certifikat
o cepljenju.
Zahteva države, kamor potnik potuje;
Na podlagi veljavnega programa cepljenja in zašèite z zdravili za slovenske potnike
v mednarodnem prometu;
Tveganje za malarijo obstaja v delu države, del leta - zašèita je obvezna;
priporoèamo posvet o ustrezni zašèiti glede na višino tveganja.
II. PRIPOROÈENA ZAŠÈITA (cepljenja) ZA POTNIKE
Cepljenja proti HEPATITISU A, HEPATITISU B, JAPONSKEMU
ENCEFALITISU, KLOPNEMU MENINGITISU, MENINGOKOKNEMU
MENINGITISU, STEKLINI, TETANUSU, TREBUŠNEMU TIFUSU
CE
Za vstop v državo je obvezen certifikat o cepljenju.
Cepljenje priporoèamo vsem, ki potujejo na podroèja, kjer se
bolezen pojavlja pri ljudeh oziroma živalih in/ali so prisotni
vektorji-prenašalci teh bolezni.
Cepljenje priporoèamo doloèenim skupinam potnikov
(upoštevamo zdravstveno stanje, dolžino potovanja, predel
potovanja, naèin potovanja, poklicno izpostavljenost, itd.).
VSEBINA
I. CEPLJENJA PO DRŽAVAH
II. SHEMA CEPLJENJ
III. NAJPOGOSTEJŠE BOLEZNI,
PRI KATERIH SE LAHKO ZAŠÈITIMO
str.:
3
46
48
I.
CEPLJENJA PO DRŽAVAH
3
Af - Arm
HEPATITIS A
AFGANISTAN
ALBANIJA
ALŽIRIJA
AMERIŠKA SAMOA, Polinezija
ANDAMANSKI IN NIKOBAR OTOKI (Indija)
ANDORA
ANGOLA
ANGUILLA, Mali Antili, Karibi (U.K.)
ANTARKTIKA
ANTIGVA IN BARBUDA, Mali Antili, Karibi
ARGENTINA
4
ARMENIJA
HEPATITIS B
JAPONSKI
ENCEFALITIS
KLOPNI
MENINGITIS
MALARIJA
MENINGOKOKNI OTROŠKA
PARALIZA (R)
MENINGITIS
RUMENA
MRZLICA
STEKLINA
TETANUS
TREBUŠNI
TIFUS
CE
CE
CE
CE
CE
CE
CE
5
Aru - Belg
HEPATITIS A
ARUBA, Mali Antili, Karibi (Niz.)
AVSTRALIJA
AVSTRIJA
AZERBAJDŽAN
AZORSKI OTOKI (Portugalska)
BAHAMSKI OTOKI, Karibi
BAHRAJN
BALEARSKI OTOKI (Španija)
BANGLADEŠ
BARBADOS, Karibi
BELORUSIJA
6
BELGIJA
HEPATITIS B
JAPONSKI
ENCEFALITIS
KLOPNI
MENINGITIS
MALARIJA
MENINGOKOKNI OTROŠKA
PARALIZA (R)
MENINGITIS
RUMENA
MRZLICA
STEKLINA
TETANUS
TREBUŠNI
TIFUS
CE
CE
CE
CE
CE
CE
7
Beli - But
HEPATITIS A
BELIZE
BENIN
BERMUDA (U.K.)
BOCVANA
BOLGARIJA
BOLIVIJA
BOSNA IN HERCEGOVINA
BOŽIÈNI OTOKI (Avstralija)
BRAZILIJA
BRUNEJ
BURKINA FASO
8
BUTAN
HEPATITIS B
JAPONSKI
ENCEFALITIS
KLOPNI
MENINGITIS
MALARIJA
MENINGOKOKNI OTROŠKA
PARALIZA (R)
MENINGITIS
RUMENA
MRZLICA
STEKLINA
TETANUS
TREBUŠNI
TIFUS
CE
CE
CE
CE
CE
CE
CE
CE
9
Bur - Di
HEPATITIS A
BURUNDI
CENTRALNO AFRIŠKA REPUBLIKA
CIPER
COOKOVI OTOKI, Polinezija (N. Zelandija)
ÈAD
ÈEŠKA
ÈILE
ÈRNA GORA
DANSKA
DR KONGO
DEVIŠKI OTOKI, Mali Antili, Karibi (V.B.in ZDA)
DIEGO GARSIA, Indijski ocean, (Brit. ter.)
HEPATITIS B
JAPONSKI
ENCEFALITIS
KLOPNI
MENINGITIS
MALARIJA
MENINGOKOKNI OTROŠKA
PARALIZA (R)
MENINGITIS
RUMENA
MRZLICA
STEKLINA
TETANUS
TREBUŠNI
TIFUS
CE
CE
CE
CE
11
Dž - Fa
HEPATITIS A
DŽIBUTI
DOMINIKA, Karibi
DOMINIKANSKA REPUBLIKA, Karibi
EGIPT
EKVADOR in Galapaški otoki
EKVATORIALNA GVINEJA
EL SALVADOR
ERITREJA
ESTONIJA
ETIOPIJA
FALKLANDSKI OTOKI (Malvinski otoki, U.K.)
12
FAROE OTOKI (Danska)
HEPATITIS B
JAPONSKI
ENCEFALITIS
KLOPNI
MENINGITIS
MALARIJA
MENINGOKOKNI OTROŠKA
PARALIZA (R)
MENINGITIS
RUMENA
MRZLICA
STEKLINA
TETANUS
TREBUŠNI
TIFUS
CE
CE
CE
CE
CE
CE
CE
CE
13
Fi - Grè
HEPATITIS A
FIDŽI, Melanezija
FILIPINI
FINSKA
FRANCIJA
FRANCOSKA GVAJANA (Francija)
FRANCOSKA POLINEZIJA, Polinezija
GABON
GALAPAŠKI OTOKI (Ekvador)
GAMBIJA
GANA
GIBRALTAR (U.K.)
14
GRÈIJA
HEPATITIS B
JAPONSKI
ENCEFALITIS
KLOPNI
MENINGITIS
MALARIJA
MENINGOKOKNI OTROŠKA
PARALIZA (R)
MENINGITIS
RUMENA
MRZLICA
STEKLINA
TETANUS
TREBUŠNI
TIFUS
CE
CE
CE
CE
CE
CE
CE
15
Gre - Hond
HEPATITIS A
GRENADA, Karibi
GRENLANDIJA (Danska)
GRUZIJA
GUAM, Mikronezija (ZDA)
GUADELUPE, Mali Antili, Karibi (Fr.)
GVAJANA
GVATEMALA
GVINEJA
GVINEJA BISSAU
HAITI
HAVAJI, Polinezija (ZDA)
16
HONDURAS
HEPATITIS B
JAPONSKI
ENCEFALITIS
KLOPNI
MENINGITIS
MALARIJA
MENINGOKOKNI OTROŠKA
PARALIZA (R)
MENINGITIS
RUMENA
MRZLICA
STEKLINA
TETANUS
TREBUŠNI
TIFUS
CE
CE
CE
CE
CE
CE
CE
CE
17
Hong - Ja
HEPATITIS A
HONG KONG (Kitajska)
HRVAŠKA
INDIJA
INDONEZIJA
IRAK
IRAN
IRSKA
ISLANDIJA
ITALIJA
IZRAEL
JAMAJKA
18
JAPONSKA
HEPATITIS B
JAPONSKI
ENCEFALITIS
KLOPNI
MENINGITIS
MALARIJA
MENINGOKOKNI OTROŠKA
PARALIZA (R)
MENINGITIS
RUMENA
MRZLICA
STEKLINA
TETANUS
TREBUŠNI
TIFUS
CE
CE
CE
CE
CE
19
Je - Ke
HEPATITIS A
JEMEN
JORDANIJA
JUŽNO AFRIŠKA REPUBLIKA
KAJMANSKI OTOKI, Mali Antili, Karibi (U.K.)
KAMBODŽA
KAMERUN
KANADA
KANARSKI OTOKI (Španija)
KAPVERDSKI OTOKI /Zelenortski otoki
KATAR
KAZAHSTAN
20
KENIJA
HEPATITIS B
JAPONSKI
ENCEFALITIS
KLOPNI
MENINGITIS
MALARIJA
MENINGOKOKNI OTROŠKA
PARALIZA (R)
MENINGITIS
RUMENA
MRZLICA
STEKLINA
TETANUS
TREBUŠNI
TIFUS
CE
CE
CE
CE
CE
CE
CE
CE
21
Ki - Ko
HEPATITIS A
KIRGIZISTAN
KIRIBATI, Mikronezija
KITAJSKA
KOKOSOVI (Keeling) OTOKI (Avstralija)
KOLUMBIJA
KOMORSKI OTOKI
KONGO
KONGO DR
KOREJA – SEVERNA
KOREJA – JUŽNA
KOSOVO
22
KOSTARIKA
HEPATITIS B
JAPONSKI
ENCEFALITIS
KLOPNI
MENINGITIS
MALARIJA
MENINGOKOKNI OTROŠKA
PARALIZA (R)
MENINGITIS
RUMENA
MRZLICA
STEKLINA
TETANUS
TREBUŠNI
TIFUS
CE
CE
CE
CE
CE
CE
CE
CE
23
Ku - Mac
HEPATITIS A
KUBA
KUVAJT
LAOS
LATVIJA
LESOTO
LIBANON
LIBERIJA
LIBIJA
LIECHTENSTEIN
LITVA
LUKSEMBURG
24
MACAO (Kitajska)
HEPATITIS B
JAPONSKI
ENCEFALITIS
KLOPNI
MENINGITIS
MALARIJA
MENINGOKOKNI OTROŠKA
PARALIZA (R)
MENINGITIS
RUMENA
MRZLICA
STEKLINA
TETANUS
TREBUŠNI
TIFUS
CE
CE
CE
CE
CE
25
Mak - Mars
HEPATITIS A
MAKEDONIJA
MADAGASKAR
MADEIRA otoki (Portugalska)
MADŽARSKA
MALAVI
MALDIVI
MALEZIJA
MALI
MALI ANTILI, Karibi, Anguilla, Antigua, Barbuda
MALTA
MAROKO
26
MARSHALLOVI OTOKI, Mikronezija
HEPATITIS B
JAPONSKI
ENCEFALITIS
KLOPNI
MENINGITIS
MALARIJA
MENINGOKOKNI OTROŠKA
PARALIZA (R)
MENINGITIS
RUMENA
MRZLICA
STEKLINA
TETANUS
TREBUŠNI
TIFUS
CE
CE
CE
CE
CE
CE CE
CE
27
Mart - My
HEPATITIS A
MARTINIQUE, Mali Antili, Karibi (Fr.)
MAVRETANIJA
MAURITIUS
MAYOTTE, Komori (Francija)
MEHIKA
MIKRONEZIJA, fed.drž. (Yap,Kosrae, Pohnpei,Truk)
MOLDAVIJA
MONAKO
MONGOLIJA
MONTSERRAT, Mali Antili, Karibi (U.K.)
MOZAMBIK
28
MYANMAR
HEPATITIS B
JAPONSKI
ENCEFALITIS
KLOPNI
MENINGITIS
MALARIJA
MENINGOKOKNI OTROŠKA
PARALIZA (R)
MENINGITIS
RUMENA
MRZLICA
STEKLINA
TETANUS
TREBUŠNI
TIFUS
CE
CE
CE
CE
CE
CE
29
Na - Nor
HEPATITIS A
NAMIBIJA
NAURU, Mikronezija
NEMÈIJA
NEPAL
NIGER
NIGERIJA
NIKARAGVA
NIUE, Polinezija (Nova Zelandija)
NIZOZEMSKA
NIZOZEMSKI ANTILI, Mali Antili, Karibi
NORFOLK OTOK (Avstralija)
30
NORVEŠKA
HEPATITIS B
JAPONSKI
ENCEFALITIS
KLOPNI
MENINGITIS
MALARIJA
MENINGOKOKNI OTROŠKA
PARALIZA (R)
MENINGITIS
RUMENA
MRZLICA
STEKLINA
TETANUS
TREBUŠNI
TIFUS
CE
CE
CE
CE
CE
CE
CE
CE
CE
31
Nov - Po
HEPATITIS A
NOVA KALEDONIJA, Melanezija (Francija)
NOVA ZELANDIJA
OMAN
PAKISTAN
PALAU, Mikronezija
PANAMA
PAPUA NOVA GVINEJA, Melanezija
PARAGVAJ
PERU
PITCAIRN OTOKI, Polinezija (U.K.)
POLJSKA
32
PORTUGALSKA
HEPATITIS B
JAPONSKI
ENCEFALITIS
KLOPNI
MENINGITIS
MALARIJA
MENINGOKOKNI OTROŠKA
PARALIZA (R)
MENINGITIS
RUMENA
MRZLICA
STEKLINA
TETANUS
TREBUŠNI
TIFUS
CE
CE
CE
CE
CE
CE
CE
CE
33
Pu - Sao
HEPATITIS A
PUERTO RICO, Karibi (ZDA)
REUNION (Francija)
ROMUNIJA
RUANDA
RUSIJA
SAINT KITTS IN NEVIS, Mali Antili, Karibi (U.K.)
SAINT LUCIA, Mali Antili, Karibi
SAINT PIERRE IN MIQUELON (Fr.)
SAINT VINCENT IN GRENADINI, Karibi
SAMOA, Polinezija
SAN MARINO
34
SAO TOME IN PRINCIPE
HEPATITIS B
JAPONSKI
ENCEFALITIS
KLOPNI
MENINGITIS
MALARIJA
MENINGOKOKNI OTROŠKA
PARALIZA (R)
MENINGITIS
RUMENA
MRZLICA
STEKLINA
TETANUS
TREBUŠNI
TIFUS
CE
CE
CE
CE
CE
CE
CE
35
Sav - So
HEPATITIS A
SAVDOVA ARABIJA
SEJŠELI
SENEGAL
SEVER. MARIANSKI OTOKI, Mikronezija (ZDA)
SIERRA LEONE
SINGAPUR
SIRIJA
SLONOKOŠÈENA OBALA
SLOVAŠKA
SLOVENIJA
SOLOMONOVI OTOKI, Melanezija
36
SOMALIJA
HEPATITIS B
JAPONSKI
ENCEFALITIS
KLOPNI
MENINGITIS
MALARIJA
MENINGOKOKNI OTROŠKA
PARALIZA (R)
MENINGITIS
CE
RUMENA
MRZLICA
STEKLINA
TETANUS
TREBUŠNI
TIFUS
CE
CE
CE
CE
CE
CE
CE
CE
CE
37
Sr - Taj
HEPATITIS A
SRBIJA
SUDAN
SURINAM
SVETA HELENA (U.K.)
SVAZI
ŠPANIJA
ŠRI LANKA
ŠVEDSKA
ŠVICA
TADŽIKISTAN
TAJSKA
38
TAJVAN
HEPATITIS B
JAPONSKI
ENCEFALITIS
KLOPNI
MENINGITIS
MALARIJA
MENINGOKOKNI OTROŠKA
PARALIZA (R)
MENINGITIS
RUMENA
MRZLICA
STEKLINA
TETANUS
TREBUŠNI
TIFUS
CE
CE
CE
CE
CE
CE
39
Tan - Uk
HEPATITIS A
TANZANIJA
TIMOR - LESTE (VZHODNI TIMOR)
TOGO
TOKELAU, Polinezija (Nova Zelandija)
TONGA, Polinezija
TRINIDAD IN TOBAGO, Karibi
TUNIZIJA
TURÈIJA
TURKMENISTAN
TUVALU, Polinezija
UGANDA
40
UKRAJINA
HEPATITIS B
JAPONSKI
ENCEFALITIS
KLOPNI
MENINGITIS
MALARIJA
MENINGOKOKNI OTROŠKA
PARALIZA (R)
MENINGITIS
RUMENA
MRZLICA
STEKLINA
TETANUS
TREBUŠNI
TIFUS
CE
CE
CE
CE
CE
CE
41
Ur - Zd
HEPATITIS A
URUGVAJ
UZBEKISTAN
VANUATU, Melanezija
VELIKA BRITANIJA
VELIKONOÈNI OTOKI, Polinezija (Èile)
VENEZUELA
VIETNAM
VZHODNI TIMOR (TIMOR - LESTE)
ZAHODNA SAHARA (Maroko, Mavretanija)
ZAMBIJA
ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE
42
ZDRUŽENI ARABSKI EMIRATI
HEPATITIS B
JAPONSKI
ENCEFALITIS
KLOPNI
MENINGITIS
MALARIJA
MENINGOKOKNI OTROŠKA
PARALIZA (R)
MENINGITIS
RUMENA
MRZLICA
STEKLINA
TETANUS
TREBUŠNI
TIFUS
CE
CE
CE
CE
43
Zi - Wa
HEPATITIS A
ZIMBABVE
WAKE ISLAND, Mikronezija (ZDA)
WALIS in FORTUNA OTOKI, Polinezija (Fr.)
44
HEPATITIS B
JAPONSKI
ENCEFALITIS
KLOPNI
MENINGITIS
MALARIJA
MENINGOKOKNI OTROŠKA
PARALIZA (R)
MENINGITIS
RUMENA
MRZLICA
STEKLINA
TETANUS
TREBUŠNI
TIFUS
CE
45
II.SHEMA CEPLJENJ
Shema prikazuje vrsto cepljenj, število potrebnih odmerkov, kakšni so
èasovni razmiki med odmerki, v kateri starosti lahko priènemo s cepljenji
in trajanje zašèite.
Priporoèamo,
da s cepljenjem zaènete
2 do 3 tedne
pred potovanjem.
46
Proti bolezni
Hepatitis A
Hepatitis A+B
Hepatitis B
Klopni
meningo-encefalitis
Malarija
Meningokokni
meningitis
Rumena mrzlica
Tifus
Število odmerkov
cepljenja / zašèite
2 odmerka
3 odmerki
3 odmerki
3 odmerki
kemoprofilaksa
/ zašèita s tabletami
1 odmerek
1 odmerek (vsaj 10 dni pred potjo)
1 odmerek
Razmiki med odmerki
0, 6–12 mesecev
0, 1 mesec, 6–12 mesecev
0, 1 mesec, 6–12 mesecev
0, 1 mesec, 6–12 mesecev
(nato 1 odmerek na 3-5 let)
odmerke predpiše zdravnik
V kateri starosti
od 1. leta starosti
od 16. leta starosti
od rojstva
po potrebi
po potrebi
poživitveni odmerek po 3 letih
od 2. leta starosti
od 9. meseca starosti
od 2. leta
Trajanje zašèite
dolgotrajno
15 do 20 let
15 do 20 let
3 do 5 let
od 1. leta starosti
zaèetek in trajanje
jemanja predpiše zdravnik v èasu jemanja
3 do 5 let
10 let
3 leta
47
III. NAJPOGOSTEJŠE BOLEZNI,
PRED KATERIMI SE LAHKO ZAŠÈITIMO
HEPATITIS A
Hepatitis A (epidemièna zlatenica, nalezljiva zlatenica) je virusna bolezen jeter, ki
ga povzroèa virus hepatitisa A (VHA) in je razširjen po vsem svetu.
Virus vnesemo v telo z okuženo vodo, hrano (školjke, solata, sokovi, mleko),
z umazanimi rokami. Okužena oseba preko sline in blata izloèa virus v okolico,
zato
so predmeti (pipe, kljuke, vrvice za spušèanje vode) v sanitarnih prostorih pogosto
onesnaženi. Bolezen lahko širijo tudi osebe, ki nimajo znakov bolezni ampak
izloèajo povzroèitelja. Bolezen se zlasti v slabih higienskih in socialnih razmerah
hitro širi.
48
Èas od okužbe do pojava bolezni je lahko 15-50 dni. VHA ugotavljamo v blatu
okuženih oseb lahko že tri tedne pred zaèetkom bolezni in približno en teden po
preboleli bolezni. Zaèetek bolezni je obièajno nenaden, vendar neznaèilen in se
priène s povišano telesno temperaturo, slabim poèutjem, utrujenostjo,
pomanjkanjem teka. Bolnika lahko sili na bruhanje, neredko so prisotne tudi
boleèine v trebuhu. Èez nekaj dni je mogoèe opaziti porumenelost beloènic in
kože, svetlejše blato in temnejši urin.
Bolezenski znaki niso pri vseh bolnikih enako izraziti. Klinièna slika se spreminja
od lahke, ki traja teden ali dva, do težke, ki traja nekaj mesecev.
Zdravila za hepatitis A ni. Za bolnika je najbolj pomembno, da poèiva. Pomembna
je tudi pravilna prehrana. Ta naj bo lahka, brez mašèob in zaèimb. Veèji telesni
napori, težka, mastna in zaèinjena hrana ter uživanje alkohola v èasu bolezni
lahko prispevajo k razvoju trajne prizadetosti jetrnega tkiva (kronièno vnetje jeter).
Okužbo se lahko prepreèi z upoštevanjem ukrepov za prepreèevanje pojava
in širjenja èrevesnih nalezljivih bolezni.
Najuèinkovitejša in dolgotrajna zašèita je cepljenje proti hepatitisu A. Za dolgoletno
zašèito sta potrebna dva odmerka cepljenja. Prvi odmerek se priporoèa 2-3 tedne
pred potovanjem, drugi pa èez 6 do 12 mesecev.
Možna je tudi kombinirana zašèita proti hepatitisu A in B. Za dolgoletno zašèito so
potrebni trije odmerki cepiva proti hepatitisu A in B. Vsaj dva odmerka se, v
razmaku štirih tednov, priporoèata pred potovanjem.
49
HEPATITIS B
Hepatitis B je nalezljiva bolezen, razširjena po vsem svetu. Bolezen povzroèa
virus hepatitisa VHB, ki se razmnožuje v jetrnih celicah. Èas od okužbe pa do
izbruha bolezni je lahko veè tednov ali mesecev. Veèina oseb okužbe ne zazna,
saj poteka brez zdravstvenih težav vse življenje, pri drugih pa se èez leta lahko
razvije v akutni ali kronièni hepatitis, cirozo in rak jeter.
Okužbo se dokazuje s preiskavo krvi. Kronièni nosilci virusov hepatitisa B so
doživljenjsko kužni in lahko okužijo druge osebe. Okužbo se ugotovi lahko tudi
sluèajno pri krvodajalskih akcijah oziroma pri pregledu krvi noseènic ali drugih
pregledih.
50
Nosilci virusa se morajo zavedati, da lahko prenesejo okužbo na druge s svojo
krvjo, spolnimi tekoèinami, slino in tudi drugimi telesnimi izloèki. Najpogostejši
naèin okužbe je nezašèiten spolni odnos z okuženo osebo. Pogost je prenos med
narkomani zaradi souporabe okuženih igel. Okužba je možna pri uporabi ostrih
predmetov za tetoviranje, prebadanje ušes, akupunkturi, obrezovanju ali pri vbodu
z odvrženo iglo. Souporaba britvic, zobnih krtaèk, škarij predstavlja tveganje za
okužbo. Okužena mati lahko prenese virus hepatitisa na otroka pred, med
porodom ali po njem.
Veèina okuženih se ne zaveda, da so nosilci in s tem možni prenašalci virusa na
druge. Za prepreèevanje okužbe s HBV je pomembno samozašèitno obnašanje,
to je upoštevanje naèel varne spolnosti (stalni partner, zaupanja vreden partner,
pravilna zašèita s kondomi), izogibanje stiku s telesnimi tekoèinami drugih ljudi,
uporaba sterilnih igel, brizg in drugih ostrih predmetov (akupunktura, piercing,
tetovaže, medicinski poseg, igle za vbrizganje drog …), uporaba lastnega pribora
za telesno higieno (britvice, zobne šèetke …).
Najuèinkovitejše zašèita proti hepatitisu B je cepljenje. Za dolgoletno zašèito so
potrebne trije odmerki cepiva. Vsaj prva dva, v razmaku štirih tednov, se
priporoèata pred potovanjem. Možna je tudi kombinirana zašèita proti hepatitisu A
in B, shema cepljenja pa je enaka kot pri cepljenju proti hepatitisu B.
51
MALARIJA
Malarija je zelo pogosta bolezen, ki so ji potniki izpostavljeni na potovanjih v veèino
tropskih in subtropskih držav. Povzroèa jo enocelièni parazit, plazmodij, ki ga
prenaša samièka komarja vrste Anopheles. Èas od okužbe do prvih znakov bolezni
je 10 do 28 dni, vèasih tudi veè mesecev Klinièna slika bolezni je odvisna od vrste
parazita, ki je povzroèil bolezen, in od bolnikove sprejemljivosti oziroma imunosti.
Neznaèilni znaki bolezni so utrujenost, glavobol, boleèine v mišicah, sklepih,
prsnem košu in vèasih v trebuhu. Pri znaèilnem napadu malarije se pojavijo
mrzlica, visoka telesna temperatura in potenje. Taki napadi, ki se vrstijo v
doloèenem èasovnem razmaku, lahko trajajo nekaj ur. Bolnik ima prizadete tudi
notranje organe. Huda možganska oblika malarije je lahko smrtna. Eden glavnih
problemov te bolezni je stalno narašèanje povzroèiteljeve odpornosti proti
zdravilom.
52
Komarji, ki prenašajo povzroèitelje malarije, pikajo med sonènim zahodom in
vzhodom. Za prepreèevanje bolezni je poleg varovanja pred piki insektov zelo
pomembno tudi jemanje antimalarikov pred prihodom, med bivanjem na obmoèju
malarije in nekaj èasa po odhodu. Za katero vrsto antimalarika se odloèi, je
odvisno od lastnosti potovanja in potnika. Najpomembnejši antimalariki, ki se
danes uporabljajo so: klorokin, progvanil, meflokin, doksiciklin in
atovakvon/progvanil. Pred potovanjem je priporoèen pravoèasen obisk v ambulanti
za potnike (štiri do šest tednov pred potovanjem).
JAPONSKI ENCEFALITIS
Je resno vnetje možganskega tkiva, ki ga povzroèa virus japonskega encefalitisa,
ki ga prenaša okužen komar. Komar se okuži s pikom okuženega prašièa ali ptice
in prenese povzroèitelja s pikom na èloveka.
Veèina okužb poteka brez bolezenskih znakov. Znaki pri obolelih so: vroèina,
glavobol, krèi, motnje govora, hoje, motnje zavesti, koma. Do 30% bolnikov umre,
50% preživelih pa ima trajne nevrološke ali psihiatriène posledice.
Pred boleznijo se lahko zašèitimo s splošnimi ukrepi za zašèito pred piki žuželk
in cepljenjem s cepivom proti japonskemu encefalitisu.
53
MENINGOKOKNI MENINGITIS
Meningokokni meningitis je zelo resna bakterijska okužba možganskih ovojnic.
Povzroèa jo meningokok (Neisseria meningitidis). Prenaša se kapljièno (s kihanjem,
kašljanjem), aerogeno (preko zraka z drobnimi kapljicami, ki se iz ust in nosu
sprošèajo ob kihanju, kašljanju in govorjenju), posredno (pitje iz istega kozarca, isti
jedilni pribor) ali neposredno s poljubljanjem.
Èas od okužbe do izbruha bolezni (inkubacija) je 2 do 7 dni. V tem èasu prodrejo
meningokoki iz nosno-žrelne sluznice v kri in krožijo po telesu. Tako se naselijo tudi
v možganskih ovojnicah, kjer povzroèajo gnojno vnetje. Bolezen se lahko zaène
blago, obièajno pa nenadno z vroèino, mrzlico, hudim glavobolom, slabostjo,
velikokrat z bruhanjem, otrplim tilnikom, bolnike moti svetloba. Imajo boleèine v
mišicah ter sklepih in so zaspani. Težave se naglo stopnjujejo do motenj zavesti in
prizadetosti notranjih organov. Na koži so vidne drobne krvavitve – pikèast izpušèaj
po koži. Pogosta sta delirij in koma ter prizadetost srca. Bolnik lahko v nekaj urah
pade v zelo nevarno stanje. Vèasih je že po nekaj urah nezavesten. Posebno huda
oblika je meningokokna sepsa (razsoj povzroèitelja po vsem telesu), ki se zaène
zelo hitro, bolnikovo stanje se slabša iz ure v uro. Bolezen lahko zapusti trajne
posledice, kot so: gluhost, slepota, ohromitve in umska prizadetost.
54
Proti bolezni se lahko zašèitimo z izogibanjem tesnih kontaktov z neznanimi
osebami in s pravoèasnim cepljenjem z ustreznim cepivom.
RUMENA MRZLICA
Nosilci virusa so opice in nekatere druge živali pragozda, okuženi komarji iz vrste
Aedes pa bolezen lahko prenesejo na èloveka.
Rumena mrzlica je akutna virusna bolezen, ki prizadene jetra in se prenese s
pikom okuženega komarja. Ime je dobila po zlatenici, ki se pogosto pojavi pri tej
bolezni.
Èas od okužbe do pojava bolezni je tri do šest dni. Bolezen lahko poteka v lažji
obliki in je podobna gripi, lahko pa povzroèi tudi smrt. Zaène se nenadno z visoko
temperaturo, glavobolom, boleèinami v mišicah, slabostjo in bruhanjem. V veèni
primerov se po treh do petih dneh bolezen umiri. V 15 % do 20% pa se po nekaj
urnem izboljšanju razvijejo hudi znaki bolezni s krvavitvami iz nosu, dlesni,
želodca in èrevesja, z zlatenico. Bolnik lahko umre 7. do 9. dan z znaki odpovedi
jeter in ledvic. Smrtnost pri hudi obliki je od 20 do 50%. Redko se razvijejo znaki
prizadetosti srca in osrednjega živèevja, ko okrevanje traja veè tednov.
55
Zdravljenje je simptomatsko. Priporoèa se poèitek, uživanje zadostne kolièine
tekoèin in po potrebi analgetiki. Okužbo z virusom rumene mrzlice lahko
prepreèimo z ukrepi za prepreèevanje pikov insektov. Najbolj zanesljiva zašèita je
s cepljenjem proti rumeni mrzlici, ki je obvezno za vse potnike, ki potujejo na
endemièna obmoèja te bolezni. Cepivo je varno in uèinkovito. Enkratno cepljenje
zagotavlja desetletno zašèito proti bolezni. Cepljenje mora biti izvedeno najmanj
10 dni pred prihodom na tvegano obmoèje.
Cepljenje proti rumeni mrzlici se izvaja iz dveh razlogov:
1. Zaradi zašèite potnikov, ki so med potovanjem lahko izpostavljeni okužbi
ob bivanju na obmoèju, kjer je komar, ki prenaša povzroèitelja rumene
mrzlice.
2. Zaradi zahteve države v katero potniki odhajajo, ker se država želi
zavarovati pred vnosom virusa rumene mrzlice.
Èe država ne zahteva potrdila-certifikata o opravljenem cepljenju proti
rumeni mrzlici, ne pomeni, da tam ni nevarnosti za okužbo.
56
Veljavnost mednarodnega certifikata o cepljenju proti rumeni mrzlici zaène
10. dan po cepljenju in traja 10 let.
STEKLINA
Okužena žival med ugrizom (s slino) prenese povzroèitelja (virus stekline) na
èloveka. Virus nekaj èasa (dni, tednov ali mesecev) na mestu poškodbe obmiruje.
Nato neznano dolgo virus potuje po perifernih živcih do možganov, kjer prizadene
živène celice. Steklina je neozdravljiva bolezen.
Za prepreèevanje bolezni je pomembno, da se izogibamo stika z neznanimi živalmi, v
primeru da pride do poškodbe pa pravilno ukrepamo. Pustite, da kri nekaj èasa teèe iz
rane. S èistim robcem ali sterilno gazo obrišite slino proè od rane, nikakor preko nje ali
vanjo. Rano temeljito sperite z milom pod èisto tekoèo vodo, jo pokrijte s sterilnim
povojem in povijte. Poišèite lokalno zdravstveno službo, kjer vam bodo natanèneje
povedali kakšno je tveganje za okužbo s steklino. Povedali vam bodo èe, kdaj in kje
morate dobiti cepivo kot zašèito pred okužbo. Cepljenje po ugrizu uèinkovito prepreèi
bolezen. Smiselno je cepljenje proti steklini pred potovanjem na tvegana obmoèja,
kjer bomo dlje èasa ali bomo profesionalno izpostavljeni.
Prevetivno se cepimo trikrat v razmikih 0, 7, 21 ali 28 dni, po ugrizu/poškodbi živali pa
petkrat v razmikih 0,3,7,14 in 28 dni. Posvet pri zdravniku na kraju dogodka je nujno
potreben, ker presodi ali ob prvem odmerku cepljenja potrebujete tudi zašèito s
protitelesi proti steklini (imunoglobulin).
57
TIFUS, PARATIFUS
Tifus in paratifus povzroèajo bakterije iz vrst salmonel (Salmonella typhi, Salmonella
paratyphi A in B).
Bolezenski znaki tifusa in paratifusa so podobni, le da je pri paratifusu zaèetek hitrejši
in burnejši, vendar bolezen poteka v blažji obliki in krajši èas. Èas od okužbe do prvih
bolezenskih znakov traja 7 do 21 dni, lahko tudi do 60 dni. Znaèilen potek tifusa je, da
se bolezen zaène poèasi, z glavobolom, utrujenostjo, boleèinami v mišicah in vroèino,
ki postopno narašèa. Pri 20 do 50 % bolnikov se pojavi nežen izpušèaj po koži
(najveèkrat na sprednji strani prsnega koša in trebuhu), ki v nekaj urah ali dneh zbledi.
Izvor povzroèiteljev tifusa in paratifusa je èlovek, ki ima v èasu okužbe zdravstvene
težave, lahko pa je le nosilec povzroèitelja, brez znakov bolezni (klicenosec).
Okužena oseba z blatom izloèa povzroèitelje v okolje, zato se bolezen lahko širi na
druge ljudi preko posrednih ali neposrednih stikov, vode in hrane. Bolezni zdravimo z
antibiotiki ter lajšamo težave. Pri prepreèevanju okužbe in širjenja tifusa in paratifusa
je najpomembnejše upoštevanje splošnih higienskih ukrepov ter skrbna izbira hrane
in pijaè. Za prepreèevanje tifusa je na voljo tudi cepljenje. Cepimo z enim odmerkom
cepiva, zašèita se razvije v 2-3 tednih in traja 3 leta.
58