EPIDEMIOLOŠKO SPREMLJANJE SLADKORNE BOLEZNI V SLOVENIJI Polonca Truden-Dobrin Sonja Paulin Aleš Korošec Ljubljana, 14. november 2013 SPREMLJANJE OBVLADOVANJA SLADKORNE BOLEZNI Nacionalni plan obvladovanja sladkorne bolezni - 4 ključni prečni procesi, ki so širši okvir Akcijskega načrta opolnomočenje bolnikov  usklajevanje zdravstvenega sistema med ravnmi, posameznimi strokami in znotraj zdravstvenega tima  spremljanje obvladovanja sladkorne bolezni in izvajanja nacionalnega programa  gojenje partnerstva.  Sistem ključnih kazalnikov in podatkov, ki odgovorijo na informacijske potrebe in zahteve uporabnikov Ocena stanja Uporaba kazalnikov pri upravljanju programa, spremljanju, evalvaciji Izboljšanje informacij za strokovno in splošno javnost SPREMLJANJE OBVLADOVANJA SLADKORNE BOLEZNI Načrtovanje politik in programov ter spremljanje učinkovitosti mora temeljiti na informacijah o zdravju in determinantah zdravja v populaciji, velikosti posameznih javnozdravstvenih problemov in prepoznavi ključnih javnozdravstvenih izzivov. Namen in cilji pri oblikovanju sistema kazalnikov in zbirnih mer zdravja: Spremljanje zdravja, determinant zdravja, bremena kroničnih bolezni, neenakosti v zdravju, učinkovitosti politik in programov z uporabo kazalnikov, ki so primerljivi, razumljivi, povedni in dosegljivi. Spremljanje politik in programov s celovitim naborom izbranih kazalnikov, ki najbolje odgovorijo na odprta vprašanja glede učinkovitosti sprejetih ukrepov. SPREMLJANJE OBVLADOVANJA SLADKORNE BOLEZNI Sistem ključnih kazalnikov, ki odgovorijo na osnovne informacijske potrebe / zahteve uporabnikov Ocena stanja Uporaba kazalnikov pri upravljanju programa načrtovanju, evalvaciji Izboljšanje informacij za splošno in strokovno javnost Metodologije, razvoj kazalnikov in meril za spremljanje NPOSB Razvoj podatkovnih virov in zagotavljanje podatkov Epidemiološka in analitična ocena stanja Ocena bremena bolezni Javnozdravstvene raziskave na področju sladkorne bolezni METODOLOGIJE, ZAGOTAVLJANJE PODATKOV IN VIROV ZA KAZALNIKE • Merila, kazalniki, viri za spremljanje sladkorne bolezni z javnozdravstvenega, epidemiološkega, razvojnega vidika. DRUGI PROCESI - integracija • • • • • • informacijska podpora programov za obvladovanje nenalezljivih bolezni: kakovost v zdravstvu normativna ureditev - Zakon o zbirkah podatkov na področju zdrav. varstva, upravljanje s podatkovnimi viri varovanje osebnih podatkov povezljivost zbirk mednarodno poročanje. NPOSB - AKCIJSKI NAČRT 2012-2013 Aktivnost 8/12-13 Spremljanje obvladovanja sladkorne bolezni in predlogi sprememb, letna poročila 9,10/12-13 Ustanovitev posvetovalne skupine pri MZ za pripravo predloga razvoja kazalnikov OSB in podatkovnih virov 10/12-13 Priprava predloga razvoja kazalnikov OSB in podatkovnih virov 23/12-13 Življenjski slog v povezavi s sladkorno boleznijo na podlagi raziskav CINDI 2001-2004-2008-2012 Ključni kazalniki in zagotavljanje podatkov za kazalnike Kazalniki zdravja, življenjskega sloga prebivalstva Kazalniki zdravja: Prevalenca dejavnikov tveganja za sladkorno bolezen tipa 2 Delež prebivalstva z ITM >30 kg/m2 Cilji: Zmanjšati delež debelih in oseb s čezmerno telesno maso Odložiti, preprečiti napredovanje v prediabetes, sladkorno bolezen Kakovost zdravstvene obravnave Zmanjševanje velikega tveganja Cilji: Upočasniti napredovanje SB, da bolniki preživijo več let brez zapletov Zmanjšati škodo zaradi zapletov SB Kazalniki kakovosti obravnave - procesni kazalniki: Epidemiologija sladkorne bolezni Prevalenca SB Porazdelitve po starosti,spolu,SEP Delež bolnikov s SB, ki so imeli letni program oskrbe; meritev KT, LDL, .., pregled očesnega ozadja, stopal... Dejavniki tveganja za Kazalniki izida: Delež bolnikov s SB, ki dosegajo ciljne vrednosti HbA1c, krvnega tlaka, holesterola LDL, ITM; kajenje Delež bolnikov, ki imajo kreatinin > … zaplete sladkorne bolezni Epidemiologija zapletov sladkorne bolezni Sladkorna bolezen v Sloveniji Število oseb, ki prejemajo zdravila za zniževanje glukoze v krvi po starosti, Slovenija 2006 - 2012 110000 število prejemnikov zdravil za zdravljenje SB 100000 90000 80000 75575 79683 83822 88053 70000 60000 40325 42710 45363 47989 92466 50277 96730 52230 99286 54267 65 in več 60-64 55-59 50000 50-54 40000 14945 9677 10152 11311 12631 30000 10662 14199 20000 9311 9996 10840 11531 12026 12369 12352 10000 7148 7290 7242 7404 7423 7438 7282 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 do 50 let 0 Vir podatkov: Zbirka porabe zdravil na recept. IVZ SPREMLJANJE OBVLADOVANJA SLADKORNE BOLEZNI 2012 Vsi bolniki s sladkorno boleznijo Bolniki z neodkrito SB Bolniki z znano sladkorno boleznijo 117.000 (15 % zdrav življ. slog brez zdravil) Bolniki, ki niso zdravljeni z zdravili Bolniki, ki prejemajo zdravila za zniževanje glukoze v krvi Bolniki, ki 99.300 dosegajo ciljne vrednosti Bolniki, ki dosegajo željene izide Starostno specifična prevalenca prejemnikov zdravil za zniževanje glukoze v krvi po starosti in spolu, Slovenija 2009 - 2012 200 180 160 140 120 100 leto 2009 80 leto 2010 60 leto 2011 40 leto 2012 20 0 0-4 5-9 10-14 15-19 20-24 25-29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 65-69 70-74 75-79 80-84 85-89 90+ 0-4 5-9 10-14 15-19 20-24 25-29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 65-69 70-74 75-79 80-84 85-89 90+ starostno specifična stopnja na 1000 prebivalcev Starostno specifična stopnja števila prejemnikov zdravil za zdravljenje SB moški ženske starostna skupina Prevalenca med prebivalstvom v starosti 25-74 let: 5,2% V starosti 60 let prejema ta zdravila 10,4% prebivalcev, med starejšimi od 65 let 15%. Starostno specifična prevalenca prejemnikov zdravil za zniževanje glukoze v krvi po spolu, Slovenija 2009 in 2012 200 180 160 140 120 100 80 60 40 20 0 moški, 2009 moški, 2012 ženske, 2009 ženske, 2012 0-4 5-9 10-14 15-19 20-24 25-29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 65-69 70-74 75-79 80-84 85-89 90+ starostno specifična stopnja na 1000 prebivalcev Starostno specifična stopnja, po spolu starostna skupina Prostorska porazdelitev prevalence prejemnikov zdravil za zniževanje glukoze v krvi, Slovenija 2011 V letu 2012 je med 99.300 prejemniki zdravil za zniževanje glukoze v krvi okrog 67.400 oseb (68%) prejemalo zdravila v obliki tablet, 14.200 (14%) insulin in tablete, 17.663 (18%) samo insulin. Razdelitev števila oseb po tipu terapije 100% 90% 14,3% 14,2% 14,3% 14,3% 66,8% 67,2% 67,6% 67,9% 80% 70% 60% 50% 40% samo peroralni samo insulin 30% 20% 10% insulin+peroralni 18,9% 18,5% 18,2% 17,8% 2009 2010 2011 2012 0% IZVEDLJIVOST KAZALNIKOV Kronični zapleti sladkorne bolezni Zbirke bolnišničnih obravnav so najboljši vir, če je zagotovljeno točno in popolno poročanje o sladkorni bolezni pri pacientu.  Podatkovne zbirke bolnišničnih obravnav SPP – podatki o SB pri pacientih iz povez. zbirke zdravil na recept Akutni miokardni infarkt Možganska kap Amputacija spodnje okončine Podatki iz kliničnih registrov Diabetična ledvična bolezen Dializa in/ali transplantacija Diabetično stopalo Diabetična retinopatija Slepota ANKETNE RAZISKAVE ZDRAVJA IN ŽIVLJENJSKEGA SLOGA CINDI Z zdravjem povezan vedenjski slog 2001–2004–2008-2012 vpogled v ključne značilnosti življenjskega sloga v povezavi s SB, vpliv socialno-ekonomskega položaja, trende življenjskega sloga. S podatki CINDI raziskav lahko spremljamo kazalnike kakovosti za preprečevanje sladkorne bolezni tipa 2. Z njimi lahko odločevalci spremljajo in vrednotijo kakovost in učinkovitost izbrane strategije na populacijski ravni. Kazalniki izida za preventivne strategije na populacijski ravni (IMAGE 2010): • • • • • Delež prebivalstva, ki je osveščen o sladkorni bolezni in njenih dejavnikih tveganja Prevalenca sladkorne bolezni med prebivalstvom Odstotek telesno neaktivnega prebivalstva Prevalenca čezmerne telesne teže, debelosti, trebušne debelosti Odstotek prebivalstva, ki upošteva nacionalna prehranska priporočila Populacijska strategija presejanja za sladkorno bolezen: model FINDRISK Tveganje, da se razvije sladkorna bolezen tip 2 v naslednjih 10 letih: Seštevek točk Tveganje za SB pod 7 Nizko: zbolel bo 1 od 100 7–11 Rahlo povišano: zbolel bo 1 od 25 12–14 Zmerno: zbolel bo 1 od 6 15–20 Visoko: zbolel bo 1 od 3 nad 20 Zelo visoko: zbolel bo 1 od 2 TVEGANJE, DA SE RAZVIJE SLADKORNA BOLEZEN TIP 2 V NASLEDNJIH 10 LETIH OCENJENO Z MODELOM FINDRISK VIR: raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog, Slovenija, 2012 100% 90% 80% 2% 5% 6% 7% 29% 17% 50% 10% 2% 4% 24% 24% 3% 9% 65% 4% 33% 30% 70% 19% 37% 58% 0% 25-34 35-44 45-54 55-64 65-74 moški 16% 12% visoko zmerno rahlo povišano 31% 29% 17% zelo visoko 19% 20% 35% 12% 24% 43% 36% 58% 1% 11% 16% 38% 40% 20% 9% 30% 20% 60% 30% 5% 23% 28% 70% 2% 12% nizko 5% 25-34 35-44 45-54 55-64 65-74 ženske Seštevek točk pod 7 7–11 12–14 15–20 nad 20 Tveganje za SB Nizko: zbolel bo 1 od 100 Rahlo povišano: zbolel bo 1 od 25 Zmerno: zbolel bo 1 od 6 Visoko: zbolel bo 1 od 3 Zelo visoko: zbolel bo 1 od 2 TVEGANJE, DA SE RAZVIJE SLADKORNA BOLEZEN TIP 2 V NASLEDNJIH 10 LETIH OCENJENO Z MODELOM FINDRISK VIR: raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog, Slovenija, 2012 36% 37% 35% 35% 24% 30% 27% višja ali več 80% 2% 13% 17% 60% 40% 20% 39% 29% 1% 8% 18% 38% 34% 0% 9% 13% 39% 39% 1% 7% 12% 6% 33% 43% višja ali več srednja šola 0% poklicna šola 4% 23% 24% 31% 26% 23% 18% 22% 30% 14% 9% zelo visoko visoko zmerno 36% 46% rahlo povišano nizko 14% 12% moški, 65-74 2% 16% 17% 39% 18% 40% 39% 37% 13% 17% 24% ženske, 55-64 4% 19% 20% 14% 18% 19% 11% ženske, 40-54 4% 21% 39% 8% 33% moški, 55-64 osnovna šola 100% osnovna šola Ženske 17% višja ali več srednja šola poklicna šola osnovna šola moški, 40-54 14% 22% višja ali več 15% 0% 39% srednja šola 45% 33% 8% 27% 40% srednja šola 36% 17% 18% poklicna šola 36% 21% poklicna šola 36% osnovna šola 20% 22% 4% 13% 18% 40% 29% 5% višja ali več 17% 6% 16% 25% 2% 11% 31% 21% 26% 8% 4% 20% zelo visoko 32% 21% 20% 33% 41% rahlo povišano nizko 3% 8% 11% ženske, 65-74 visoko zmerno višja ali več 15% 5% srednja šola 11% 1% 7% 10% srednja šola 1% 11% poklicna šola 60% 2% 12% poklicna šola 80% 2% 14% osnovna šola 100% osnovna šola Moški Debelost po spolu, starostni skupini in izobrazbi, Slovenija 2012 Vir: Raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog, Slovenija, 2012 Odstotek ljudi z ITM≥30 35% 30% odstotek 25% 20% osnovna sola 15% poklicna sola 10% srednja sola 5% visja ali vec 0% 25-39 40-54 55-64 moški 65-74 25-39 40-54 55-64 ženske 65-74 Prevalenca sladkorne bolezni po starostnih skupinah in spolu ter izobrazbi, Slovenija 2012 Vir: Raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog, Slovenija, 2012 25 Prevalnca sladkorne bolezni (%) 20 15 osnovna šola poklicna šola 10 srednja šola višja ali več 5 0 25-39 40-54 55-64 moški 65-74 25-39 40-54 55-64 ženske 65-74 Prevalenca dejavnikov tveganja za zaplete pri osebah s sladkorno boleznijo, Slovenija 2001- 2012 Vir: Raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog, Slovenija 100% 90% 81% 80% 70% 66% 2001 62% 2004 Delež (%) 60% 2008 50% 41% 2012 40% 30% 19% 20% 11% 10% 0% krvni tlak >140/90 holesterol cel. >5.0 ITM≥30 ITM≥25 trenutno kajenje tvegano pitje Dejavniki tveganja za aterosklerotične srčno-žilne zaplete pri osebah s sladkorno boleznijo v starosti 45-54 let Vir: Raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog, Slovenija, 2012 kajenje sedaj 24 % zvišan krvni tlak >140/90 60% po 1 od teh dejavnikov… 19 % oseb s SB po 2 dejavnika … 27 % oseb s SB po 3 dejavnike ... 40 % oseb s SB nima teh dejavnikov …6 % oseb s SB ITM 25-29,9 40 % ITM=>30 debelost 44 % zvišan cel. holesterol>5,0 64 % Čezmerna telesna masa in debelost, Vir: raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog, Slovenija 2012 Čezmerno telesno maso (ITM 25 – 29,9) ima 45% oseb s SB, podobno kot splošna populacija (41%). Debelost, ki je glavni napovedni dejavnik za moteno toleranco za glukozo in diabetes tipa 2, je ugotovljena pri : • 16 % oseb brez diabetesa • 41 % sladkornih bolnikih. Raziskava kaže trend naraščanja debelosti med sladkornimi bolniki iz mestnega bivalnega okolja. V delu… Načrtovanje politik in programov ter spremljanje učinkovitosti mora temeljiti na informacijah o zdravju in determinantah zdravja v populaciji, o velikosti posameznih javno-zdravstvenih problemov in na prepoznavi ključnih javno-zdravstvenih izzivov v populaciji. Zato potrebujemo kazalnike za oceno bremena, ki ga povzroča sladkorna bolezen in dejavniki tveganja v populaciji in kazalnike za oceno neenakosti v zdravju. Načrtujemo izvedbo raziskave na reprezentativnem vzorcu odraslega prebivalstva EHES, s katero bo moč ugotoviti delež neodkrite sladkorne bolezni in oseb z moteno glukozno toleranco. Breme sladkorne bolezni v Sloveniji • Stroški za zdravstveno oskrbo prebivalstva se vztrajno povečujejo in v nekaterih državah rastejo hitreje kot BDP. Sistemi zdravstvenega varstva se v številnih državah soočajo s stalnim pomanjkanjem sredstev. • Raziskave bremena bolezni z ekonomsko analizo stroškov merijo ekonomsko breme bolezni in ocenjujejo maksimalni obseg, ki bi ga potencialno lahko prihranili ali pridobili, če bolezni ne bi bilo. • Številne analize bremena/ stroškov bolezni so uporabljene v razpravah o javnozdravstvenih politikah, saj osvetljujejo velikost vpliva posamezne bolezni bolezni na družbo ali del družbe. • Informacije o stroških bolezni ali programov in prihodnjih učinkih odločitev lahko pomagajo oblikovalcem politik pri odločitvah, katere bolezni naj se prednostno obravnava v zdravstveni politiki in preventivi. • Analize stroškov bolezni se razlikujejo po vidiku, virih podatkov, vključitvi posrednih stroškov in časovnem okviru stroškov. Breme bolezni - stroškovni model Neposredni stroški • Medicinski stroški - - - bolnišnično zdravljenje obiski pri osebnem zdravniku obiski pri specialistih obiski v urgentnih ambulantah, centrih za nujno medicinsko pomoč zdravstvena oskrba v negovalnih ustanovah, paliativna oskrba patronažna nega na domu rehabilitacijska obravnava obiski/obravnava pri drugih zdravstvenih strokovnjakih laboratorijske analize zdravila na recept (tudi neželeni učinki zdravil) medicinski pripomočki. • Nemedicinski stroški prevozi do mesta izvajanja zdravstvene obravnave, stroški premestitev, stroški za prilagoditev prehrane, stanovanja, avta ipd. Breme bolezni - stroškovni model Posredni stroški • stroški zaradi zmanjšane ali izgubljene produktivnosti kot posledice bolezni • stroški neformalne oskrbe, ki jo bolniku nudijo družinski člani in druge osebe (merjeno kot oportunitetni stroški). Posredni stroški opisujejo zaradi bolezni izgubljene vire, običajno merjene kot izgubljeni zaslužek ali porabljeni čas. Izgubljena produktivnost pomeni stroške v povezavi z zmanjšano proizvodnjo in zaslužkom, pripisljiva bolezni, invalidnosti, smrti. Ekonomska vrednost je lahko dodeljena vsaki enoti časa, odtegnjenega siceršnjim aktivnostim. • Stroškovni dejavniki manjše produktivnosti v povezavi z boleznijo so: - - bolniški stalež in izostanki z dela, merjeni kot izgubljeni delovni dnevi bolnika, družinskih članov in drugih neformalnih negovalcev manjša produktivnost na delu (prezentizem ) invalidnost predčasna upokojitev prezgodnja umrljivost. Zaključki: • Epidemiološko spremljanje sladkorne bolezni in nekaterih kroničnih in akutnih zapletov so omogočile podatkovne zbirke IVZ o zdravilih na recept in bolnišničnih obravnavah. • S podatki reprezentativnih anketnih raziskav o življenjskem slogu smo zagotovili kazalnike za nekatere dejavnike tveganja med prebivalstvom, ki so obenem kazalniki kakovosti izidov za preventivne strategije na populacijski ravni. • Na osnovi anketnih podatkov so opisane ključne značilnosti življenjskega sloga in z zdravjem povezanih vedenj glede na demografske, socialno-ekonomske, geografske značilnosti s poudarkom na trendih in neenakostih v zdravju. • Nosečnostno sladkorno bolezen spremlja Perinatalni informacijski sistem. • Zbirka porabe zdravil na recept omogoča registrski način spremljanja prejemnikov in s tem oceno števila sladkornih bolnikov, prevalence, incidence, socio-demografskih značilnosti ter trendov.