začetki eksperimentiranja s tipografijo na slovenskem
UNIVERZA V LJUBLJANI NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA TEKSTILSTVO ZAČETKI EKSPERIMENTIRANJA S TIPOGRAFIJO NA SLOVENSKEM SEMINARSKA NALOGA Avtor: Surya DJALIL Mentor: izr. prof. dr. Klementina Možina Ljubljana, 2013 KAZALO VSEBINE KAZALO VSEBINE .............................................................................................. 1 SEZNAM SLIK ...................................................................................................... 2 1 UVOD .............................................................................................................. 4 2 TEORETIČNI DEL ........................................................................................... 5 2.1 Vplivi na oblikovanje slovenskega konstruktivizma ........................... 5 2.1.1 Kubizem ............................................................................................. 5 2.1.2 Futurizem ........................................................................................... 7 2.1.3 Abstraktna umetnost ........................................................................ 10 2.1.4 Dadaizem ......................................................................................... 11 2.1.5 Ruski konstruktivizem ....................................................................... 13 2.1.6 Zenitizem .......................................................................................... 14 2.1.7 Bauhaus ........................................................................................... 16 2.2 Oblikovanje slovenske historične avantgarde ................................... 17 in konstruktivizma ......................................................................................... 17 2.2.1 Srečko Kosovel ................................................................................ 18 2.2.2 Avgust Černigoj ................................................................................ 18 3 EKSPERIMENTALNI DEL ............................................................................ 21 3.1 Namen in cilji ......................................................................................... 21 3.2 Kolaž ali lepljenka ................................................................................. 21 3.2.1 Kosovelove lepljenke ........................................................................ 21 3.2.2 Černigojeve lepljenke ....................................................................... 23 3.3 Linorezi .................................................................................................. 29 3.4 Konstrukcije .......................................................................................... 30 3.5 Revija Tank ............................................................................................ 36 4 ZAKLJUČEK ................................................................................................. 39 5 VIRI IN LITERATURA ................................................................................... 40 SEZNAM SLIK Slika 1: G. Braque – Portugalec (Emigrant), 1911 [1] ........................................... 6 Slika 2: G. Apollinaire – Lettere-Océan, 1916 [2] .................................................. 7 Slika 3: F. T. Marinetti – vzeto iz Dunes, 1914 [2] ................................................. 8 Slika 4: F. T. Marinetti – Ponoči, v njeni postelji, 1919 [2] ..................................... 9 Slika 5: C. Carrà – Manifest intervencionizma, 1914 [1] ....................................... 9 Slika 6: Malevič – Suprematizem, ok. 1915 [3] ................................................... 11 Slika 7: I. Zdanevič – Soirée du Coeur à Barbe, 1923 [2] ................................... 12 Slika 8: El Lisicki – Zarini rdeč klin med bele, 1919 [5] ....................................... 14 Slika 9: Naslovnica revije Zenit št. 40, 1926 [8] .................................................. 15 Slika 10: Plakat za razstavo Bauhausa, 1923 [9] ................................................ 17 Slika 11: S. Kosovel – Zrcala [12] ....................................................................... 22 Slika 12: S. Kosovel – Bomba [12] ...................................................................... 22 Slika 13: S. Kosovel – Prostor [13] ...................................................................... 23 Slika 14: A. Černigoj – Charlie Chaplin, 1926 [14] .............................................. 24 Slika 15: A. Černigoj – »Come attraverso la strada«, 1925 [15] ......................... 25 Slika 16: A. Černigoj – Kinoroman, 1926 [15] ..................................................... 26 Slika 17: A. Černigoj – Scenski osnutek za Goldonijevo Krčmarico Mirandolino, 1926 [14] ............................................................................................................. 27 Slika 18: A. Černigoj – Ferdo Delak, 1928 [11] ................................................... 28 Slika 19: A. Černigoj – TANK INTERNACIJONALNA REVOLUCIJA, 1927 [16] 29 Slika 20: A. Černigoj – Skulptura »El«, rekonstrukcija [16] ................................. 30 Slika 21: Povečava »El« [16] .............................................................................. 30 Slika 22: A. Černigoj – Relief »g«, rekonstrukcija [16] ........................................ 31 Slika 23: Povečava »g« (obrnjen) [16] ................................................................ 31 Slika 24: A. Černigoj – Relief »g«, original, 1924 (obrnjen) [14] ......................... 32 Slika 25: A. Černigoj – Relief »jublj«, original, 1924 [14] .................................... 33 Slika 26: A. Černigoj – Objekt »KLINIKA«, rekonstrukcija .................................. 34 2 Slika 27: Povečava »KLINIKA« ........................................................................... 34 Slika 28: A. Černigoj – Objekt »Wien KOLIN«, rekonstrukcija ............................ 35 Slika 29: Povečava »Wien KOLIN« ..................................................................... 35 Slika 30: E. Stepančič – Arte spettacolo, ok. 1927 [14] ...................................... 36 Slika 31: A. Černigoj – »Moj pozdrav!«, Tank, št. 1½, 1927 [11] ........................ 37 Slika 32: A. Černigoj – Tank, št. 1½ - 3, 1927 [14] .............................................. 38 3 1 Uvod Umetniško dogajanje na slovenskih tleh je bilo že od nekdaj pestro. Naša kulturna dediščina je polna barvitih primerkov, v katerih je razviden upor majhnega naroda večjim, katerim je bilo slovensko ozemlje pripojeno skozi stoletja. Prav ti primerki so ključnega pomena za ohranjanje narodne zavesti, kažejo se v različnih, prepletajočih se oblikah, predvsem v literaturi in likovni umetnosti, ki pa so v mnogih primerih odraz trenutnega političnega in družbenega dogajanja, še posebej od 18. do 20. stoletja. Industrijske revolucije (izum parnega stroja in nato motorja na notranje zgorevanje) ter vzpon meščanstva so pripeljali do ponovnih delitev ljudstva in do izoblikovanja proletariata. V povezavi s tem dogajanjem se je razvijala tudi kultura, kjer smo od bohotnega baroka prepotovali skozi neoklasicizem, romantiko, realizem in impresionizem. Kasnejša družbeno-politična turbulenca ter vedno bolj pereča grožnja svetovne vojne sta obrodila novo, modernistično smer v umetnosti, kjer umetniki pričnejo zavračati naturalizem (realistično predstavljanje realnega sveta) ter akademsko umetnost z njenim poudarjanjem klasičnih tradicij. Pripadniki te struje so postali pionirji v eksperimentiranju z obliko in tehniko, prav tako pa so se začeli spraševati o sami naravi umetnosti in človeškosti. [1] V tem obdobju se poleg ekspresionizma, kubizma in drugih, pojavijo še dadaizem, futurizem in, za to seminarsko nalogo najbolj pomemben, konstruktivizem, bolj natančno, slovenski konstruktivizem. Izvori le-tega ter eksperimentiranje njegovih protagonistov s tipografijo so bistvo te naloge. V prvem delu se bom ukvarjal s predstavitvijo povodov za slovenski konstruktivizem, oziroma, slovensko historično avantgardo in njeno formiranje, v drugem delu pa sledi predstavitev del, v katerih je razvidna uporaba tipografije. 4 2 Teoretični del 2.1 Vplivi na oblikovanje slovenskega konstruktivizma Za razumevanje konstruktivizma na slovenskem in pojav slovenske historične avantgarde, moramo sprva pogledati nekaj umetniških smernic, ki so vplivale na razvoj, mišljenje in delovanje slovenskih konstruktivistov. Mednje spadajo: kubizem, futurizem, dadaizem, abstraktna umetnost, ruski konstruktivizem, zenitizem ter nemški Bauhaus. 2.1.1 Kubizem Ena izmed prvih smeri, ki je zamajala temelje umetnosti, je bil zagotovo kubizem. Realizem, v smislu relistično upodobljenih motivov in s tem model zahodnjaškega modela lepote, ki je bil poznan že od renesanse, so nedvomno načeli že impresionizem, ekspresionizem in art nouveau, kubizem pa je popeljal proces še korak dlje. Nastal je v začetku 20. stoletja v Parizu, njegova glavna akterja sta bila Pablo Picasso in Georges Braque na slikarskem področju, na literarnem pa Picassojev prijatelj Guillaume Apollinaire. Picasso in Braque sta med leti 1907 in 1909 svoje motive predstavljala v oglatih oblikah, oziroma, kockah – od tu ime kubizem, slog pa je bil rahlo definiran tudi s prvotno omejenim obsegom barv in kasnejšo zamenjavo le-tega s kolažem (nova umetniška tehnika, pomembna tudi v kasnejših obdobjih), upodobljeni predmeti so prikazani iz različnih perspektiv hkrati, tako upodobljeni motivi pa prvič postavijo gledalca v pozicijo, da aktivno sodeluje v razvozlanju uganke, ki jo vidi pred sabo. 5 Slika 1: G. Braque – Portugalec (Emigrant), 1911 [1] S kolažem na likovnem področju se pojavijo tudi zametki eksperimentiranja s tipografijo, kjer tipografski elementi postanejo del umetnine. Podobno pa je opaziti tudi v Apollinairovih literarnih stvaritvah, kjer je besedilo urejeno tako, da skupaj s praznim prostorom tvorita ploskve, oblike in različne motive. [1] 6 Slika 2: G. Apollinaire – Lettere-Océan, 1916 [2] 2.1.2 Futurizem V istem časovnem obdobju kot kubizem se pojavi tudi futurizem, zato ni naključje, da obstajajo nekatere likovne vzporednice med njima. Za razliko od kubizma pa futurizem povsem odkrito zavrača klasične oblike prikaza motivov, kar potencira z objavo raznih futurističnih manifestov, prirejanjem predavanj in razstav, ter organizacijo »dogodkov« (oblika nastopa namenjena izzivanju občinstva), svoje bistvo, kar je razvidno tudi iz imena, uperja v prihodnost. Podobno kot v kinematografiji poskušajo futuristi v svojih delih ujeti dinamiko, ki postane gonilna sila za njihovim gibanjem. 7 Gibanje samo ima korenine v Parizu in Italiji, kot začetek pa se smatra ustanovni manifest Filippa Marinettija iz leta 1909, natisnjenega na naslovnici francoskega časopisa Le Figaro, v katerem slavi tehnologijo, hitrost, dinamičnost in vojno – s to objavo se začne eno najbolj odmevnih avantgardističnih gibanj v Evropi, njihovo geslo je: »Umetnost + Akcija + Življenje = Futurizem«. Prav to geslo je, v času, ko je Italija preživljala hude čase na družbeno-političnem področju, zvenelo kot klic k orožju. Znano je tudi dejstvo, da je bil kasnejši, drugi val futurizma (po 1. svetovni vojni) tesno povezan s fašizmom v Italiji. Eksperimenti s tipografijo postanejo v literaturi že kar popularni (Marinettijeva dela), kjer je besedilo postavljeno tako, da prevzame obliko predmeta, dinamika je dodana še z onomatopoijo, različno velikostjo, različnimi tipografijami (paragonnage) in ponavljanjem tipografskih elementov (ponavadi črk), s katerimi je avtor apeliral na zvočnost samih besed, z uporabo matematičnih simbolov itd. Vse to je pripomoglo, da je besedilo začelo gibati, tipografski elementi in besede pa so postali »osvobojeni«. Enako zasledimo tudi v nekaterih likovnih delih, predvsem v tistih, ki temeljijo na kolažu. [1] [2] Slika 3: F. T. Marinetti – vzeto iz Dunes, 1914 [2] 8 Slika 4: F. T. Marinetti – Ponoči, v njeni postelji, 1919 [2] Slika 5: C. Carrà – Manifest intervencionizma, 1914 [1] 9 2.1.3 Abstraktna umetnost V zgodnjem 20. stoletju so svet pretresle nove, zgoraj omenjene umetniške smernice, ki so dale nov zagon kulturi tistega časa. Kljub revolucionarnemu umetniškemu izražanju pa so stvaritve vedno imele neko temo, neki lažje ali težje prepoznavni motiv. Umetniki so vedno imeli težnjo v svojih delih predstaviti svet skozi svoje oči. S prihodom abstraktne umetnosti, se tudi to postavi na glavo in nastopi obdobje abstraktne, nepredmetne umetnosti – umetnost brez predstavljanja predmeta upodabljanja. Že impresionisti so v nekaterih primerih šli na skrajni rob resničnosti in vredno je omeniti, da so tudi vsi abstraktni umetniki šli skozi impresionistično fazo. Abstraktne motive je bilo opaziti tudi že prej, v dekorativni umetnosti, na raznih tapetah, keramiki in pohištvu, tudi umetniki art nouveauja so podobne motive upodabljali v svojih delih (npr. Gustav Klimt), a popolne abstrakcije še ni bilo opaziti. Velik vpliv na abstraktne umetnike sta imela tudi glasba in duhovnost. Z nizom duhovnih idealov so želeli nasprotovati samoomejujočim materialnim vrednotam, njihov pristop k ustvarjalnosti pa je bil zasidran v starodavni filozofiji, ezoteričnih verovanjih Vzhoda in novih mističnih spisih. Zanimiva je v tem kontekstu tudi glasba, saj so bili mnenja, da če lahko glasba ponese ljudi v druge dimenzije s svojo abstrakcijo in čustveno nabitostjo, potem to lahko naredi tudi likovno delo. V povezavi s kasnejšim konstruktivizmom so pomembna dela Vasilija Kandinskija, Thea van Doesburga (tudi pripadnik de stijla) in ruskega suprematizma, predvsem dela Kazimirja Maleviča, kjer so abstraktni motivi predstavljeni z geometrijskimi liki (v večini krog in pravokotnik). [1] 10 Slika 6: Malevič – Suprematizem, ok. 1915 [3] 2.1.4 Dadaizem Dadaizem se je razvil med 1. svetovno vojno kot odziv na njo in na buržoazne konvencije. Ime dada je bilo naključno izbrano iz francosko-nemškega slovarja in pomeni »konjiček«, izbral pa naj bi ga začetnik gibanja, nemški igralec, gledališki producent in dramatik – Hugo Ball. Cilj dadaizma je, podobno kot pri prej omenjenih gibanjih, uničiti tradicionalne vrednote v umetnosti in ustvariti novo, nadomestno umetnost, zato so pripadniki gibanja namerno povzročali škandale in ogorčenje med občinstvom, ustvarjali in tiskali nesmislno poezijo (eksperimentiranje s tipografijo; znana so dela T. Tzare) ter ustvarjali podobe in predmete, z namenom, da šokirajo gledalca. Ta slog prvi zavestno izrablja igro naključij in grotesknih zamenjav in predstavlja neke vrste »anti-umetnost«. 11 Ball je ustanovil majhno glasbeno dvorano v Zürichu (Cabart Voltaire). Tej osrednji osebnosti so se kmalu pridružili tudi drugi emigranti: Hans Arp, Tristan Tzara (z njim povezan tudi Ilja Zdanevič), Marcel Janco in Huelsenbeck. Po vojni se je gibanje razširilo v Köln, Berlin (John Heartfield), Hannover (Kurt Schwitters) in na koncu Pariz (Francis Picabia, Marcel Duchamp in Man Ray), kamor se je leta 1921 večina pomembnih dadaistov zbrala ob pesniku in kritiku Andreju Bretonu. Pomemben doprinos dadaizma, v smislu likovne tehnike, je fotomontaža, ki jo je začel uporabljati Heartfield v politične, anti-nacistične namene in asemblaž, ki je neke vrste 3D kolaž iz najdenih predmetov (znana so dela Schwittersa in Duchampa), v povezavi s tem pa tudi objet trouvé, to so dejansko najdeni predmeti (kar dobesedno pomeni objet trouvé) iz našega vsakdana, katere je umetnik povzdvignil v umetniško delo (znan je Duchampov Vodnjak, ki je pravzaprav pisoar na podstavku). Zasluge za zadnji dve tehniki pripisujejo tudi kubističnemu umetniku Pablu Picassu. [1] [4] Slika 7: I. Zdanevič – Soirée du Coeur à Barbe, 1923 [2] 12 2.1.5 Ruski konstruktivizem Konstruktivizem se pojavi v Rusiji že med oktobrsko revolucijo, njegova naloga pa je bila vzpostaviti novo vlogo umetnosti v družbi. Ta vloga je v splošnem pomenila pomoč pri gradnji delavske, komunistične družbe. Vpliv na razvoj konstruktivizma je imel obisk Vladimirja Tatlina pri Picassu leta 1914. Tatlin je želel kubistične poslikave spremeniti v tro-dimenzionalne oblike, se pravi, v resnične materiale v resničnem prostoru. Tega se je lotil tako, da je začel izdelovati »poslikane reliefe«, ki so bili kot neke vrste slike iz kovine, lesa in žic, vpete v steno (kasneje tudi steklo, plastika …) – izdeloval je konstrukcije. Gradniki teh konstrukcij so se uporabljali v industriji in s tem so se tudi drugi konstruktivisti povezovali s proletariatom. Po večini so ti umetniki raziskovali, ob pomoči svojih učencev, strukturne lastnosti materialov (zgradba, prožnost, trdota in barva) in oblik ter to povezovali tudi s samim prostorom oz. odnosom do njega. Po vzoru kubizma in dadaizma se pojavljajo tudi dvo-dimenzionalni konstrukti v obliki kolažev, kjer je velikega pomena tudi uporaba tipografije. Med 1920 in 1921 pa se pojavi politično razhajanje med konstruktivisti in ti se ločijo na tiste, ki so zagovarjali, da mora umetnik ostati osebno vpleten v ustvarjalni proces in na tiste, ki so verjeli, da so umetniki »intelektualni delavci« in so zagovarjali uporabno (produkcijsko) umetnost, tj. umetnost, ki bi zadovoljevala potrebe družbe. Slednji so kasneje svoje usluge ponudili novemu režimu, ostali pa so se preselili na zahod. Pomembno je omeniti tudi šolo INHUK v Moskvi, na kateri so učili konstruktivisti in suprematisti, deljena pa je bila na umetniški (grafika, kiparstvo in arhitektura) in industrijski del (tisk, tekstilstvo, keramičarstvo, lesarstvo in kovinarstvo), kar nekoliko spominja na nemški Bauhaus. Med najbolj znane konstruktiviste, ki so tudi po večini vplivali na razvoj slovenskega konstruktivizma so: Vladimir Tatlin, Alexander Rodčenko, El Lisicki, Naum Gabo in njegov brat Antoine Pevsner. [1] [4] 13 Slika 8: El Lisicki – Zarini rdeč klin med bele, 1919 [5] 2.1.6 Zenitizem Leta 1921 v Ljubljani izide prva in edina številka revije Svetokret, izdal pa jo je Branimir Micić, bolj znan pod imenom Virgil Poljanski ali Branko Ve Poljanski. Revija predstavlja prvo pravo avantgardistično glasilo na slovenskih in celo jugoslovanskih tleh, predstavlja pa predhodnico revije Zenit Branimirjevega brata Ljubomirja Micića, ki je izšla istega leta in le dva meseca kasneje v Zagrebu (kasneje je izhajala v Beogradu). Zenitizem je gibanje, ki se je pojavilo okoli te revije, za katero je rečeno, da je edina jugoslovanska avantgardistična revija, ki je izhajala kontinuirano (1921 do 1926) in bila mednarodno razpoznavna, zahvaljujoč sodelavcem iz Prage, Pariza in Dunaja (večinoma srbski študenti – Dragan Aleksić, Rastko Petrović, Miloš Crnjanski, Dušan Matić …). Zenitizem je predstavljal ostro kritiko družbe 14 in politike tistega časa, bil je proti-vojno usmerjen, uveden je bil tudi lik »barbarogenija«, ki bo iz Vzhoda prinesel svežo moč propadli kulturi zahodne Evrope. Zenitizem se je nekako uveljavil tudi kot mednarodno avantgardistično gibanje (celo francosko-nemški pesnik Iwan Goll se je nekaj časa imel za zenitista in je sodeloval pri reviji), v njem pa je opaziti vpliv večine »izmov« tistega časa, od ekspresionizma, kubizma, italijanskega in ruskega futurizma (prispeval je Marinetti), dadaizma do konstruktivizma (ruskemu konstruktivizmu je bila posvečena številka 17–18, naslovnico je oblikoval El Lisicki). Decembra 1926 je bila objavljena zadnja številka Zenita, ki je vsebovala članek »Zenitizem skozi prizmo marksizma«. Micića so oblasti spoznale krivega vzpodbujanja revolucije in to je pomenilo konec revije. [6] [7] Slika 9: Naslovnica revije Zenit št. 40, 1926 [8] 15 2.1.7 Bauhaus Nemški Bauhaus predstavlja eno izmed najvplivnejših modernističnih oblikovalskih šol 20. stoletja. Oče šole je bil arhitekt Walter Gropius, ustanovil jo je v mestu Weimar, z namenom, da povzdvigne oblikovanje na isti nivo kot visoko umetnost in ju v končni fazi združiti. Pod svojo streho je združeval vse aspekte oblikovanja (arhitekturo, grafično oblikovanje, vključno s tipografijo ter industrijsko in notranje oblikovanje), umetnosti in celo obrti. Predavanja so potekala v delavnicah, pred začetkom šolanja so morali študenti opraviti začetni tečaj, nato so se lahko vpisali na željeni študij. Prvi učitelj je bil Johannes Itten (barvna teorija, praktična uporaba materialov), njegov naslednik pa je bil izumitelj in umetnik Laszlo Moholy-Nagy, ki je učil risanje, slikanje in fotomontažo. Leta 1928 Gropiusa nasledi arhitekt Hans Meyer, ki zagovarja nujnost oblikovanja za potrebe ljudi (ustvaril je prva vnaprej izdelana stanovanja), a tudi on leta 1930 odstopi zaradi levičarskih stališč in ga nadomesti Mies van der Rohe. Šola se je morala večkrat seliti (v Dessau in nato v Berlin), z vsako selitvijo pa se tudi nekoliko preusmeri fokus, da bi ohranili možnost delovanja, a se, po nacistični zmagi v Nemčiji leta 1931, šola kmalu zapre. [1] 16 Slika 10: Plakat za razstavo Bauhausa, 1923 [9] 2.2 Oblikovanje slovenske historične avantgarde in konstruktivizma Zgodnja slovenska historična avantgarda se začne s pesnikom in esejistom Antonom Podbevškom v začetku 20. stoletja, nadaljuje s Srečkom Kosovelom in konča z Avgustom Černigojem, ponoven preporod pa doživi nekaj desetletij kasneje. Ker pa Podbevšek ne predstavlja poglavitne osebe v konstruktivizmu in posledično v eksperimentiranju s tipografijo, se bom osredotočil le na zadnja dva, predvsem na Černigoja. [10] 17 2.2.1 Srečko Kosovel Srečko Kosovel se je rodil leta 1904 v Sežani, umrl pa že leta 1926. Kljub mladosti ga lahko štejemo za enega naših največjih pesnikov. Svojo literarno pot začne že zelo mlad, sprva pod vplivom impresionizma, motivi se gibljejo od Krasa, matere in smrti, nato preide v ekspresionizem in razvije vizionarno, družbeno religiozno tematiko. Šele leta 1967 izidejo Integrali, več kot 40 let po njegovi smrti, ki javnosti razkrijejo njegovo konstruktivistično poezijo. Po pričevanju njegovih takratnih vrstnikov, je bil Kosovel znan kot vročekrven socialist, tako kot njegov predhodnik Podbevšek, svoja radikalna družbenopolitična stališča pa je izrazil v svojih konstruktivističnih pesmih, napisanih v letih 1925 in 1926. [10] 2.2.2 Avgust Černigoj Rojen je bil leta 1898 v Trstu, kjer se je tudi obiskoval umetno-obrtno šolo, po koncu 1. svetovne vojne pa je učil risanje na šoli v Postojni. Leti 1922 in 1923 preživi v Münchenu, kjer se nadaljno šola na tamkajšnji umetno-obrtni šoli. Pomlad leta 1924 preživi v Weimarju na Bauhausu kot učenec Laszla Moholy-Nagya. V avgustu istega leta obišče Ljubljano, kjer priredi svojo »Prvo konstruktivistično razstavo«. Tam se pojavi ambient kot diferencirana, zavestna umetniška stvaritev – v prostoru so viseli veliki napisi, postavljeni pokončno, poševno ali narobe, na katerih je pisalo: »Kapital je tatvina«, »Umetnik mora postati inžinir, inžinir mora postati umetnik« idr. Poleg napisov so bili razstavljeni tudi predmeti in slike (platna s črnimi štirikotniki, z rdečimi polkrogi ali trikotniki). Med predmeti so bila posamezna kolesa, motor in pisalni stroj – tu gre za reciklažo že narejenih, ready-made, izdelkov, vse skupaj pa predstavlja novo vsebinsko interpretacijo v okviru ruskega konstruktivizma. Tu gre za upor proti tradicionalni 18 umetnosti z njenim zanikanjem in vzpostavitev nove, anti-umetnosti. Černigoj poudarja zavračanje starih načinov, proč od lepotnosti, ki je sama sebi namen in se zavzema za umetnost, ki služi določenemu namenu. Razstava na žalost ni bila dobro sprejeta, ljudje so bili zmedeni, saj niso bili pripravljeni na takšen šok. Jasno je bilo le, da je razstava nakazovala protest zoper kulturo in estetiko meščanskega razreda, ki je bila do tedaj neomajana. Julija 1925 je Černigoj ponovno postavil razstavo, a tokrat z bolj izobraževalnim namenom. S svojimi deli je poskusil nakazati umetniška dognanja, ki so bila povod za konstruktivizem. Kljub lastnemu prizadevanju pa razstava zopet ni obrodila željenih sadov. Kritiki so bili mnenja, da Černigoj s svojimi deli ne more objektivno prikazati tega procesa. Kmalu po razstavi pa je bil Černigoj obtožen posedovanja komunističnega propagandnega gradiva in je bil prisiljen zapustiti Ljubljano ter se preseliti v Trst. V svojem rodnem kraju nato odpre zasebno umetniško šolo, ki v svojem programu nekoliko spominja na tistega iz Bauhausa (zajema celotno umetnostno problematiko od arhitekture, slikarstva in kiparstva do grafičnega in industrijskega oblikovanja ter slikarstva), in ustanovi »Tržaško konstruktivistično skupino«. V svojih delih sledi Maleviču, Lisickemu in Rodčenku, v svojih linorezih, risbah in skicah za gledališče jasno uporablja konstruktivistične zamisli. Pojavljajo se stroji in deli le-teh, Černigoj pa opozarja na pomen strojne stvarnosti, navzočnosti stroja in njegovo lepotnost, se pravi, na njegovo estetsko vlogo v naši civilizaciji. Med tem delom pa se izoblikuje tudi trdna vez med njim in avantgardistom in gledališčnikom Ferdom Delakom. Černigoj v letu 1925 v Ljubljani sreča Branka Ve Poljanskega in se seznani z zenitizmom. Ideologijo z navdušenjem sprejme, za razliko od Kosovela, ki je bil kritičen do ideje o »barbarogeniju«, vidnega vpliva na njegova konstruktivistična dela pa ni opaziti. Leta 1927 Delak objavi dve številki revije Tank (ime verjetno izhaja iz dadaistične skovanke Dragana Aleksića DADA-Tank), 1½ in 1½−3, v katerih je Avgust Černigoj osrednji avtor. V prvem zvezku Černigoj trdi, da Tank s svojo 19 mednarodno usmeritvijo »ustvarja most nove umetniške civilizacije med Evropo in Balkanom«, kar še bolj nakazuje na povezanost z Micićevim Zenitom. Zadnjo številko uporabi za ostro kritiko slovenskih tradicionalističnih umetnikov, predvsem bratov Franceta in Toneta Kralja. Največji dosežek v Trstu je bilo sodelovanje njegove skupine (Edvard Stepančič, Giorgio Carmelich, Ivan Poljak, Zorko Lah in Josip Vlah) na umetniški razstavi v mestnem paviljonu, uresničila se je pa kot kolektivno delo konstruktivistične skupine in kot umetniški ambient, hkrati pa ta razstava predstavlja največji uspeh slovenskega konstruktivizma v svetu. Po tej razstavi konstruktivizem in z njim prva slovenska historična avantgarda, doživi zaton. Pred koncem pa se zgodi še en ključen dogodek, in sicer, Herwarth Walden leta 1928 posveti zvezek svoje revije Der Sturm slovenski avantgardi, naslovil jo je z »Junge Slowenische Kunst«, predstavlja pa izredno priznanje naši skupini konstruktivistov. [10] [11] 20 3 EKSPERIMENTALNI DEL 3.1 Namen in cilji Namen eksperimentalnega dela seminarske naloge je predstaviti delo slovenskih konstruktivistov s poudarkom na tistih delih, kjer je razvidna uporaba tipografije in eksperimentiranje z njo. 3.2 Kolaž ali lepljenka Lepljenke so v konstruktivizmu razmeroma priljubljena tehnika. Pojavlja se tako v pesništvu kot v drugih oblikah umetnosti. 3.2.1 Kosovelove lepljenke Lepljenke Srečka Kosovela so širši javnosti postale znane šele po izdaji v Integralih. Vse imajo družbeno-politično, revolucionarno ter pro-rusko vsebino. Glede na to, da so nastale le tri, lahko sklepamo, da mu ta oblika ni bila tako pri srcu, saj so lepljenke z avantgardističnega vidika konservativnejše, sodijo v čas nereflektiranih avantgardističnih postopkov, pri katerih je bolj pomemben estetski videz. V spodnjih kolažih je opaziti, kako je avtor iz različnih časopisnih izrezkov in geometrijskih likov zgradil svoje konstrukte, kar se popolnoma sklada s konstruktivističnimi načeli. S tipografskega vidika opazimo, da se v njih pojaljvajo skoraj vse skupine pisav: renesančne (bolj francoske) in baročne, egipčanske, linearne, rokopisne, art nouveau, od krepkih do navadnih in širokih do zožanih različic. [12] 21 Slika 11: S. Kosovel – Zrcala [12] Slika 12: S. Kosovel – Bomba [12] 22 Slika 13: S. Kosovel – Prostor [13] 3.2.2 Černigojeve lepljenke Černigojeve lepljenke so nekoliko bolj drugačne od Kosoveovih, v njih tipografija ne prevladuje, a kljub temu ostaja pomemben sestavni del. Njegovi kolaži so ponavadi sestavljeni iz fotografij, časopisnih izrezkov, pomaga pa si tudi z raznimi drugimi tehnikami (akvarel, barvni svinčniki itd.) 23 Slika 14: A. Černigoj – Charlie Chaplin, 1926 [14] Pri tem delu je opaziti besede »oscillazioni« (nihanje) in »si ottiene« (se pridobiva), pisava spada med linearne, širina potez izgleda navadna, pisava deluje podobno kot Abadi MT. Zaradi kompozicije, postavite tipografije in deluje kot da slika niha. 24 Slika 15: A. Černigoj – »Come attraverso la strada«, 1925 [15] Na kolažu je opaziti besede »Come attraverso la strada« (»kako prečkam cesto«), so ročno napisane verzalke, spadala bi med linearne pisave. 25 Slika 16: A. Černigoj – Kinoroman, 1926 [15] Slika vsebuje besede »ADI E IL MIGLIOR« v verzalkah in številka 55, napisane so ročno, pisava je linearna in spominja na Linotype Britannic Bold. Zanimivo je, da so postavljene v perspektivo in jih razbijejo drugi grafični elementi, kar še poveča dinamičnost slike. 26 Slika 17: A. Černigoj – Scenski osnutek za Goldonijevo Krčmarico Mirandolino, 1926 [14] V tem scenskem osnutku opazimo besedo »OSTERIA«, ki je tako kot pri prejšnjih dveh ročno napisana, pisava je linearna. Nekoliko zmotijo črka »S«, ki je zelo ozka, prečna črta pri »E«, ki je nizko postavljena in krak ter okrogla poteza pri »R«, ki sta postavljena nizko. Zanimivo je, kako silnice (vijuge) razbijejo besedo in kako je »A« razdeljen na optično višji del in nižji del, sama postavitev zopet izraža dinamiko. 27 Slika 18: A. Černigoj – Ferdo Delak, 1928 [11] Pri tej lepljenki je opaziti tekst »REVUE« v izraziti art nouveau pisavi, »tank« in »delak ferdinand« v linearni Akzidenz-Grotesk (navadni), »teater« pa v zožani, debelejši obliki. Černigojev podpis je napisan z renesančno pisavo. 28 3.3 Linorezi Besede so na popolnoma konstruktivističen način razdeljene na več kosov in nato ponovno »sestavljene«, tako da skupaj z ostalimi elementi, sestavijo stroj – TANK. Slika 19: A. Černigoj – TANK INTERNACIJONALNA REVOLUCIJA, 1927 [16] 29 3.4 Konstrukcije Na spodnjih slikah so predstavljeni Černigojevi konstrukti s prve konstruktivistične razstave v Ljubljani, na koncu je še Stepančičevo delo. Slika 20: A. Černigoj – Skulptura »El«, rekonstrukcija [16] Slika 21: Povečava »El« [16] 30 V tej skulpturi vidimo »EL« v bolj dekorativni serifni pisavi, ki spominja malce na art nouveau. Po mnenjih strokovnjakov, naj bi to delo bilo »hommage« El Lisickiju. Tipografija v tem delu deluje tako, da kompozicijo uravnoteža. [11] Slika 22: A. Černigoj – Relief »g«, rekonstrukcija [16] Slika 23: Povečava »g« (obrnjen) [16] Tu opazimo narobe obrnjeno brez-serifno črko »g«. Poznavalci si niso enotni glede pomena, najbolj verjetna pa je, da je znak za gravitacijo (Moholy-Nagy 31 je bil znan po tem, da je to preučeval na Bauhausu), ki v breztežnostnem stanju lebdi (temeljna zahteva konstruktivistov). Tudi tu črka uravnoteža kompozicijo. Zanimivo je tudi to, da je zaključek črke na zgornji fotografiji (rekonstrukcija) bolj prirezan kot pri spodnjem originalu. [17] Slika 24: A. Černigoj – Relief »g«, original, 1924 (obrnjen) [14] Pri spodnjem Černigojevem delu je opaziti presekano besedo »jublj«. Nekateri pravijo, da je delo posvečeno Kosovelovi sestri Karmeli (»ljubljeni«), a so njeni starši to ljubezen »presekali«, morda pa je to ostanek imena mesta Ljubljana, v katerem je bila razstava in za katero je trdil Kosovel, da se »pogreza v močvirje«. [17] 32 Slika 25: A. Černigoj – Relief »jublj«, original, 1924 [14] Spodnji dve deli sta bolj abstraktni konstruktivistični arhitekturni študiji, pri obeh je opaziti napise v linearni pisavi, sami napisi pa tudi tu držijo kompozicijo v ravnovesju. 33 Slika 26: A. Černigoj – Objekt »KLINIKA«, rekonstrukcija Slika 27: Povečava »KLINIKA« 34 Slika 28: A. Černigoj – Objekt »Wien KOLIN«, rekonstrukcija Slika 29: Povečava »Wien KOLIN« 35 Slika 30: E. Stepančič – Arte spettacolo, ok. 1927 [14] Zgornja slika prikazuje eno izmed redkejših del Edvarda Stepančiča, ki prikazuje razgibano konstrukcijo, kar pa še bolj poudarja dodana tipografija, tako pomensko kot vizualno. 3.5 Revija Tank V spodnjih besedilih lahko opazimo, kako je avtor sledil avantgardističnim trendom. A bolj kot konstruktivističnim, je morda opaziti futuristične. Besede so menjane z matematičnimi simboli in pojavljaja se paragonnage (različne velikosti pisave in tudi različne pisave v istem stavku). V 1. besedilu je opaziti na levi strani tudi velik klicaj, kar še bolj spominja na futuristično prakso, v drugem besedilu na koncu najdemo še črn kvadrat, ki simbolizira konstruktivizem. 36 Slika 31: A. Černigoj – »Moj pozdrav!«, Tank, št. 1½, 1927 [11] 37 Slika 32: A. Černigoj – Tank, št. 1½ - 3, 1927 [14] 38 4 ZAKLJUČEK Ob pisanju in raziskovanju sem opazil, da imamo Slovenci bogato in pestro zgodovino avantgardistične umetnosti, tudi na področju eksperimentiranja s tipografijo (vplivi futurizma, Bauhausa ter ostalih avantgard se opazi tudi v izbiri pisav v umetninah naše konstruktivistične skupine, predvsem Černigoja, kjer prevladujejo linearne, tehnične, torej »moderne«), a se žal veliko stvari iz tistega obdobja ni ohranilo. Presenečen sem nad izidom seminarske naloge in ugotovitvami, ki sem jih lahko izpeljal. Po mojem mnenju bi bilo zmotno naše konstruktiviste uvrščati med ostale, saj je očitno, da se je pri nas izoblikoval kolaž avantgardističnih gibanj, cilj tega, slovenskega gibanja pa je bil vseeno podoben ostalim, in sicer, zrušiti prejšnjo buržuazno umetnost in družbo ter oblikovati novo. Kljub prizadevanjem naših umetnikov pa večjih sadov ta boj ni obrodil. Kmalu se je začela druga svetovna vojna in avantgardistična gibanja so se ali asimilirala v politični sistem ali pa izginila. Vse do 80. let prejšnjega stoletja ni bilo videti nobenih večjih odstopanj, do pojava neoavantgardistov, ki so ponovno obudili misel konstruktivistov. Ena izmed največjih paralel je prav gotovo Neue Slowenische Kunst, ki že po imenu spominja na objavo v Der Sturm-u (tu moram dodati, da je del NSK – Novi Kolektivizem tudi postavil stalno razstavo Avgusta Černigoja v Lipici). Kam bo pot vodila novo avantgardo nam zaenkrat še ni povsem znano, a vedno bolj je očitno, da obstaja možnost, da se evolucija spremeni v revolucijo. 39 5 VIRI IN LITERATURA 1. GRAHAM-DIXON, A. Likovna umetnost. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2012. 2. DRUCKER, J. The visible word. Chicago : The university of Chicago press, 1994. 3. Malevič Suprematizem [dostopno na daljavo], 2013 [citirano 7. 1. 2013], Dostopno na svetovnem spletu: <http://4.bp.blogspot.com/_2yfuOK6nYaM/TUG5N8jfVXI/AAAAAAAAA Ac/MUpY45kdtTI/s1600/Malevich+-+Suprematism.JPG>. 4. MENAŠE, L. Evropski umetnostnozgodovinski leksikon. Ljubljana : Mladinska knjiga, 1971. 5. El Lisicki Zarini rdeč klin med bele [dostopno na daljavo], 2013 [citirano 7. 1. 2013], Dostopno na svetovnem spletu: < http://rebeccareilering.files.wordpress.com/2009/02/artwork_by_el_lissi tzky_1919.jpg?w=510 >. 6. GOLUBOVIĆ, V. The Zenit periodical (1921-1926) [dostopno na daljavo], 2008 [citirano 5. 1. 2013], Dostopno na svetovnem spletu: < http://digital.nb.rs/zenit/english.html>. 7. DOVIĆ, M. Mož z bombami [dostopno na daljavo], 2012 [citirano 5. 1. 2013], Dostopno na svetovnem spletu: < http://books.google.si/books?id=31fn3Gi9m1cC&pg=PA51&lpg=PA51& 40 dq=zenitizem&source=bl&ots=kPNhyw_h_d&sig=hQ1PkLPPwxYqes9q3KuZ9RGhn0&hl=sl&sa=X&ei=2uzpUNy3B4nbsgbb0YG4Bw&ved= 0CEUQ6AEwBA#v=onepage&q=zenitizem&f=false>. 8. Zenit naslovnica [dostopno na daljavo], 2010 [citirano 6. 1. 2013], Dostopno na svetovnem spletu: < http://www.bibliofil.hr/upload/covers/ec8d4b62-f9ad-45c5-a9f8c77b45a2e8fd.jpg>. 9. Bauhaus plakat [dostopno na daljavo], 2012 [citirano 7. 1. 2013], Dostopno na svetovnem spletu: < http://www.dieselpunks.org/profiles/blogs/art-history-the-bauhaus>. 10. ERJAVEC, A. Ljubezen na zadnji pogled. Ljubljana : Založba ZRC, 2004. 11. KREČIČ, P. Slovenski konstruktivizem in njegovi evropski okviri. Maribor : Obzorja, 1989. 12. OCVIRK, A. Srečko Kosovel - Integrali. Ljubljana : Cankarjeva založba, 2003. 13. KOSOVEL, S. Ikarjev sen. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2004. 14. MODERNA GALERIJA. Tank. Ljubljana : Moderna galerija, 1998. 15. KREČIČ, P. Avgust Černigoj. Ljubljana : Nova revija, 1999. 16. DJALIL, S. Fotografije iz Černigojeve razstave v Lipici. (osebni vir, 29. 12. 2012). Lipica 41 17. VREČKO, J. Formiranje Kosovelovega konstruktivizma – spopad med kompozicijo in konstrukcijo (separat). Ljubljana : Filozofska fakulteta, 2010 42
© Copyright 2024