1. No category

59
ALOE VERA
rastlina nesmrtnosti
Aloe vera je rastlina z debelimi mesnatimi listi, ki jih
na robu zaključujejo trni. Spada v družino Liliaceaelilijevke. Tej družini pripada več vrst Aloe, med njimi se
v terapevtske namene največ uporabljata Aloe Ferox
(južnoafriška aloja), ki je poznana po visoki vsebnosti
železa ter navadna aloja. Slednja ima dve latinski imeni.
Botanik Burman jo je poimenoval Aloe Vera, kar pomeni
prava aloja, botanik Miller pa Aloe Barbadensis po otočju
Barbados, kjer so jo pridelovali.
Ključnega pomena pri pridobivanju izdelkov iz aloje je
poznavanje strukture rastline. Površina listov je povoščena,
kar omogoča zadrževanje vode v rastlini kljub suhemu in
vročemu okolju, kjer raste. Pod površino je plast podolgovatih
celic, ki gradijo skorjo ali kutikulo zelene barve. S sušenjem
soka pridobljenega iz teh celic se pripravi alojina smola ali
aloja, ki vsebuje spojine z antrakinonsko strukturo. Ta smola
ima zelo močan odvajalni učinek in se v terapevtske namene
uporablja le redko. Že odmerki nad 1 gram so škodljivi, nad 8
gramov pa celo letalni. Sredico lista predstavlja mehko tkivo,
ki ga sestavljajo velike celice napolnjene z vodo ter vsemi za
rastlino potrebnimi hranili in encimi. Pri predelavi se iz sredice
listov pridobiva gel aloje. Ta je temperaturno slabo obstojen,
predvsem se pri obdelavi s povišano temperaturo uničijo
vitamini, denaturirajo polisaharidi ter deaktivirajo encimi.
1. PRIDOBIVANJE GELA ALOJE:
Alojo se goji v nasadih v področjih s suhim in vročim podnebjem.
Glede na zgoraj opisano strukturo aloje, je zelo pomemben
način pridobivanja in stabilizacije gela aloje, ki ne bo vseboval
antrakinonov ali pa bo njihova vsebnost minimalna.
Liste aloje režejo ročno. Tako se listi le minimalno poškodujejo
in stik z zrakom, ki povzroči oksidacijo in zmanjša kakovost
gela, je najmanjši. Liste se najprej očisti z vodo, s tem se
odstrani nečistoče in bakterije. Nato se ročno loči trdo skorjo
od mehke sredice tako, da se notranji del ne kontaminira z
antrakinonskimi sestavinami skorje. Pridobi se gost nestabilen
gel. Gel homogenizirajo, s čimer postane manj viskozen. To je
100% čisti sok aloje. Zmanjšanje viskoznosti gela dosežejo z
encimsko obdelavo s celulazami oziroma s pasterizacijo. S tema
metodama se poveča stabilnost gela, zmanjša pa se kakovost.
Da se ohranijo lastnosti gela in vsa hranila, je najprimernejša
metoda mehansko mešanje. Po obdelavi je gel shranjen v
ohlajenih vsebnikih zaščiten pred svetlobo. Iz gela se lahko
odstrani vodo, tudi s postopkom liofilizacije, vendar pa se
pri tem zmanjša kakovost. Močno se spremenijo predvsem
lastnosti mukopolisaharidov, ene ključnih sestavin gela, saj v
brezvodnem okolju ne morejo več opravljati svoje funkcije.
Slika 1: Aloe vera
60
Slika 2: nabiranje aloe
ANTRAKINONI:
Njene glavne farmakološko aktivne sestavine so antrakinoni.
Antrakinoni v gelu aloje praviloma niso prisotni, ker jih med
samo predelavo odstranijo tako, da se skorjo lista loči od
parenhima. Antrakinone po drugem postopku odstranijo tako,
da zmeljejo sicer cele liste aloje, in nato filtrirajo preko ogljikovih
filtrov, ki odstranijo antrakinone. Antrakinoni po zaužitju
pospešijo intrinzično intestinalno motiliteto preko
direktnega draženja intestinalnega pleksusa, kar posledično
pospeši peristaltiko in da odvajalni učinek. Je torej močno
dražeče odvajalo, učinek nastopi v 6-24 urah po zaužitju. Ker
je učinek zelo močan, se za ta namen skoraj ne uporablja,
oziroma morajo biti odmerki zelo majhni in uporabljeni kratek
čas. Dolgotrajno uživanje rastlin, ki vsebujejo antrakinone
ni priporočljivo, saj vodi v neučinkovitost in izgubo tonusa
kolona, poleg tega lahko zaradi odvajalnega učinka povzroči
malabsobcijo in elektrolitsko neravnovesje. Antrakinoni
dajejo smoli aloje močan grenak okus. Sem uvrščamo aloin
ali barbaloin, izobarbaloin, aloinska kislina, cimetna kislina,
krizofanska kislina, alo-emodin.
Slika 7: osnovna struktura antrakinonov
Slika 3, 4, 5, 6: pranje in pridobivanje gela
1. nabiranje aloje:
• ročno nabiranje listov, list za listom
• natančno zarežejo v bazalnem delu lista, da se prepreči stik gela z zrakom in nezaželen proces oksidacije
• zlagajo jih na manjše kupe, po samo nekaj listov
2. pranje in pridobivanje gela:
• liste umivamo s posebnim detergentom na bazi specifičnih
soli in s tem odstranimo vse prisotne bakterije
• ročno ločevanje skorje od mehke sredice
• homogenizacija gela
2. SESTAVA IN DELOVANJE:
a ) smola aloje ali aloja:
Smolo aloje (z drugim imenom aloja) pridobivajo iz skorje
listov aloje.
V sveži rastlini so antrakinoni v obliki antranolov, to so
reducirane oblike, ki se v procesu obdelave oksidirajo do
antrakinonskih. Ta proces je zelo pomemben, ker imajo antranoli
precej bolj dražeč učinek v prebavilih in bi povzročili močne
krče, zato kot taki niso primerni za uživanje.
Poleg laksativnega in purgativnega učinka imajo te snovi tudi
druge farmakološke učinke. V prebavilih imajo protibakterijski
in protiglivični učinek, uničijo tudi bakterije kot sta salmonela
in helicobacter pylori ter kandido. Aloin naj bi imel tudi
citotoksični učinek, zato se preučuje njegova vloga pri
protitumornih terapijah. Cimetna kislina ima anestetično,
analgetično in protivnetno delovanje. Skorja aloje vsebuje tudi
salicilno kislino, ki ima protivneten in analgetičen učinek.
b ) sestava gela Aloje:
Gel aloje gel vsebuje poleg 96-99% vode še polisaharide,
številne vitamine in minerale, fosfolipide, rastlinske sterole,
encime, lignine, saponine, aminokisline, antrakinone…
POLISAHARIDI:
Polisaharidi v vodnem mediju nabrekajo in tvorijo sluzi. Njihova
vloga v parenhimu listov aloje je zadrževanje vode preko
tvorbe vodikovih vezi. Glavna polisaharida alojinega gela sta
glukomanan in acemanan. Sestavljena sta iz ponavljajočih
enot monosaharidov glukoze in manoze. Ti polisaharidi se po
61
zaužitju absorbirajo, ne da bi se pred tem kakorkoli cepili ali
modificirali, tako da kot dolgoverižne molekule ohranijo svojo
biološko aktivnost tudi po prehodu črevesne stene v krvni
obtok. Uživanje gela aloje ali iz njega pridobljenega soka aloje
ima zaščitno delovanje na sluznico prebavil, ker sluzi prekrijejo
želodčno in črevesno sluznico. Sluznico zaščitijo pred erozivnim
delovanjem kisline, ki bi lahko povzročila vnetje. Okrepi barierno
funkcijo intestinalne sluznice. Na ta način prepreči absorpcijo
slabo prebavljene hrane, ki bi v organizmu lahko izzvala
alergijske reakcije ter zmanjša verjetnost za vdor patogenih
bakterij, virusov ali glivic. V telesu kot polisaharid interagira s
celičnimi membranami, izboljša njihovo fluidnost, olajša vstop
hranil v celice in odstranjevanje odpadnih snovi iz celic. Tako
se izboljša celični metabolizem in produkcija celične energije.
To pomeni boljše delovanje organizma, boljše počutje in manj
utrujenosti. Acemanan stimulira izločanje insulina v β- celicah
trebušne slinavke. Previdnost je zato potrebna pri diabetikih,
saj se prehodno, vsaj za bolnike na terapiji z insulinom, poveča
nevarnost za pojav hipoglikemije. Glukomanan in acemanan
imata tudi imunostimulativno delovanje. Preko aktivacije
nespecifičnega imunskega sistema spodbudita produkcijo
makrofagov in T-limfocitov. Izboljšata prepoznavanje med tujkom
in makrofagom, da jih ta lahko s fagocitozo uniči. Študije so bile
delane tudi na bolnikih, ki so prejemali terapijo proti HIV, kjer je
bilo ugotovljeno, da gel aloje ublaži stranske učinke teh zdravil,
predvsem preko zaščite kostnega mozga. Pri lokalni uporabi
na ranah, opeklinah, preležaninah acemanan ohranja vlažno
okolje, kar daje boljše pogoje za celjenje. Spodbudi proliferacijo
fibroblastov in tvorbo kolagena, kar pospeši reepitelizacijo.
Acemanan razrahlja medcelične stike in izboljša prodiranje
drugih sestavin gela pa tudi zdravil v globlje plasti kože. Učinek
na fibroblaste se izkorišča tudi v kozmetičnih pripravkih proti
staranju, saj acemanan ohranja kožo bolj čvrsto in napeto, zato ga
najdemo tudi v pripravkih za nego brazgotin in strij.
ANTRAKINONI:
Gel aloje običajno ne vsebuje spojin z antrakinonsko strukturo.
Minimalna količina antrakinonov se nahaja tudi v žili v
osrednjem delu lista aloje pod kutikulo. Kadar se gel aloje
pridobiva z ročnim ločevanjem skorje od sredice, gel vsebuje
nekaj antrakinonov ( količine razreda ppm), vendar v količini, ki
nima dražečega odvajalnega učinka. Ostajajo pa številni ugodni
učinki, predvsem protimikrobno delovanje in učinki na imunski
sistem. Kadar se liste aloje melje in nato antrakinone odstranjuje
z ogljikovimi filtri, pa gel aloje antrakinonov ne vsebuje.
MINERALI:
Minerali v aloji: kalcij, fosfor, kalij, magnezij, natrij, železo, krom,
mangan, baker, selen, cink, germanij.
Pomanjkanje mineralov je v današnji populaciji precej bolj pogosto
kot pomanjkanje vitaminov. Predvsem se pojavlja pri starejših,
tistih, ki so na različnih dietah, pri jemanju nekaterih zdravil npr.
diuretikov ter pri posameznih skupinah, ki imajo povečane
potrebe po mineralih (športniki, nosečnice…). Čeprav so minerali
in oligoelemeti potrebni v organizmu le v majhnih količinah, so
nujno potrebni za pravilno delovanje različnih encimskih sistemov
in metabolnih poti. Pri uporabi gela aloje ali soka ni nevarnosti
prekomernega odmerjanja posameznih mineralov.
Oligoelementa mangan in selen sta kot sestavna dela encimov
superoksid-dismutaze in glutation-peroksidaze pomembna
pri inaktiviranju prostih radikalov, zaviranju oksidacijskih reakcij
in procesov staranja. Baker kot sestavni del ceruroplazmina
reducira oksidirano obliko železa, ki je odgovorna za produkcijo
prostih radikalov. Magnezij je pomemben pri delovanju mišic,
kalcij za kosti, krom v metabolizmu glukoze.
VITAMINI:
Vitamini v aloji: betakaroten, vitamini B-kompeksa (B1-tiamin,
B2-riboflavin, B3-niacin, B6-piridoksin, B9-folna kislina, B12kobalamin), vitamin C, vitamin E.
Vitamin A v kombinaciji s kalcijem izboljša zaščitno funkcijo
kože pred sončnim sevanjem. Vitamin C, kot antioksidant, ščiti
celice, predvsem bele krvne celice, pred poškodbami s prostimi
radikali in s tem krepi imunski sistem. Folna kislina in vitamin
B12 sodelujeta v procesu celične delitve. Vitamin E spodbuja
tvorbo novih celic in tako pripomore k ohranjanju zdravega
vegetativnega živčnega sistema.
FOSFOLIPIDI:
Gel aloje vsebuje holin, ki je pomemben gradnik molekul
fosfatidilholina, ki so sestavni del celične membrane in ji
omogočajo boljšo fluidnost. Posledično izboljšajo elastičnost
žilja, izboljšajo medcelično izmenjavo informacij in hranil,
sodelujejo v biokemičnih in metabolnih procesih. Holin se kot
sestavni del maščobnih molekul lecitina vpleta v metabolizem
maščob v jetrih. V študijah na živalih je bilo ugotovljeno, da
znižuje nivo holesterola in trigliceridov, hkrati pa tudi preprečuje
nastajanje žolčnih kamnov. Pri bolnikih s hepatitisom A, B ali C
pospeši regeneracijo jetrnih celic, s čimer se doseže zmanjšanje
simptomov in normaliziranje krvnih parametrov. Histološka
opazovanja jetrnih celic so potrdila izboljšanje regenerativnih
sposobnosti celic. Poleg tega je holin gradnik nevrotransmiterja
acetilholina. Dodajanje holina ima pomemben vpliv na naša
čustva, vedenje in izboljšanje spomina.
Inozitol, kot sestavina fosfolipida fosfatidilinozitola, zmanjšuje
nivo trigliceridov v krvi ter zmanjša sintezo holesterola v jetrih.
Zaradi izboljšanja elastičnosti arterij znižuje krvni tlak. Na tak
način deluje zaščitno na kardiovaskularni sistem.
RASTLINSKI STEROLI:
Gel aloje vsebuje lupeol, B-sitosterol in kampesterol. Vsi imajo
protivnetni učinek, lupeol pa tudi antiseptični in analgetični.
RASTLINSKI HORMONI:
To so giberelini in auksini, ki so odgovorni za spodbujanje rasti
celic. Ta učinek je pomemben pri uporabi gela aloje na koži, ker
pospeši delitev celic in s tem celjenje poškodovanega tkiva.
SALICILNA KISLINA:
Salicilna kislina deluje analgetično, protivnetno in keratolitično.
ENCIMI:
Encimi, ki jih najdemo v gelu aloje: amilaza, bradikinaza,
karboksipeptidaza, katalaza, celulaza, kreatin-fosfokinaza,
fosfataza, lipaza, proteaza, transaminaza, tirozinaza.
62
Encimi v hrani so potrebni zato, da olajšajo njeno prebavo in
s tem zmanjšajo potrebo po lastnih encimih. Če jih v hrani ni
dovolj, se ta v prebavilih slabo prebavi in takšna prehaja v kri, tu
pa jo naši obrambni mehanizmi težje prepoznajo in v nekaterih
primerih nanjo celo razvijejo imunski odziv. Posledično se
pogosteje pojavljajo alergije na različno hrano, naš imunski
sistem pa je preobremenjen, da bi se normalno odzval tam, kjer
dejansko je infekcija. Pridobivane gela aloje s hladnimi postopki
omogoča, da se temperaturno občutljivi encimi v gelu ohranijo.
Bradikinaza razgrajuje bradikinin, to je tkivni aktivator vnetja,
zato zavre vnetje ter zmanjša bolečino in oteklino.
Katalaza sodeluje pri razgradnji H2O2 v nestrupene produkte
vodo in kisik. Brez katalaze bi nastajal hidroksilni radikal, ki je eden
najbolj reaktivnih prostih radikalov. Pri aplikaciji gela na rano,
opeklino ali razjedo, katalaza z aktivnim kisikom očisti to mesto ter
spodbudi rast novih fibroblastov ter revaskularizacijo tkiva.
Lipaza sodeluje pri presnovi maščob. Uravnava nivo holesterola
in trigliceridov v krvi ter hepato-biliarno aktivnost.
Tirozinaza razgrajuje tirozin, iz katerega v koži nastaja kožni
pigment melanin. S tem naj bi tirozinaza preprečevala
nastajanje rjavih pigmentnih madežev na koži obraza in rok pri
starejših ljudeh.
Proteolitični encimi sodelujejo v procesu čiščenja ran in
nadaljnjega hitrejšega celjena.
LIGNINI:
Lignini so polimerne molekule, ki v celični steni dajejo rastlini
trdnost in oporo. Pri peroralni uporabi imajo funkcijo izboljšanja
prebave in izboljšanja konsistence blata, podobno kot vlaknine.
SAPONINI:
Saponini po zaužitju dražijo črevesje. Pri intravenski aplikaciji,
imajo hemolitične učinke in so toksični. Saponini v Aloe veri teh
učinkov nimajo, hkrati pa je njihova količina zelo majhna. Imajo
pa antiseptični, protimikrobni in čistilni učinek.
AMINOKISLINE:
Gel aloje vsebuje 7 esencialnih aminokislin ( fenilalanin,
leucin, izoleucin, lizin, metionin, treonin, valin), semiesencialne aminokisline ( cistein, tirozin) in ne-esencilane
aminokisline (aspartinska kislina, glutaminska kislina, glutamin,
alanin, L-arginin, glicin, prolin, hidroksiprolin, histidin, serin).
Aminokisline v telesu nastopajo kot gradniki mišičnega tkiva,
epitelijev, hormonov, encimov,…
Za izboljšanje apetita se vzame alojin sok 15 min pred obrokom
in s tem poveča izločanje prebavnih sokov, zaužita hrana se zato
tudi bolje prebavi in absorbira. Primeren je že za otroke.
Pri težavah z zgago, ezofagitisom ter gastritisom se vzame alojin
sok pred obrokom, saj sluzi acemanana prekrijejo in zaščitijo
sluznico pred agresivnim delovanjem želodčne kisline, hkrati
pa bradikinaza in acemanan delujeta protivnetno in skupaj
z rastlinskimi hormoni lupeolom in sitosterolom pospešita
celjenje razdražene in poškodovane sluznice.
Ulceracija dvanajstnika ali peptični ulkus se od gastričnega loči
po tem, da je bolečina prisotna takrat, ko se dlje časa ne zaužije
obroka in se z zaužitjem hrane stanje izboljša. Če se vzame
alojin sok na prazen želodec, sluzi acemanana zaščitijo sluznico
dvanajstnika ter pospešijo celjenje razjede.
Pri kroničnih vnetjih debelega črevesa alojin sok deluje
protivnetno in ščiti sluznico debelega črevesa.
Slaba prebava, tiščanje v želodcu, slabost, lahko tudi bruhanje,
zaprtje ali driska, občutek napihnjenosti in vetrovi so običajno
posledica premajhnega izločanja želodčne kisline in prebavnih
encimov. Alojin sok se v tem primeru vzame po obroku, saj v
njem prisotni encimi pomagajo prebaviti hrano.
Najmočnejše odvajalno delovanje pri zaprtju imajo
antrakinonski glikozidi, ki pa jih alojin sok običajno ne vsebuje.
Kljub temu se alojin sok uporablja pri zaprtju. Nanj se črevo ne
navadi, zato se lahko uporablja daljše obdobje. Lignini povečajo
volumen blata podobno, kot vlaknine. Polisaharidi nase vežejo
vodo, nabrekajo in tvorijo sluzi. Volumen blata se poveča, blato
je redkejše. Alojin sok se uporablja za uravnavanje prebave
tudi pri nosečnicah, bolniki z vnetnimi črevesnimi boleznimi
ter bolnikih s hemeroidi. Za mehčanje blata se alojin sok pije
zjutraj na tešče, lahko zjutraj in zvečer, v kolikor je potrebno več,
pa tudi pred vsakim obrokom. Alojin sok se uporablja tudi pri
sezonskem čiščenju telesa. Ob postenju alojin sok zagotavlja
vnos vseh potrebnih hranil, poleg tega prečisti prebavni trakt ter
tudi celoten krvni obtok. Telo se tako očisti strupov in vzpostavi
novo ravnovesje.
Uporaba alojinega soka je smiselna tudi pri diareji, če je ta
posledica vnetja ali draženja želodčne ali črevesne sluznice. Sluzi
draženje zmanjšajo, bradikinaza in acemanan zavirata vnetje.
3. UPORABA ALOJE:
Delovanje na kardiovaskularni sistem:
Alojin sok se uživa kot dodatek pri anemijah, saj vsebuje
vitamine in minerale, ki sodelujejo v sintezi hemoglobina,
acemanan pa vpliva tudi na produkcijo eritrocitov v kostnem
mozgu. Predvsem vrsta aloje Aloja Ferox je bogata z železom.
Delovanje na prebavni sistem:
Pri težavah z ustno sluznico, pojavljanju aft, pri vnetih in
krvavečih dlesnih, pri slabem zadahu, pa tudi pri zobobolu se
uporabi zobno pasto in ustno vodo z Aloe vero, po umivanju
se lahko nanese še Aloe vera gel. S tem se doseže antiseptično,
protivnetno in analgetično delovanje ter pospeši celjenje razjed
na sluznici.
Pri zvišani ravni maščob v krvi pride do njihovega nalaganja
na stene žil. Uživanje alojinega soka to preprečuje, saj vsebuje
lipaze, ki višek maščob presnovijo. Aminokislina prolin, kot
sestavni del kolagena, skrbi za ustrezno elastičnost žilja. Selen
omogoča delovanje glutation-peroksidaze, ki zmanjšuje
oksidativni stres. Inozitol in holin, ki sta gradnika fosfolipidov,
vplivata na metabolizem holesterola v jetrih in skrbita za
63
ustrezno razmerje med HDL in LDL. Če zvišane maščobe v krvi
trajajo že več let ali desetletij, pride do zamaščenosti jeter. Jetra
se povečajo in zatrdijo, njihova čistilna sposobnost je okrnjena.
Tudi v tem primeru je redna uporaba alojinega soka učinkovita,
saj s svojimi encimi, lipazami, proteazami, transaminazami
ter fosfolipidi do neke mere nadomešča funkcijo jeter. Holin
in inozitol imata sistemski učinek na delovanje jetrnih celic.
Izboljša se njihova metabolna aktivnost. Folna kislina omogoči
hitro delitev in obnovo jetrnih celic. Pozitivni učinki so bili
tako ugotovljeni tudi pri hepatitisih A, B in C. V tem primeru je
potrebno alojin sok jemati 3x dnevno vsaj 4 tedne.
Sestavine alojinega soka imajo antioksidativno delovanje,
olajšajo prehod hranil v celice in odpadnih snovi iz njih in tako
krepijo delovanje srčne mišice.
Alojin sok izboljša presnovo sladkorja. Spodbudi izločanje
insulina, zato zniža raven glukoze v krvi, krom pa zmanjša željo
po sladki hrani in zmanjša nihanja krvnega sladkorja.
Pri krčnih žilah se priporoča rahla masaža nog z alojinim gelom
ter vsakodnevno uživanje alojinega soka. Na tak način se poveča
elastičnost in okrepi venska žilna stena. Prizadeta tkiva se oskrbi
s hranili in kisikom.
Hemeroidi so bolezen žilja v terminalnem delu anusa, kjer se,
najpogosteje zaradi sedečega načina dela, kri zadržuje. Posledično
se pojavi vnetje, bolečina in dražeč občutek. Lokalna uporaba gela
ali kreme z Aloe vero ublaži srbeč občutek ter pospeši reabsorpcijo
na prizadetem mestu. Zraven se priporoča uživanje alojinega soka
dokler se stanje ne izboljša ter še vsaj dva tedna.
Koža in lasje:
Gel Aloe vere se že dolgo uporablja kot dodatek kozmetičnim
izdelkom za nego kože obraza in telesa. Z njim se koži dovaja
zadostne količine vitaminov in hranil, pospeši cirkulacijo,
zagotovi oksigenacijo, kožo očisti strupov in jo regenerira.
Koža je zato bolj gladka, navlažena in bolj napeta. Acemanan
spodbudi fibroblaste za tvorbo kolagena in na ta način deluje
proti gubam. Tirozinaza zmanjša pojavljanje pigmentnih
madežev. Alojin gel se lahko uporabi tudi na najstniški mastni
ali aknasti koži, posebej še se posamezne akne vnamejo, saj
prepreči nastanek brazgotin. Pomembna je zaščita kože pred
UV sevanjem, kar omogočata v aloji prisotna vitamin A in
kalcij. Alojin gel se uporabi tudi po sončenju ali pri opeklinah,
saj zaradi encima bradikinaze zmanjša vnetje na koži, zmanjša
bolečino, acemanan pospeši regeneracijo prizadetega tkiva,
že sam gel pa razdraženo kožo pomiri in hladi. Alojin gel je
primerna pomoč tudi pri opeklinah zaradi stika kože z vročo
tekočino, paro ali vročim predmetom, pa tudi pri poškodbah
tkiva zaradi radiološkega obsevanja.
Alojin gel se uporabi na koži pri vseh vrstah razdražene kože,
srbečice, po pikih insektov, pri ekcemih in urtikariji. Če je
srbečica posledica lokalnega stika npr. z alergenom, je zadosti
nanašanje gela na prizadeto mesto, če pa gre za urtikarijo kot
posledico zaužitja hrane, ki sproža alergijsko reakcijo ali alergijo
na pršice, živalsko dlako, sploh če so tudi sistemski simptomi
(rinitis, solzenje oči, težko dihanje)… pa je smiselno dodatno
uživati sok Aloe vere. Gel se lahko uporabi pri srbečem občutku
na vaginalni sluznici ter pri analni srbečici. Sluznica okoli anusa
se pogosto vname pri športnikih, predvsem kolesarjih, pomiri
tudi pekoč in srbeč občutek pri analnih fistulah.
Uporaba gela pri površinskih ranah in odrgninah pospeši celjenje
in zmanjša vnetje. Hitro pomiri vnetje pri drsanju dveh površin
kože, kot je v dimljah, pod prsmi, pod pazduho… Uporabi
se lahko pri nepokretnih bolnikih za preprečevanje nastanka
preležanin ter tudi če, so te že prisotne, pospeši njihovo celjenje.
Acemanan skupaj s številnimi aminokislinami, vitamini in
minerali pospeši celjenje novih ali že zastaranih brazgotin.
Gel je potrebno nanašati 2x dnevno, pri starejših brazgotinah
vsaj nekaj mesecev. Gel se lahko uporabi na strijah, da
postanejo manj vidne. Smejo ga uporabljati tudi nosečnice.
Doječe mame gel nanesejo na razpokane bradavice ter
ga uporabijo tudi pri mastitisu. Po vsakem dojenju se prsi
zmasira z alojinim gelom ter pred naslednjim dojenjem spere
s toplo vodo.
Gel Aloe vere se je izkazal za učinkovitega pri zdravljenju
nekaterih glivičnih vnetjih, saj deluje protiglivično,
protivnetno in pomirja srbenje. Pri atletskem stopalu je
priporočljivo 2x dnevno umivanje ali kopel z razredčenim
sokom Aloe vere. Kožo se nato dobro osuši in nanese kremo
ali gel Aloe vere. Pri seboroičnem dermatistisu, za katerega
je bilo ugotovljeno, da je dejansko glivično vnetje, se
priporoča izpiranje prizadetega mesta z razredčenim alojinim
sokom ali uporaba gela. Pri vaginalnih kandidozah gre
najpogosteje za vnetje kot posledico zmanjšane odpornosti
ali po antibiotičnih terapijah. Uživanje soka aloe vere okrepi
delovanje imunskega sistema, lokalno nanešen gel pa ublaži
srbenje in deluje protimikrobno.
Pri bolnikih z luskavico stanje izboljša uživanje soka Aloe
vere in nanašanje gela na vneta mesta. Sestavine Aloe vere
upočasnijo proliferacijo in diferenciacijo celi epidermisa, sok
pa vzpostavi uravnoteženo delovanje imunskega sistema in
zmanjša vpliv stresa na organizem, kar je zelo pogost razlog
poslabšanja luskavice. Pripravke Aloe vere se uporablja 2x
dnevno vsaj en mesec in tretma ponavlja 3-4x letno. Ker
psoriatična koža potrebuje tudi zadosti lipidov, je preko gela
vedno potrebno nanesti še mastno kremo ali pa namesto gela
uporabiti kremo z Aloe vero.
Zaradi vseh hranil, vitaminov in mineralov, ki jih vsebuje,
aloja naredi lase bolj krepke in sijoče ter pomiri razdraženo
lasišče. Ker pospeši rast las, se uporablja pri prekomernem
izpadanju ali pri plešavosti. Sok ali gel se vtre v mokro lasišče
po umivanju, pusti nekaj minut in nato spere. Lahko pa se
gel nanese zvečer, pusti delovati čez noč in nato zjutraj
izpere. Pri prhljaju se svetuje uživanje soka in masaža lasišča
z gelom.
Delovanje na respiratorni sistem:
Pri rinitisu se nanese gel na nosno sluznico in se ga vtre.
Polisaharidi, rastlinski steroli in rastlinski rastni hormoni delujejo
protivnetno, pomirjujoče in pospešijo regeneracijo zadebeljene,
razdražene, poškodovane sluznice.
64
Pri tonzilitisu in laringitisu je najučinkovitejše grgranje ustne
vode ali soka Aloe vere, ker deluje protivnetno in protimikrobno,
zraven pa se lahko zaužije tudi do 100ml soka na dan, kar deluje
krepilo na organizem, posebej imunski sistem.
Tudi pri bronhitisu in astmi se z uživanjem alojinega soka
uravnava delovanje imunskega sistema in deluje protivnetno,
zraven pa se lahko pripravi inhalacije soka Aloe vere.
Delovanje na genitalni sistem:
Alojin sok se uporabi pri motnjah menstrualnega cikla ali
bolečih menstruacijah, in sicer se ga jemlje že dva dni pred in
cel čas menstruacije 3x dnevno po 25ml.
V menopavzi uživanje alojinega soka zmanjša hormonska
nihanja in z njimi povezane simptome.
Zelo koristno je uživanje alojinega soka v času nosečnosti, saj
se z njim zagotovi številna hranila, vitamine in minerale, ki so
potrebni za razvoj otroka in bodočo mater.
Učinek na imunski sistem:
Sok Aloe vere uravnava delovanje imunskega sistema. To
pomeni, da je učinkovit tako takrat, kadar imunski sistem reagira
premočno, kot so alergije in različne oblike avtoimunih bolezni,
kot tudi pri boleznih, ki so posledica oslabljenega imunskega
sistema. Če se pojavi Herpes simplex na ustnici, se večkrat
dnevno direktno na herpes nanese alojin gel ter uživa alojin sok
vsaj 2 tedna. Pri Herpes zoster se prizadeto mesto 2-3x dnevno
rahlo namaže z alojinim gelom.
Uživanje alojinega soka se priporoča po prebolelih različnih
boleznih, zato da se telo hitreje regenerira in vzpostavi
ustrezno imunost. Pri onkoloških bolnikih po kemoterapijah
se z vsakodnevnim uživanjem povrne odpornost, energija ter
izboljša apetit.
Živčevje in skelet:
Pri glavobolu se svetuje masaža predela senc z gelom ter
zaužitje 50 ml soka z večjo količino vode.
Pri motnjah spanja se uživa sok pred spanjem. Pri sindromu
kronične utrujenosti redna uporaba alojinega soka dovede
hranila in antioksidante, izboljša delovanje encimskih sistemov
in tako vzpostavi ravnovesje v telesu, da več energije in
izboljša počutje.
Redno uživanje alojinega soka izboljša spomin in
koncentracijo ter splošno psihično kondicijo ter tudi zmanjša
anksioznost. Aminokislinske ter fosfolipidne komponente
soka, fenilalanin in holin, kot prekurzorja nevrotransmiterjev,
ter sestavine z antioksidativnim delovanjem izboljšajo prenos
signalov med celicami.
Pogosta težava, predvsem pri starejših, so boleči sklepi, kar je
posledica obrabe sklepnega hrustanca in posledičnega vnetja.
Alojin sok, predvsem acemanan in bradikinaza, ima protivnetno
in protibolečinsko delovanje, acemanan ima v sklepu tudi
lubrikativno delovanje. Alojin sok pri revmatoidnem artritisu
preko delovanja na imunski sistem zmanjša vnetni odziv.
Putika je presnovna bolezen, kjer se sečna kislina nalaga v
sklepe, kar povzroča vnetje in bolečino. Običajno se bolečina
okrepi, če se boleče mesto izpostavi mrazu, gretje pa stanje
izboljša. Z alojinim gelom se prizadeti sklep zmasira večkrat
dnevno in daljše obdobje uživa večje količine (50 ml 3x na dan)
alojinega soka, kar uravnava metabolne procese.
4. ODMERJANJE:
Optimalna dnevna količina zaužitega 100% soka Aloe vere je
za zdravega človeka, glede na potrebe telesa po vitaminih,
mineralih, polisaharidih in encimih, okoli 50 ml. Starejši, bolni,
športno aktivni, predvsem pa ljudje z oslabljenim imunskim
sistemom in tisti, ki so dnevno pod stresom, lahko odmerek
povečajo celo na 100 do 250 ml na dan. Sok je priporočljivo
piti zjutraj na tešče lahko pa tudi v dveh delih, zjutraj in zvečer,
najbolje pred obrokom, čistega ali pomešanega s sokom. Če
se ga zaužije preveč glede na potrebe, ne škoduje, saj se višek
izloči po naravni poti.
Pomembno je tudi, da se pred prvo uporabo preveri, da
uporabnik ni alergičen na katerokoli sestavino pripravka. Test se
izvede tako, da se majhno količino npr. gela namaže na manjšo
površino na zapestju ali na kožo za ušesom in se počaka nekaj
minut, če se pojavi izpuščaj ali srbečica.
LITERATURA
Velika knjiga o aloji, Alessandro Basseti, Sefano Sala, peta izdaja
Marjetka Kozjek, mag. farm.
Tanja Prijatelj, mag. farm.