1. No category

V svetu slikanic
Hrvaške slikanice do leta 1945
9
8
V svetu slikanic: Hrvaške slikanice do leta 1945
Od slikovnjaka do Vragobe: Hrvatske slikovnice do 1945
V svetu
slikanic
Gostujoča razstava Hrvaškega šolskega muzeja iz Zagreba,
Slovenski šolski muzej, Ljubljana, junij - avgust 2011.
10
11
12
13
14
15
Avtorja razstave: Štefka Batinić in Berislav Majhut.
Hrvatski školski muzej, Trg maršala Tita 4, Zagreb,
zanj: Branka Manin, ravnateljica.
Prevod besedil v slovenski jezik: Danijel Haromet.
Lektoriranje: Tatjana Hojan.
Koordinacija razstave in informiranje:
mag. Marjetka Balkovec Debevec, Ksenija Guzej
Postavitev razstave: Marijan Javoršek, Jože Rupnik.
Oblikovanje zloženke: Matjaž Kavar, RAORA d.o.o.
Tisk: Tiskarna knjigoveznica Radovljica, d.o.o.
Naklada 500 izv.
Razstavni katalog – zloženka št. 110.
Izdal in založil: Slovenski šolski muzej,
zanj: mag. Stane Okoliš, v. d. direktorja muzeja.
Slovenski šolski muzej, Plečnikov trg 1, 1000 Ljubljana,
tel.: 01/2513024, http://www.ssolski-muzej.si,
e-pošta: [email protected]
Naslovi slikanic:
Sl. 1 Doma in v naravi. Zagreb, 1903. • Sl. 2 Veseli otroci.
Zagreb, 1907. • Sl. 3 Otroška čitanka o zdravju. Zagreb, 1927. •
Sl. 4 Domače živali. Zagreb, 1885 • Sl. 5 ABC. Zagreb, pred 1892.
• Sl. 6 Otroške igre. Zagreb, pred 1926. • Sl. 7 Slava mladosti.
Zagreb, 1891. • Sl. 8 Mali nazorni nauk. Zagreb, 1903. • Sl. 9
Kaj govorijo živali. Zagreb, 1924. • Sl. 10 Tu je največja otroška
sreča. Zagreb, [s.a.] • Sl. 11 Narodna slikanica kot delovna šola
za mladino s pesmimi in zgodbami. Zagreb, 1929. • Sl. 12 Nov
cvetličnjak za pridne otroke. Karlovec, 1896. • Sl. 13 Sveti Miklavž
na obisku. Zagreb, 1926. • Sl. 14 Janko Raščupanko (Skuštrani
Janko). Zagreb, 1925. • Sl. 15 Koliko je ura? Zagreb, 1942.
1
Hrvaške slikanice
do leta 1945
V svetu slikanic
Hrvaške slikanice do leta 1945
Razstava Od slikovnjaka do Vragobe je zgodba o hrvaških
slikanicah od njihovih začetkov v drugi polovici 19. stoletja
do leta 1945. To je čas, ko se je v Nemško-hrvaškem slovarju Ivana Filipovića (1869) nemški pojem Bilderbuch prevajal
kot slikovnjak, slikanica, ter sega vse do 30. in začetka 40.
let 20. stoletja, ko je bil najplodnejši avtor besedil za slikanice
novinar Dinko Chudoba, bolj znan
pod psevdonimom D. T. Vragoba.
V navedenem obdobju je evidentirano več kot 250 objavljenih
slikanic, razstava in katalog pa
sta nastala na podlagi 150., ki
so bile dostopne avtorjema. Na
28 panojih (format 100x70 cm) je
predstavljeno 11 tematskih sklopov, ki so rezultat analize slikanic
z različnih vidikov:
2
1. Ilustracije in pripoved (odnos ilustracije in besedila)
2. Evropski kontekst (prve slikanice v Angliji in Nemčiji)
3. Začetki in zgodovinski pregled hrvaške ilustrirane
otroške knjige
4. Knjigarniška scena na Hrvaškem okoli leta 1880
5. Pregled slikanic na Hrvaškem do leta 1945
6. Besedilo v slikanicah
7. Likovna komponenta slikanic
8. Odnos slike in besedila v
slikanicah
9. Teme slikanic
10. Pedagoški vidik slikanic
11. Založniki slikanic
Slikanice se na Hrvaškem pojavljajo v 60. letih 19. stoletja,
ko izhaja tudi Bosiljak (Bazilika,
1864), prvi hrvaški otroški časopis, otroške knjige za šolajoče se
otroke pa so že postajale ustaljena zvrst. Pri slikanicah je bil ta
3
proces nekoliko počasnejši. Razlog za to je morda dejstvo, da slikanica zahteva odraslega
posrednika, na Hrvaškem pa je v tem času še vedno visok odstotek nepismenih in nevajenih knjižnega medija.
Založniki so tako lahko računali le na skromno tržišče za
4
slikanice, ki so bile zaradi ilustracij pogosto dražje od drugih otroških knjig. Več kot pol stoletja je moralo miniti do
nastanka prvih slikanic hrvaških avtorjev – torej, z domačim ilustratorjem in domačim avtorjem besedila.
Najstarejša ohranjena slikanica, do katere so v Hrvaškem
šolskem muzeju prišli ob pripravi razstave, je slikanica
Domaće životinje (Domače živali), za katero je besedilo po
slikah H. Leutemanna napisal Josip Milaković, izšla pa je
v založbi Univerzitetne knjigarne Franje Župana (Albrecht &
Fiedler). Tedaj največji založnik
otroške književnosti je Knjigarna
Lavoslava Hartmana, ki je v 60.
letih 19. stoletja tudi izdala prve
slikanice, vendar o njih vemo le
iz sekundarnih virov. Ilustracije so bile v začetku izključno,
v veliki meri pa tudi v celotnem
obdobju do leta 1945, plod tujih
avtorjev, povečini angleških in
nemških slikarjev. Po razpoložljivih podatkih se prve popolnoma
hrvaške slikanice pojavljajo v 20.
5
letih 20. stoletja. Ena od njih je
tudi Dječja čitanka o zdravlju (Otroška čitanka o zdravju),
za katero je besedilo napisala Ivana Brlić-Mažuranić, ilustracije pa je izdelal Vladimir Kirin. Slikanica je bila leta
1927 objavljena v Zagrebu v založbi Higienskega zavoda.
6
Splošni pregled razvoja hrvaške slikanice do leta
1945 kaže, da sta se likovna in grafična komponenta
slikanice razvijali občutno hitreje od besedilne. V likovni
so se menjavali stili, menjale so se tehnične možnosti
izdelave slikanic in slikanica je pravzaprav doživljala
zanimive spremembe, vendar pa se je besedilni del menjal neverjetno počasi ter v veliki meri samo z drobnimi
spremembami. Slikanica je v svojem namenu ter v očeh
svoje publike prehodila pot od težke pedagoške oborožitve do oglasnika za proizvode, od drage in ljube knjige
do potrošnega blaga.
Hrvaški založniki so do leta 1945 v največji meri
sledili ustaljenemu obrazcu objavljanja slikanic, ki je
vključeval domače otroške pisatelje za priredbo ali še
pogosteje za pisanje besedil ugodno kupljenih anonimnih ilustracij iz tujine. Namesto po načelu ilustracije
besedila, so slikanice na Hrvaškem nastajale po načelu
ubeseditve slike.
Lahko rečemo, da ne gre za razstavo slikanic, temveč
razstavo o slikanicah – o njihovih začetkih na Hrvaškem,
o zgodovinskem okviru njihovega nastanka, o težavah
in priložnostih založnikov, o besedilih in piscih besedil
za slikanice, o ilustracijah, o temah ter nekaterih negativnih pojavih v zvezi s slikanicami – skratka, o nekem
pogledu v manj znan in premalo raziskan segment hrvaške kulturne dediščine.
Danes pravimo, da je
slikanica važen medij v otrokovem
odraščanju.
Tudi
slikanica 19. stoletja je bila
to in še mnogo več. Bila je
privilegij, težko pričakovano
božično darilo, nagrada, najbolj zaželena igrača… Vendar
le za majhno število otrok, za
tiste, ki so odraščali v primernem izobrazbenem in
kulturnem okolju.
7
V prvi polovici 20. stoletja je tisk na splošno in z njim
tudi slikanice postale potrošno blago, kar je prineslo
tudi negativne pojave kot so komercializacija, upad kakovosti, manipulacija in podobno. »Odkritje« otroka kot
potrošnika je odprlo številne možnosti (samo)promocije.
Prizadevanje avtorjev, da bi temo prikazala čim bolj
objektivno ter na nekaterih mestih kritično, ne pomeni, da obiskovalci ob ogledu razstave nimajo pravice do
lastne percepcije. Ta ne izključuje bolj čustvenega doživljanja življenja oziroma otroštva nekega drugega in
drugačnega časa, iz katerega pomnijo le lepe slikanice
za nauk in zabavo za pridne otroke.