SE ZAVEDAMO PROBLEMOV VIKENDA NA HRVAŠKI OBALI ? Državljani Republike Slovenije smo od osamosvojitve pa vse do aprila leta 2008, težko čakali na priložnost nakupa nepremičnine na Hrvaškem. Šele takrat je namreč začela veljati t.i. vzajemnost s katero nam je bil omogočen nakup nepremičnin v sosednji državi. Vsi pa vemo, da Hrvaška predvsem njena obala, že od nekdaj velja za zelo privlačno in nadvse zanimivo turistično destinacijo in prav ta njena privlačnost je poleg možnosti dobrega zaslužka, gnala nemalokaterega Slovenca, da kupi nepremičnino ob hrvaški obali. Eden izmed pogostejših načinov, katerega smo se in se ga še vedno poslužujemo, je ustanovitev družbe na Hrvaškem. Družba na Hrvaškem s svojimi sredstvi (praviloma izvirajo iz kapitala, ki ga je zagotovil družbenik) kupi nepremičnino, družbenik – slovenska fizična oseba, pa potem z nepremičnino upravlja kot s svojo lastno (v njej počitnikuje, jo oddaja v najem,...). S tem pa se zgodba šele zares zaplete. Tako v nadaljevanju morebitne zmote, pasti in ovire, ki se jim morate izogniti, če želite v vaši nepremičnini brezskrbno preživeti tudi naslednja poletja. Po naših izkušnjah se namreč večina lastnikov družb, ki so na Hrvaškem vpisane kot lastnice nepremičnin ne zaveda problemov glede davčnih obveznosti, ki nastanejo v zadevnem primeru. Nakup nepremičnine preko družbe na Hrvaškem je namreč potrebno spremljati kar s treh različnih davčnih vidikov, in sicer, davka od dohodkov pravnih oseb in DDV na Hrvaškem ter dohodnine v Sloveniji. Davek od dohodkov pravnih oseb na hrvaškem: Stroški amortizacije in dejanski stroški v zvezi z nepremičnino so lahko davčno priznani odhodki le v primeru, če je vaša hrvaška družba registrirana za dajanje nepremičnine v najem in če je prihodek iz naslova predmetnega apartmaja v višini najmanj 5% nabavne vrednosti nepremičnine. V primeru, da prikažete prihodke, ki bodo nižji od 5% nabavne vrednosti apartmaja, se niti amortizacija, niti dejanski stroški nepremičnine, ne bodo priznali kot davčno priznani odhodki. Posledica je pozitivna davčna osnova, ki je na hrvaškem obdavčena z 20% davkom na dobiček. Nepriznavanje odhodkov pa žal ni edini problem z vidika davkov na hrvaškem, saj je potrebno opozoriti tudi na vidik (ne)izkazovanja prihodkov. Nam vsem dobro poznana praksa v tej zadevi je namreč, da družbenik poleg tega, da sam brezplačno počitnikuje v počitniški hišici, le-to brezplačno koristijo tudi njegovi prijatelji, sorodniki, sosedi in ostale, z družbenikom tako ali drugače povezane osebe. Hrvaška družba je iz tega naslova upravičena do prihodkov iz naslova najemnine in bi jih kot take tudi bila dolžna izkazati in vključiti v davčno osnovo za obdavčitev z davkom od dohodkov pravnih oseb. V kolikor omenjenega hrvaška družba ni izvedla in hrvaški davčni organ ugotovi, da se je nepremičnina dajala v brezplačen najem, obstaja tveganje, da bo pristojni davčni organ zahteval povečanje davčne osnove za omenjene prihodke (kot podlaga je lahko primerljiva cena oddajanja na trgu), poleg tega pa lahko družbi in odgovorni osebi izreče globo – neizkazovanje prihodkov se namreč obravnana kot davčna utaja. DDV na Hrvaškem: V zvezi z brezplačnim dajanjem nepremičnine v najem je potrebno opozoriti tudi na DDV, ki bi ga bila družba dolžna obračunati. V kolikor bi namreč pristojni davčni organ zahteval od hrvaške družbe povečanje davčne osnove iz naslova neizkazanih prihodkov, bi po vsej verjetnosti zahteval tudi obračun in plačilo DDV iz omenjenega naslova. Za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, se namreč šteje tudi uporaba blaga, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca, za zasebne namene ali brezplačna odtujitev tega blaga. Dajanje nepremičnin v najem je sicer transakcija, ki je oproščena plačila DDV, vendar to ne velja za nastanitev v počitniških domovih, počitniških kampih ali na prostorih, namenjenih kampiranju. Dohodnina v Sloveniji: V primeru, da hrvaška družba omogoča lastniku, torej fizični osebi iz Slovenije, da lahko brezplačno uporablja kapacitete iz naslova nepremičnine v njeni lasti na Hrvaškem, je potrebno vedeti, da se z vidika slovenske davčne zakonodaje omenjene aktivnosti štejejo kot prikrito izplačilo dobička fizične osebe, ki se v Sloveniji obdavčuje kot dividenda po stopnji 20%. Za prikrito izplačilo dobička se namreč šteje vsako nadomestilo, ki ga zagotovi izplačevalec, zlasti zagotovitev vseh oblik sredstev in opravljanje storitev, vključno z odpustom dolga, brez plačila ali po ceni, ki je nižja od primerljive tržne cene, ali plačila za nakup vseh oblik sredstev in storitev po ceni, ki je višja od primerljive tržne cene, ali plačila za sredstva in storitve, če sredstva niso bila prevzeta ali storitve niso bile opravljene. S to novičko vas dragi bralci nismo želeli strašiti in vam kvariti užitkov počitnikovanja na Mediteranski obali, temveč smo vas želeli samo opozoriti, da je potrebno vsako transakcijo, pa naj bo odplačna ali neodplačna, poslovna ali v privatne namene, preveriti tudi z davčnega vidika. Najsi je bila zadeva predstavljena v še tako slabi luči, je mogoče njeno transparentnost dokaj enostavno urediti. Naši svetovalci imajo odgovore na vsa vaša vprašanja, saj se s tovrstnimi vprašanji srečujejo dnevno. Za konkretna vprašanja smo za vas dosegljivi na spodaj navedeni telefonski številki oziroma na elektronskem naslovu. Z veseljem se z vami dogovorimo za sestanek, pri čemer je uvodni predstavitveni sestanek za vas brezplačen. Kontakt: Dušan Jeraj, davčni svetovalec tel.: 01 360 30 40 ali [email protected] OBLIKUJEMO PRIHODNOST!