1. No category

]
Občina Devin Nabrežina leži na pragu tržaske
pokrajine in se lahko ponaša z bogatim območjem,
ki ima velik naravni, zgodovinski in kulturni
pomen.
Do pred nedavnim je to območje predstavljalo mejo
ne le države, temveč zahodnega sveta z vzhodnim.
V preteklosti je lega občine zavirala njen
gospodarski razvoj, tako industrijski kot turistični,
danes pa je postala celovito in nedotaknjeno
območje. Z novo okoljsko občutljivostjo, novimi
potrebami in strateškimi turističnimi vrednotami,
ki so v skladu z naravo, posebnostmi ter pristnimi
izdelki je občini uspelo ustvariti visokokakovostno
ponudbo in razpoložljivost. Sem uvrščamo Devinski
grad, slikoviti Sesljanski zaliv, Rilkejeva pešpot –
očarljiv sprehod po Devinskih stenah, devinski
portič ter posebnosti Ribiškega naselja, ki združuje
dramatično zgodovinsko in kulturno preteklost
eksodusa Istranov z novostmi v gospodarstvu,
školjkarstvu, ribištvu in športni plovbi. Zaledje je
posejano z zgodovinskimi najdbami, kot so
avstrijski strelski jarki iz 1. svetovne vojne ter jame,
bogate z geološkimi in paleontološkimi najdbami
izpred 60.000 let. Označujejo ga zgodovina in
kultura slovensko govorečega avtohtonega
prebivalstva, sodobni gospodarski izzivi ter
značilne dobrote s priokusom preteklosti, na
katerega obiskovalci težko pozabijo, ali iznajdljive
kombinacije jedi naših gostilničarjev. Težave, ki so
povezane z bivanjem v tako zapletenem, lepem in
zaščitenem območju, pa se lahko spremenijo v
edinstveno izkušnjo, katere bodo deležni tudi naši
dragi gostje.
]
Občina Devin Nabrežina je bogata z naravnimi,
arheološkimi, zgodovinskimi in kulturnimi viri,
kar predstavlja podlago za turistični in
gospodarski razvoj območja. Na teh temeljih
želimo sestaviti paleto ponudb v okviru
naravnega in zgodovinsko–kulturnega turizma.
Te značilnosti omogočajo območju, da
predstavlja sprejemno točko za tržaško pokrajino
tudi na področju kopališkega turizma.
Na ozemlju občine Devin Nabrežina je mnogo
speleoloških in arheoloških zanimivosti.
Omembe vredni so mitrej pri Štivanu, zavetišče
pri Vižovljah, jama na Štreki, Jepavkna jama,
predvsem pa bi poudarili izkop v Ribiškem
naselju, kjer so našli ostanke dinozavra Antonia,
ki bo obiskovalcem dostopen v mesecu marcu. Z
naravnega in okoljskega vidika so zanimivi: izvir
reke Timave, obalni pas, ki ga označujejo
navpične stene strmo nad morjem, ter številne
pešpoti, predvsem Rilkejeva pešpot v Devinu, s
katere lahko občudujemo Seljanski zaliv,
Devinske stene, Devinski grad in kraške
značilnosti območja.
Prepričani smo, da življenjske posebnosti naše
občine so vredne obiska, saj preprostost ljudi,
prijaznost, ki jo obiskovalci občutijo ob sprejemu,
ter lepota krajev, natrpanih z zgodovino, kulturo
in naravnimi lepoti, ne bodo razočarali nikogar.
Massimo Romita
Podžupan in odbornik Občine Devin Nabrežina
Vitez dela Giorgio Ret
Župan Občine Devin Nabrežina
Brošuro je pripravila
Občina Devin Nabrežina
Fotografije:
Marino Sterle, Lucia Lalovich, Matteo Fabris, Pino Sfregola
Zemljevid:
Geodetski zavod Slovenije d.d., Ljubljana
Brošuro je pripravila Edizioni Giro
KORISTNE INFORMACIJE
JAVNI PREVOZI
Avtobusna linija podjetja APT št. 51 povezuje Devin
in Sesljan s Trstom v obe smeri.
Avtobusne linije podjetja Trieste Trasporti št. 43, 44
(ob delavnikih) in 73 (poletna sezonska linija)
povezujejo kraška naselja s Trstom.
Za pojasnila in informacije o urniku voženj:
TIC Sesljan tel. +39 040 299166
ali
www.triestetrasporti.it tel.: 800 016675
IZPOsOJA kOlEs, JAdRNIc IN čOlNOV
DEVIN
Carsokras.com
Izposoja koles in jadrnic
Devin, 50 - tel: +39 3474400895 /+39 3490095369
www.carsokras.com
ŠTIVAN
Marina Timavo
Štivan, 29/A - tel: +39 040-209868
Izposoja motornih čolnov
TURIsTIčNE INFORMAcIJE
Comune di Duino Aurisina
Občina Devin Nabrežina
Nabrežina Kamnolomi 25 - 34011 Nabrežina
Tel. +39 040 2017111 fax: +39 040 200245
Urad za javno šolstvo, kulturo, šport, turizem,
stike z javnostjo in evropske projekte
Nabrežina 102 - 34011 Nabrežina
Tel. +39 040 2017372 fax: +39 040 201307
OBčINA dEVIN NABREŽINA
TIc Sesljan
Sesljan, 56/B - tel: +39 040299166
[email protected] - www.marecarso.it
R
SKI G
N
I
V
DE
AD
grad
KI GR
S
N
I
DEV
4
AD
Devinski grad stoji na visoki kraški pečini strmo nad morjem in obiskovalcem
nudi veličastni razgled na Tržaški zaliv.
Čudoviti park, ki obdaja grad in se po terasah spušča k obali s svojimi
drevoredi, pisanimi cvetličnimi gredami, kipi in arheološkimi najdbami še
prispeva k čaru tega kraja in mu daje enkratni romantični pridih.
Lastniki gradu, ki je bogato opremljen z dragocenimi umetninami in
zgodovinskimi eksponati, so Princi Torre e Tasso, ki so za obiskovalce odprli ne
samo park, ampak tudi večji del gradu, v katerem prebivajo še danes.
Grad, ki je nastal na ruševinah rimske postojanke, sega v 14. stoletje in je videti
kot heterogena in mogočna stavba, ki kraljuje nad Tržaškim zalivom. Obisk
traja približno poldrugo uro; poleg raznolike sredozemske flore parka si lahko
obiskovalci ogledajo grajske prostore z dragocenim pohištvom, številnimi
zgodovinskimi dokumenti, orginalnimi pismi, družinskimi slikami in
starodobnimi umetnostnimi grafikami.
V stoletjih so na gradu gostili številne osebnosti: Elizabeto Avstrijsko (znano kot
Sissi), Chambordske grofe, nadvojvodo Maksimilijana Habsburškega z ženo
Charlotto Belgijsko, nadvojvodo Franca Ferdinanda, Johanna Straussa, Franza
Liszta, Paula Valeryja, Gabrieleja D’Annunzia in najslavnejšega gosta, pesnika
Rainerja Mario Rilkeja, ki je tu spesnil prvi dve izmed slavnih Devinskih elegij.
Obiskati je mogoče več kot 18 lepo opremljenih soban, ki pričajo o dolgi
zgodovini družine Torre e Tasso (nekoč Turn und Taxis). Med eksponati izstopa
starodobna različica klavirja, na katerega je igral Liszt, med zanimivostmi pa ne
gre spregledati Palladijevo stopnišče, ki je prava arhitekturna mojstrovina,
razgled na 360 stopinj, ki ga imajo obiskovalci z grajskega stolpa, terase strme
nad morjem in bunker, ki ga je leta 1943 zgradila nemška Kriegsmarine.
Od leta 2010 imajo obiskovalci tudi možnost, da si ogledajo ruševine Starega
Devinski grad
Info +39.040.208120
Fax +39.040.208022
Rezervacije za skupine fax:
Info: [email protected]
Info ogledi: [email protected]
www.castellodiduino.it
Urnik:
Od 19.marca do 31.marca 2011:
od 9.30-16.00
Od aprila do septembra: 9.30-17.30
Od 1. do 16.oktobra : 9.30-17.00
Od 17.oktobra do 1.novembra 2011:
9.30-16.00
Zaprto ob torkih
grad
gradu, ki sega v 11. stoletje in je nastal na ostankih
druidskega templja, ki je bil posvečen božanstvu sonca.
Ruševine, ki so jih uredili in poskrbeli za njihovo
varnost, so sedaj dostopne skupinam obiskovalcev po
vnaprej določenem urniku in predhodni rezervaciji
obiska.
Ob obisku gradu je na ogled tudi bunker s površino
400 m2 in globino 18 m. Zgradila ga je leta 1943
organizacija TODT z nemško vojno mornarico, da bi
zaščitila postojanko v Sesljanu pred morebitnim
zavezniškim izkrcanjem. Preden bi ga opremili s topom,
so se mnogi krajani zatekali v bunker ob zračnih
alarmih. Od leta 1945 do leta 1954 so tu hranili gorivo za
angleško vojsko. Leta 2006 so bunker odprli za
obiskovalce kot pričevanje tistega tragičnega obdobja.
5
LEGENDE O KRASU
kraški kamen
Legenda pravi, da je bil Kras
nekoč zelen in rodoviten, poln
travnikov, gozdov in potokov s
svežo vodo. Nekega dne pa je
dobri Bog v nekem kotu na
Zemlji opazil velik kup kamenja,
ki je škodoval kmetijstvu. Zato je
zadolžil arhangela Gabrijela, da
jih pobere in jih vrže v morje.
Tako je Gabrijel napolnil vrečo, ki
je bila težka in se namenil proti
Jadranskemu morju. Ko se je
približeval Krasu, ga je zagledal
hudič, ki mu je iz radovednosti z
rogovi preluknjal vrečo. In glej
nesrečo: vse tisto kamenje se je
raztreslo na zemljo in spremenilo
kraško planoto v eno samo
melišče.
Burja
Zelo stara pripovedka pravi, da je
Burja čarovnica, ki živi v
kavernah na Krasu, da bi se
skrila pred ljudmi. Pozimi pa
pride iz svojega zavetišča skupaj
s sinom Burinom. Besneča, s
svojimi silnimi ledenimi sunki,
vse uniči. Ljudje so jo zaman
poskušali ujeti in zapreti v jamo z
ogromnimi kamnitimi stenami,
saj se je vedno osvobodila in
vsakič znova in še bolj silno
prodirala do morja.
Iz nekaterih drugih virov legenda
pravi, da je bila Burja nežna
nimfa, ki je živela v kraških
gozdovih. Poleti je pihala, da bi
osvežila ljudi, ki so obdelovali
trdo kraško zemljo. Nekega dne
pa so od daleč prišli vojskujoči se
možje, ki so si tu zgradili svoje
domove. Eden izmed njih je ubil
Boga, ki ga je Burja zelo ljubila.
Zato je nimfa iz maščevanja
začela ledeno in silno močno
pihati. Tako je postala ljudem
sovražna in vse od takrat vsako
zimo poskrbi za to, da občutimo
njeno hladno jezo.
Pršut in teran
Ljudje pripovedujejo, da je
nekega dne Jezus utrujeno hodil
skozi razne kraške vasi. Potoval
je le z nekaj vode in pršuta v svoji
torbi. Ko je nastopila ura, ko je
bilo treba jesti, je Jezus ugotovil,
da v njegovi torbi ni bilo več
pršuta. Nekdo ga je okradel. Na
Jezusovem obrazu se je pojavil
izraz neodobravanja, ko je rekel:
»Od danes naprej kdor koli bo
živel na Krasu, bo živel v
pomanjkanju vode, zato da se
tako ne bo nikoli pogasila žeja
tistega človeka, ki mi je ukradel
pršut.« Tako je vsa voda izginila v
podzemlje.
Toda Hudič, ko je slišal Jezusove
besede, se je odločil, da mu
ponagaja in je tako prebivalcem
Krasa podaril vino teran. Tako je
Kras dobil pršut in teran.
Deželni naravni rezervat
6
[
Devinske stene uspešno združujejo pravno
priznanje varstva okolja z ohranjanjem
naravnega ravnovesja, varstvom okolja in
turistično rabo tega, kar nam nudi narava.
Toplo dobrodošlico izrekam vsem, ki se s
temi vrednotami strinjajo in želijo spoznati
tudi vse, kar poleg tega nudi ozemlje občine
Duino Aurisina – Devin Nabrežina:
naravne lepote, zgodovino, kulturo in trud,
da bi ustvarili idealno okolje za čimboljšo
turistično ponudbo.
comm. Giorgio Ret
Župan Občine Duino Aurisina
Devin Nabrežina
ZAŠČITENO OBMOČJE NAM JASNO KAŽE PREHOD IZ
GOZDA V SREDOZEMSKO MAKIJO
[
narava
DEVINSKE STENE
Deželni naravni rezervat Devinskih sten ni samo
prelepa vhodna točka na ozemlje občine Devin
Nabrežina, ampak tudi edinstveno razgledišče, s
katerega je mogoče občudovati čarobno lepoto
Tržaškega zaliva. Upravljanje Rezervata konkretno
dokazuje, da je varstvo narave mogoče uskladiti s
turistično dejavnostjo na zavesten in sodoben način.
Vse, ki bodo gostje Rezervata, vabimo, da raziščejo
tudi ostale predele ozemlja občine Devin Nabrežina,
ki se lahko ponaša z izrazito pestro naravo, bogato
zgodovinsko dediščino in visoko kakovostjo
enogastronomskih proizvodov.
Odbornik za Okolje in Parke
Fulvio Tamaro
Rezervat Devinskih sten je bil
ustanovljen leta 1996. Park ima
površino 107 hektarjev in se razteza v
ozkem pasu, kjer je viden prehod iz
prevlade srednje evropskih biološko
geografskih značilnosti v sredozemske.
Posebno razčlenjena biotska raznolikost
se spaja z neverjetno lepo krajino, za
katero so značilne bele apnenčaste
stene, ki se spuščajo v morje.
1700 m dolgo pešpot, ki je poimenovana
po pesniku češkega rodu Rainerju Marii
Rilkeju, so otvorili leta 1987. Steza pelje
iz parkirišč v Sesljanu oz. Devinu do
Naravnega rezervata. Položnost poti
omogoča vsem, da se sprehodijo po
stezi in občudujejo morfologijo skal in
bogastvo zaščitene flore in favne.
JESENI RUJ RDEČE OBARVA POKRAJINO
RILKEJEVA PEŠPOT
Devinske stene so edini kraj na svetu, kjer
raste Centaurea kartschiana, to je rastlina, ki
uspeva na delu sten, ki je najbližji morju.
Zanimivi so tudi kraški pojavi, ki jih povzroča
erozija vode na apnenčastih površinah.
Delovanje dežja tvori zanimiva brazdasta
polja, žlebove in korita, lahko pa celo
preluknja skalo in rastlinstvu omogoči, da
raste tudi med kamenjem. Bela apnenčasta
skala je glavni element rezervata in se kaže v
posameznih stolpih ob obali ali v skalnatih
golicah, ki so jih vzdolž roba izdolbli kraški
pojavi. Vzdolž sten med novim Devinskim
gradom in Sesljanskim zalivom, ob ostankih
vojaških postojank, se vije Rilkejeva pešpot, s
katere lahko občudujemo obširni
razgled na Tržaški zaliv, od izliva Soče vse do
Savudrije na Hrvaškem.
Pešpot pričnemo v Sesljanu, ob Uradu za turistične
informacije (TIC). Steza obide kamp na desni in
zapuščeni kamnolom ob morju na levi, nato pa prečka
polje razbrazdanih apnenčastih skal, ki površje oblikujejo
s svojimi žlebovi, melišči in razdrobljenimi kamni. Tu je
mogoče opaziti nizke in zvite črne bore, ki kljubujejo
skrajnim temperaturnim in padavinskim pogojem. Za
seboj pustimo žlebasto skalovje in se podamo do bunkerja
iz druge svetovne vojne, ki je dane spostal razgledna
točka. Spustimo se po ozkem hodniku v skali in pridemo
do terase, od koder lahko občudujemo obalo pod seboj.
Steza se nadaljuje med redko goščavo in skalovjem, vse
do višje razgledne točke, na katero opozarja tabla. To je
najvišja točka cele pešpoti: dviga se namreč 90 m nad
morsko višino. Razgled se odpira tudi na kraško planoto
in na verigo kraških vzpetin, z najvišjim vrhom Grmado
(323 m). Po tej razgledni točki pešpot sledi stenam, ki se
strmo spuščajo v morje. Vije se med samotnimi črnimi
bori, razbrazdanimi polji in skalnatimi golicami z redkim
grmičevjem, nato doseže umetno zasajen borov gozd in
križišče, od koder pridemo do državne ceste št. 14.
Glavna steza se nadaljuje vzdolž roba sten; med goščavo
in skalami vodi do razgledne točke, ki se odpira na
ostankih še enega bunkerja iz druge svetovne vojne.
Pešpot nas nato vodi do križišča, od koder se je mogoče
podati do državne ceste ali pa nadaljevati po novejšem
delu poti, ki pelje do Devina. Pešpot obide nekaj vojaških
izkopov in se nadaljuje skozi gosto rastlinje mešanega
gozda borov in črnik vse do Devina. Za obiskovalce s
težavami pri hoji se steza začne v Devinu in se nadaljuje
vse do razgledišča ob robu kamnitih sten.
PROTAGONIST REZERVE JE BELI
APNENEC, KI GA OBLIKUJEJO
KRAŠKI POJAVI
narava
PRIPOROČAMO OGLED
7
FLORA IN FAVNA
Devinske stene sestavljajo – kot celotno kraško
planoto–karbonatne skale, ki so se razvile v kredni
dobi (pred 120 milijoni let) iz sedimentov oklepov
planktonskih živali na dnu plitkega morja,
poimenovanega Tetida.
Pred približno 50 milijoni let, v dobi eocena, se je
morsko dno navpično povzpelo nad površino zaradi
sunkov afriške kontinentalne plošče, ki je porivala
proti baltski plošči in ustvarila ostre stolpe, ki se
dvigajo nad zalivom.
Kljub temu, da večino rezervata prekriva pas črnih
borov, ki deli državno cesto št. 14 od Rilkejeve pešpoti,
lahko vseeno na tem zaščitenem območju opazimo
prehod iz gozda v sredozemsko makijo, ki jo večinoma
sestavljajo črnike in gabri: če se postopoma
približujemo morju, opazimo, da se to rastlinstvo
postopoma redči in daje prostor grmičevju
(terpentinovec, pasji trn in še zlasti ruj) in skalni
vegetaciji. Na meliščih in v globačah rasteta večinoma
rešeljika in Centaurea kartschiana, endemica rastlina
z rožnato vijoličastimi cvetovi.
To je primerni habitat za plazilce (kače, gade, modrase
in kuščarje) in za gnezdenje ptičev, kot so puščavec,
rumenonogi galeb, krokar, pa tudi sokol selec, ki je že
vključen v seznam ogroženih živali in je našel zavetje v
najmanj dostopnih delih sten. Med jesenjo in pomladjo
je mogoče opaziti razne ptice selivke, ki se selijo ali tu
prezimijo, kot so ponirki, medtem ko v borovem gozdu
živijo ščinkavci, šoje, žolne, skobci in veverice.
KAKO DO NAS
Do pešpoti se pripeljete po državni
cesti št. 14 iz Trsta proti Tržiču.
Po Sesljanu je, ob razpotjuc, ki pelje do morja,
parkirišče, na katerem so table za Rilkejevo pešpot.
Do Rilkejeve pešpoti lahko pridete tudi iz Devina.
Za obiskovalce, ki prihajajo iz Benetk
ali iz Vidma v smeri proti Trstu
po avtocesti A4, svetujemo izvoz Devin (Duino).
Občina Devin Nabrežina
Nabrežina Kamnolomi, 25 – 34011 Nabrežina (TS)
Tel. (+39) 040 2017111 – faks (+39) 040 200245
TIC Sesljan – Sesljan 56/b – 34011 Sesljan (TS)
Tel./faks (+39) 040 299166
[email protected]
[email protected]
narava
8
RILKEJEVA PEŠPOT
Rilkejevo pešpot so otvorili
leta 1987 in jo leta 2000
podaljšali. Družina princa
Raimonda della Torre e
Tasso – Thurn und Taxis je
upravljanje pešpoti do leta
2013 podelila Pokrajini
Trst. Pot se zdaj vije skoraj
dva kilometra vzdolž roba
kraških sten. To je najbolj
slikovit in veličasten del
naše obale, od koder se
nam ponuja čudovit
razgled na Tržaški zaliv,
stisnjen med istrsko obalo
in gradeške plitvine.
Zaradi izrednega
naravoslovnega pomena je
deželni zakon ta predel
med državno cesto št. 14 in morjem, ki ga na
vzhodu omejujeta kamp in zaliv, na zahodu pa
naselje in grad, zaščitil kot »Naravni deželni
rezervat Devinske stene«. Simbol rezervata je
črnopikčasta kuščarica (Algyroides
nigropunctatus), balkanski kuščar, ki ima tu svoje
najzahodnejše domovanje.
Pešpot se začne na parkirišču pred sedežem
Ustanove za turizem, kjer si na panojih lahko
ogledamo prikaz poti. Na poti je na strateških
mestih pet razglednih točk. Prva je na koti 60 m,
na predelu, ki ga še omejuje kamp. Od tu se nam
ponuja razgled na Sesljan. Po kampu in zavetišču
Rilke se povzpnemo po griži in škrapljišču do kote
87 m. Tu je ograjena ploščad, od koder se nam
razgled odpira tudi na Kras. Med drugo svetovno
vojno je bil tu protiletalski top. Pod razglediščem
je bunker. Če se spustimo v njegovo notranjost,
pridemo do manjše jame z naravnim oknom v
strmih previsnih stenah.
Sprehod nadaljujemo po zavarovani stezi nad
prepadom in že nas objame čudovita vegetacija.
Na Rilkejevi pešpoti lahko občudujemo v odmiku
značilno ilirsko-balkansko rastlinje, ki si je utrlo
pot v gozd črnega bora, medtem ko je na stenah in
med skalovjem prisotno sredozemsko, predvsem
grmičevje in cvetje. Prav v tem skalnatem okolju
raste glavinec (Centaurea kartschiana) endemična
vrsta značilna za Devinske stene.
Posebno doživetje predstavljajo visoke apnenčaste
skale, prepredene z globokimi razpokami, kjer so
atmosferski dejavniki v vertikalnih skladih
ustvarili strme stebre in stolpe, ki se dvigajo k
nebu, ali gladke prepadne stene nad morjem.
Na nekaj stotih metrih lahko občudujemo
najznačilnejše kraške površinske pojave:
razjedene skale, lijake, raztresene kamnite griže
in seveda škraplje, ki jih prekriva grmičevje.
Kamen je sploh glavna značilnost Rilkejeve
pešpoti.
Tretje razgledišče je na koti 86 m med skalami, ki
so njegova naravna ograja. Od tu lahko
občudujemo devinski grad. Po približno 1300 m se
odcepi v gozd steza, po kateri pridemo do državne
ceste št. 14. Rilkejeva pešpot pa se nadaljuje do
kote 83 m, kjer so med vojno imeli protiletalsko
orožje.
1700 m po začetku pešpoti pridemo do križiščače
zavijemo desno, bomo dospeli na državno cesto
št.14, glavna pot pa se nadaljuje do Devina. Tu se
tudi začne približno 200 m dolga steza za gibalno
prizadete osebe in vodi do petega razgledišča, od
koder lahko občudujemo strme previsne stene in
devinski grad. Grad je last princev della Torre e
Tasso – Thurn und Taxis, ki so ga leta 2003 odprli
tudi obiskovalcem. Ta del poti je dala urediti
deželna uprava leta 2003.
Je panoramska pot, ki poteka med Nabrežino in
Križem. Pot je široka in udobna, pred vetrom je
vedno zaščitena, tudi v obdobjih, ko piha burja.
Velik del poti pokrivata žajbelj in šetraj. Pot nudi
pogled na Tržaški zaliv in na laguno v Gradežu. Po
kratkem vzponu lahko s pešpoti krenemo proti
razgledišču Liburnia (št. 1), od koder se odpira
eden najlepših pogledov na obalo. Pešpot začne v
Nabrežini, kjer je potrebno slediti napisom
“šola/scuola Igo Gruden”, kjer se lahko parkira.
Na levi se odpre široka in udobna pot, po kateri se
tudi vrnemo.
narava
ŽAJBLJEVA POT
REKA MED BAJKO IN ZGODOVINO
9
Predel ob izvirih reke Timave je najsvetejši in
najbolj prežet s spomini na vsem tržaškem
Krasu. V tem otožnem in edinstvenem okolju
se prepletajo bajke in zgodovina. V senci
mogočnih cipres, topolov in platan, ki bedijo
nad belo gotsko cerkvijo svetega Janeza
Krstnika, so na razdalji 50 m trije izviri. Iz
prvega pod skalnato steno pri- vre voda iz
podvodnih, približno 70 m globokih
podzemskih rovov.
Plošča, pravzaprav neznančev zaobljubni dar,
nas spominja, da so tu nekoč častili božanstvo
Timave. Verjetno gre za starodaven obred,
morda venetskega izvora. Iz istega obdobja sta
tudi gozd in svetišče Homerjevega junaka
Diomeda, ustanovitelja mesta, ki je bil tudi
nekako povezan z Veneti in katerega v svojih
delih omenja tudi Strabon. Druge plošče so bile
namenjene čaščenju Diomedovega zvestega
tovariša Herkul Avgusta in rimskemu bogu
setve in rodovitnosti Saturnu. Kjer danes stoji
cerkev, je bil nekoč verjetno tempelj, posvečen
Spes Augusta. Odkrili so še štiri plošče
darovalcev iz različnih predelov cesarstva, ki so
se tu želeli zahvaliti božanstvu za milost, katere
so bili deležni. Ob starokrščanski cerkvi je bil
nekoč samostan, do katerega je vodila
romarska pot. Obe zgradbi so med svojimi
osvajanji uničili Ogri.
Arheološke najdbe na področju tretjega izvira
Timave nam pričajo, da je bilo tu nekoč
pristanišče; posluževali so se ga od 5. stoletja
pred Kristusom vse do 18. stoletja.
Med prvo svetovno vojno je bila reka Timava
del obrambnega sistema hriba Grmada, s
katerim je avstrijska vojska hrabro branila
dostop do Trsta. Med raznimi ofenzivami je bilo
to področje tarča mnogih bombnih napadov. 17.
maja 1917 je bil v boju z avstrijskimi vojaki
ranjen major Giovanni Randaccio. Danes na
tem kraju obiskovalca pričaka prava oaza miru,
kjer čas teče tako mirno kot reka na svoji poti
proti morju.
narava
UČNA POT
10
Učna pot Nabrežina je krožna pot, ki se
začne in konča pri srednji šoli «Igo
Gruden». Šteje enajst postaj; to so točke, ki
so zanimive za spoznavanje zemljepisnih,
naravoslovnih, zgodovinskih, kulturnih in
arhitektonskih značilnosti Nabrežine in
njene okolice.
Ko zapustimo šolsko dvorišče, zavijemo na
Ribiško pot v smeri morja, prečkamo obe
železniški progi in se po kamnitih
stopnicah spustimo do razgledišča Pod
Oljščico. Od tam lahko opazujemo Nabrežinski breg, preostale
vinograde, nabrežinski portič, gojišča školjk na morju in kraje, ki
ležijo ob Tržaškem zalivu.
Tretja postaja so Brščice. Do te točke pridemo po poti Za vodico. To je
gozdna pot med borovim gozdičem in železnico in vodi proti Križu.
Uradno je to pešpot J. Kugyja. Tu lahko opazujemo nekatere kraške
pojave in tipično mediteransko rastje. Na križišču zavijemo proti
severovzhodu po strmi poti do starega vodnega stolpa. Stolp je bil
zgrajen za časa Južne železnice skupaj z vodovodom predvsem za
dostavo vode parnim lokomotivam. Danes pa je samo razgledni stolp.
Pot nadaljujemo skozi borov gozdič in kaj kmalu pridemo na križišče
med pokrajinsko cesto in cesto za Šempolaj. Tam zavijemo na levo
proti Grudnovi rojstni hiši, nato na desno in pridemo na Trg sv. Roka.
Tu si lahko ogledamo predvsem nabrežinsko cerkev in na drugem
koncu trga spomenik občanom, padlim v drugi svetovni vojni.
Pri cerkvi zavijemo na desno po drevoredu in se ustavimo pri
spomeniku Iga Grudna (1893-1948).
Naslednja postaja na naši učni poti je stari vaški trg Kržada, ki je
središče vaškega jedra. Tu lahko raziskujemo značilnosti kraške
kmečke arhitekture. Na severovzhodnem koncu stare vasi, pri
Bibnih, zavijemo na pot, ki pelje v Polje. Tu je naša osma postaja, kjer
lahko opazujemo obdelane površine, v glavnem vinograde. Kjer se
vinogradi končajo, se pot začenja spuščati v največjo dolino na tem
koncu krasa, to je Lišček. Levo od nje je manjša dolina Šišček z
vojaškim pokopališčem iz 1. svetovne vojne. Dolina Lišček je tudi
danes povečini obdelana in je zanimiva zaradi svoje mikroklime,
rastja in kala. Iz Liščka se po isti poti vrnemo na planoto. Po dokaj
zaraščeni stezi krenemo ponovno v smeri šole. Kmalu pridemo do
avtoceste, gremo pod podvoz in nadaljujemo v isti smeri do Podmeje,
kjer zavijemo proti zahodu mimo glavnega pokopališča in pridemo
spet na pokrajinsko cesto. Prečkamo jo pri bencinski črpalki in po
Ribiški poti dospemo do kamnoseške delavnice, kjer je naša zadnja
postaja, ki nam nudi priložnost, da od bliže spoznamo dejavnost, ki je
od nekdaj bila zelo pomembna za Nabrežino in širšo okolico. Naša
učna pot se sklene pri šoli, kjer se je začela. Če smo dovolj gibčni
vendar tudi dovolj pozorni pri opazovanju, je cele poti za približno
dve uri.
Antoni J., Cante M., Collovati
N., Košuta A., 1. raz.
Ribiška pešpot
Je starodavna pot, ki so jo uporabljali
ribiči, ko so se odpravili na morje na
lov na tuno s svojimi tipičnimi plovili
– čupami – izdolbljenimi v drevesno
deblo. Po njih nosita ime plaža in
majhen pristan v Nabrežini
“Pri Čupah”.
Do Ribiške pešpoti pridemo
tako, da v Nabrežini
sledimo napisom
“šola/scuola Igo
Gruden” ali pa
“Ribiška
pešpot/Sentiero
dei pescatori”.
Postavljeni so
ustrezni
prometni znaki.
Pot se spušča
proti morju iz
strme pečine
skozi edinstveno
pokrajino.
Povratek poteka
po isti poti.
NAJVEČJI IN NAJBOLJ POPOLN ITALIJANSKI DINOZAVER
Eno izmed najzanimivejših
paleontoloških najdišč v Italiji je v
Ribiškem naselju, v devinsko
nabrežinski občini. Simbol nahajališča
je dinozaver, ki so mu nadeli vzdevek
Antonio; to je največji in najbolj
popoln italijanski in evropski
dinozaver, ki spada v skupino
primitivnih hadrozavrov, ki so v
tesnem sorodstvu z ameriškimi
račjeklunimi dinozavri.
Poleg dinozavra Antonia so v
nahajališču našli še ostanke bogate
favne, med katerimi so še drugi
dinozavri iste skupine in kosti drugih
živali, fosili primitivnih krokodilov, rib,
rakov in rastlin.
Ribiško naselje, v Občini Devin Nabrežina, je
oddaljeno kakih 20 km od Trsta.
Iz Trsta pelje v Ribiško naselje Državna cesta
14 do Sesljana, v devinsko nabrežinski občini.
Iz Vidma ali Benetk: avtocestni izhod “Lisert”.
Mestni naravoslovni muzej v Trstu
ulica dei Tominz, 4 – 34139 – Trst
Tel. +39 040 6758658 - Fax +39 040 6758230
Muzej je odprt:
od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro
www.retecivica.trieste/triestecultura/musei/scientifici
Skupina Flondar
Dežurstvo za informacije o didaktičnih in
turističnih ogledih paleontološkega najdišča
dinozavra Antonia:
občinska knjižnica v Ribiškem naselju
ponedeljek med 16. in 19. uro
Tel. +39 040 208052
Mobitel +39 393 477 393118
Pred nedavnim je arheološko
nadzorništvo Furlanije – Julijske
krajine pristalo na to, da se omogoči
prve vodene obiske šolarjev in
turističnih skupin, ki bi jih na
paleontološkem nahajališču spremljali
prostovoljci speleološke skupine
Flondar iz Devina Nabrežine, v
sodelovanju s tržaškim naravoslovnim
muzejem.
Od pomladi 2011 dalje bo torej
pripravljena pot, ki bo opremljena z
razlagalnimi panoji in modelom
dinozavra, ki ga bodo namestili točno
tam, kjer so dinozavra odkrili.
Obiskovalci bodo nato imeli tudi
možnost, da si ogledajo paleontološki
oddelek tržaškega mestnega
naravoslovnega muzeja, kjer so
shranjeni ostanki dinozavra Antonia in
druge najdbe, ob nedeljah, v
spremstvu prostovoljcev, pa bo mogoč
ogled tega pomembnega nahajališča,
ki je zaslovelo po vsem svetu.
Prve fosilne ostanke so odkrili nekateri
amaterji ob koncu osemdesetih let, na
začetku devetdesetih let pa so se
zgodovina
Rekonstrukcija Tethyshadrosa insularisa - Lukas Panzarin
pričela prva izkopavanja. Izkazalo se
je, da eden izmed najdenih ostankov
pripada živali iz skupine dinozavrov.
Po naključju je absolventka fakultete
za geologijo univerze v Trstu, Tiziana
Brazzatti, za seminarsko nalogo
morala opraviti nekaj geoloških
meritev prav na tem območju;
25.aprila 1994 je med apnenčastimi
skalami zagledala izdanek, na površju
katerega je bilo videti prednjo nogo
fosilnega plazilca: tako so odkrili
dinozavra, ki ga sedaj poznamo z
vzdevkom Antonio.
Na podlagi tega odkritja je ministrstvo
v letih 1996-1997 odredilo temeljitejše
izkopavanje, leto zatem pa je stekla še
ena tovrstna akcija. Za izkopavanje je
skrbelo podjetje “Stoneage”, ki se
ukvarja s paleontološkim
izkopavanjem, po dogovoru s tržaško
univerzo. Potrebnih je bilo šest
mesecev dela na terenu in 3500 ur
priprav v laboratoriju, da bi prišel na
dan največji in najbolj popoln
italijanski in evropski dinozaver, poleg
številnih živalskih in rastlinskih
ostankov.
To nahajališče fosilov predstavlja eno
izmed najpomembnejših odkritij
italijanske paleontologije 20. stoletja:
tu so odkrili doslej edine dinozavre, ki
so jih kdaj našli v Italiji v stratigrafski
legi; sistematična izkopavanja in
znanstvene raziskave tu še potekajo.
Zaradi prisotnosti teh kopenskih
plazilcev na italijanskem severovzhodu
so znanstveniki morali povsem
spremeniti paleogeografsko
pojmovanje tržaškega Krasa, ki je v
obdobju Zgornje krede veljalo za
morsko ali lagunsko okolje, sedaj pa se
domneva, da je tu bilo tudi nekaj
kopnega.
11
zgodovina
Območje občine Devin Nabrežina je bogato
z arheološkimi pričevanji, ki segajo v
obdobje med prazgodovino in rimsko dobo.
Pot se prične pri Muzeju Jamarskega
društva Flondar v Ribiškem Naselju, kjer je
možno podoživeti zanimive zgodovinske
etape tega ozemlja.
ARHEOLOŠKA POT
Mitrej
Med drugo polovico 1. stoletja pr.Kr. in začetkom 5. stoletja je bila
jama svetišča boga Mitre, boga indo-perzijskega izvora, ki se je rodil
iz skale in so ga zato častili v podzemnih prostorih. Mitraizem je bil
inicijacijski obred odrešenja, namenjen samo ozkemu krogu
častilcev. Vrhunec čaščenja je predstavljajo žrtvovanje bika. Kot v
ostalih mitrejih sta bila tudi tukaj odkrita dva kamnita sedeža.
Majhna vdolbina na dnu jame je hranila ploski relief, ki upodablja
boga Mitro med žrtvovanjem bika. Danes si lahko relief ogledamo v
kopiji iz mavca. Devinski Mitrej, eden najstarejših na Zahodu, je
edini v Italiji, ki se nahaja v notranjosti naravne jame.
Dostop: od hiše Gozdarske službe nadaljujete pot po široki poti, ki
pelje mimo železniške proge; po prihodu do nadvoza zapustite pot,
zavijete levo in sledite oznakam rumene in rdeče barve. Mitrej je
odprt vsak četrtek od 11h do 13h.
12
Gradišče slivenski Gradec
Gradišča so bila višinsko utrjena naselja, razširjena v
obdobju bronaste (1700-1365 pr.n.št.) in železne dobe
(1020-450 pr.n.št.). Slivenski Gradec je eden najbolj
ohranjenih iz srednje bronaste dobe na Tržaškem
Krasu. Okrogel vrh s premerom približno 280 m je
dobro ohranjen na severovzhodni strani, kjer v višino
doseže 5 m. Z jugozahodnega dela prvega obzidja pa je
razvidna planota, ki je dolgo časa služila kot naselje.
Priča temu so keramike, najdene med izkopi, iz
bronaste, železne in rimske dobe. Med prvo svetovno
vojno je bilo na gradišču nameščenih nekaj topov.
Dostop: na cesti Slivno – Šempolaj se na desni strani
odcepi poljska pot, ki vodi do gradišča.
Izvir reke Timave
Reka Timava, ki so jo omenjali že Virgil, Livij in Plinij,
izvira v Sloveniji, kjer tudi ponikne v Škocjansko
brezno, pod zemljo preteče skoraj 38 km in ponovno
privre na površje v Štivanu. Iz grške mitologije izvemo,
da se je pri izlivu reke Timave končalo potovanje
argonavtov, po Straboniju pa naj bi se tukaj nahajalo
svetišče homerjevga heroja Diomeda. Nekateri zapisi iz
rimskih časov, ki se nahajajo v apsidi štivanske cerkve,
omenjajo Spes Avgusto, Herkulesa in Saturna. V 5.
stoletju so zgradili baziliko, katere del talnega mozaika
si lahko še danes ogledamo v notranjosti cerkve.
V bližini spomenika brigadi Toskanskih volkov so še
vidne kolesnice rimske ceste Via Gemina, ki je
povezovala Oglej s Trstom.
Dostop: v Štivanu, na državni cesti št. 14 se nahajajo
smerokazi, ki označujejo dostop do izvira reke Timave.
ZGODOVINA in
PRAZGODOVINA na
OBMOČJU TIMAVE
Iz Ribiškega naselja se lahko obiskovalci podajo na krajše izlete
v okolico in si ogledajo nekaj zanimivih jamskih nahajališč, kot
npr. Zidaričevo pejco, v kateri so bila izvedena številna
arheološka izkopavanja, in Previs pri Vižovljah, kjer so
raziskovalci odkrili in raziskali najdišče, ki datira v staro
kameno dobo (400.000 let pred n.št.).
V okolici Timave najdemo številne najdbe in
ostanke iz rimskega obdobja, med katerimi izstopa
nekdanja poštna postaja na zagrajenem območju
tržaškega vodovodnega črpališča Acquedotto
Randaccio, t.j. "Mansio fons Timavi", v notranjosti
katere so še danes vidni okrasni talni mozaiki.
V bližini tega objekta so raziskovalci leta 1963
odkrili izredno zanimivo votlino, v kateri je bil v
rimskih časih mitrej, t.j. podzemno svetišče boga
Mitre. Tempelj je nato obnovilo Tržaško
spomeniško nadzorništvo. To je edini mitrej v
Italiji, urejen v naravni votlini.
V bližini izvirov Timave se na kamnitih tleh
prepletajo kolesnice, ki so verjetni ostanki
predrimskega prometnega omrežja, vezanega na
prisotnost petih gradišč na Grmadi. Ceste so nato
ponovno uporabljali Rimljani, ki so se leta 178 pred
n.št. v teh krajih spopadli s Histri, bojevniki kralja
Epulona.
Z maketo v povečanem merilu je bila
rekonstruirana verjetna podoba teh krajev pred
dvema tisočletjema, ko se je obris obale močno
razlikoval od današnjega, saj je bila morska gladina
za dva metra nižja od današnje.
Oba devinska gradova sta znana primera
srednjeveške zapuščine v teh krajih. Drugi
zanimivi primer iz omenjenega obdobja je gotska
cerkev svetega Ivana v Štivanu, ki je bila zgrajena
na ruševinah zgodnje krščanske bazilike, od katere
so se ohranili ostanki zidov in podnega mozaika.
Velik del razstave je namenjen prvi svetovni vojni,
točneje obdobju med majem in septembrom leta
1917. Dogajanje iz tistega časa, ko je italijanska
vojska z 10. in 11. soško ofenzivo skušala prodreti do
Trsta, je prikazano v številnih, povečini še
neobjavljenih fotografskih posnetkih. Takrat so vrh
Grmade branili avstro-ogrski vojaki, ki so vzpetino
utrdili z zapletenim obrambnim sistemom, od
katerega so se do danes ohranili številni bunkerji,
jame, opazovalne točke in kar pet velikih naravnih
votlin, v katerih so vojaki uredili in opremili
zaklonišča. Številni fotografski posnetki pričajo o
razdejanju, ki ga je povzročilo silno bombardiranje
naselji v okolici Grmade in Devinskega gradu, v
katerem je bila nastanjena avstro-ogrska garnizija.
Maketa ponazarja kamnito območje Grmade,
takšno kot je bilo v obdobju, ko so na njegovih
pobočjih množično umirali italijanski in avstroogrski vojaki.
Med drugo svetovno vojno so ti kraji postali
ponovno prizorišče vojnih grozot, ki so privedle do
povračilnih ukrepov nemških vojaških enot, ki so
uničile nekatere vasi.
Zadnji del razstave je posvečen nastanku
Ribiškega naselja. V začetku petdesetih let je bilo v
zavetju rta Bratina zgrajeno prvotno jedro desetih
poslopij. Naselje se je v naslednjih letih razširilo, da
je lahko sprejelo pripadnike tistih skupnosti, ki so
se po končani vojni izselile iz istrskih obalnih krajev.
Dodatne informacije o naši občini dobite na spletni
strani: www.comune.duino-aurisina.ts.it
zgodovina
Namen projekta je vizualna
predstavitev glavnih zanimivosti na tem
območju in pričevanj iz davnih obdobij.
Razstava, za postavitev katere je
poskrbelo jamarsko društvo
FLONDAR, predstavlja kronološki
prerez tukajšnjih naravnih in
zgodovinskih znamenitosti, začenši s
fosilnimi ostanki živali iz obdobja krede
(85 milijonov let pred n.št.), ki so bili
odkriti pred nekaj leti v apnenčasti skali
v bližini Ribiškega naselja. V tem
nahajališču fosilov, ki je, sodeč po prvih
najdbah, eno izmed najbogatejših v Evropi, so paleontologi
izkopali popolno okostje rastlinojedega dinozavra, kateremu so
nato dali vzdevek Antonio. Izumrli kuščar je najstarejši znani
prebivalec tega območja.
13
TRI ZGODOVINSKE POTI
POT šT. 1
zgodovina
Nedaleč od vodnega stolpa so
sredi sedemdesetih let odkrili
suhe zidke visokega poslopja iz
2. stoletja pred Kristusom. Gre
za vzhodno krilo zgradbe, od
katere se je ohranilo devet
metrov osrednjega dela.
Verjetno je tu bila delavnica za
obdelavo kamna in je najstarejša
rimska zgradba na našem
ozemlju.
Če nadaljujemo po poti, ki pelje
v nabrežinsko industrijsko cono,
bomo kmalu po železniškem
podvozu prišli na področje
kamnolomov. Z višine lahko
občudujemo prostranost
rimskega kamnoloma, ki je
globok preko 100 m. Na južni
steni so še vidni ostanki rimskih
izkopavanj.
INFORMACIJE
Državna uprava za arheološke
dobrine v Furlaniji Julijski krajini
Palača Economo, trg Libertà 7 - Trst
tel.: +39 040 4194711
ob delavnikih od 9.00 do 13.30
Za obisk se lahko obrnete na
gospoda Bruna Bonettija, tel.: +39 040 200769
Občina Devin Nabrežina
Urad za javno šolstvo, kulturo,šport, turizem,
stike z javostjo in evropske projekte
Nabrežina 102 –34011 Nabrežina
tel: +39 040 2017372 - fax: +39 040 201307
www.marecarso.it - [email protected]
POT šT. 2
Če se odpravimo z državne ceste št. 14 in krenemo po stezi, ki se začne
na levi pred prehodom pod železniško progo, bomo prišli do jame,
posvečene bogu Mitri. Med izkopavanjem so odkrili kamnito ploščo, ki
upodablja Mitro med ubijanjem bika, pulte in nekaj stebrov, poleg teh
pa še na stotine kovancev, desetine svetilk in vazic. Iz teh najdb
sklepajo, da je mitrej služil svojemu namenu že v drugi polovici 1.
stoletja po Kristusu in bil uničen na začetku 5.
14
POT šT. 3
Iz Slivnega nas poljska pot pelje proti
vzhodu do križišča s stezo, ki vodi do
enega najmogočnejših gradišč našega
Krasa – gradišča v Slivnem. Na njegovem
severnem delu so še dobro vidni ostanki
temeljev, ki so podpirali razvaline starega
nasipa. Verjetno gre za kaka obnovitvena
dela na prvotnem nasipu, ki so ga zgradili
v bronasti dobi, ko je nastalo naselje, in
sicer leta 1500 pred Kristusom. Gradišče
je doživelo nekaj sprememb tudi med
prvo svetovno vojno, ko je bila na griču
topniška postojanka. Gradišče je eno
najbolje ohranjenih gradišč, ki so v
prazgodovinski dobi kraljevala na tržaški
kraški planoti. Če nadaljujemo po stezi, ki
se spušča proti Nabrežini, bomo prišli do
Lisičje luknje, jame, v katero prihaja
svetloba skozi odprtino v stropu. Rov se
strmo spusti do globine 175 m. Tu je
človek našel zatočišče že v obdobju
neolitika.
Kontaktna oseba za informacije in
skupinske oglede: g. župnik Ugo Bastiani
mobitel: +39 347 3576750
Od maja do septembra je maša vsako
nedeljo ob 11.30
Jama boga Mitre je odprta vsak četrtek
od 9.00 do 11.00
Cerkev sv. Ivana je odprta vsak četrtek
od 11.00 do 13.00
Današnjo stavbo so zgradili devinski
grofje Walsee. Ima jasno apsido,
okrašeno z očarljivim rebrastim
obokom z zvezdami, v vertikali pa se
odpirajo okna na podlagi vzorca z
obrisom, ki se ponavlja tudi na južni
steni.
Ob severni steni je prislonjena
manjša stavba, v kateri se nahaja
zakristija. Stavba se dviga v višino z
zelo preprostim zvonikom, ki po
obnovitvi ponovno kaže izvirno
obliko.
Od fresk, s katerimi je bila cerkev
okrašena, se je do danes ohranil
samo fragment na rebru, ki na
severni steni zapira prezbiterij.
Cerkev sv. Ivana je bila hudo
poškodovana v obeh svetovnih
vojnah; šele na začetku petdesetih
let sta jo Zavezniška vojaška uprava
in tedanji Zavod za varstvo kulturne
dediščine iz Trsta ponovno obnovila
in restavrirala.
Poleg izkopanin najdemo pričevanja
o zgodovinskih dogodivščinah
cerkve sv. Ivana tudi v najdbah,
razstavljenih v zakristiji. Tu
najdemo ploščo z okvirom, na
sredini vidimo križ s skoraj enakimi
stranicami z luknjo, najverjetneje je
to bila »fenestrella confessionis«
(odprtina za vpogled v kripto).
Zelo pomembna je tudi plošča z
delom posvetila patriarha Voldriha I
Eppinsteina, ki je sestavljala del
grobnice in ki pričuje o najdbi in o
pokopu relikvij blaženih (1113).
Cerkev je do leta 1915 obkrožalo
pokopališče, od katerega so se
ohranile nekatere nagrobne plošče.
Tisočletja svetosti, ki prežemajo ta
kraj, stoletja neprestanih molitev, ki
so se dvigale do boga, kraji, kjer se je
krščanstvo razvijalo že od
najstarejših časov nam še danes
govorijo in nas vabijo k odkrivanju
zgodovine in vere prednikov, da
bosta postali tudi del nas samih.
zgodovina
CERKEV SVETEGA IVANA
Cerkev sv. Ivana (S. Giovanni in
»Tuba« ali »in Tumbis« ime izhaja iz
prepričanja, da bodo tu pokopani
mrtvi prvi vstali ob zvoku trobente
na dan poslednje sodbe) je bila
večkrat zgrajena na novo na tem
mestu posebne lepote ob izvirih
Timave, v svetem kraju, ki so ga
častili že v predkrščanskih časih.
Poleg oltarja boginji Timavi najdemo
posvetila Saturnu, Herkulu, in
boginji Spes Augusti; v bližini
najdemo tudi Mitrovo jamo s
ploskim reliefom z upodobitvami
svetnikov Cautesa in Cautopatesav.
Kontaktna oseba za ogled spomenikov:
g. Bruno Bonetti tel: +39 040 200769
Avtobus: linije 43, 44, 73 (sezonski)
Spoznaj zgodovino našega ozemlja
Prizorišča pomembnih zgodovinskih dogodkov in spomeniki:
- Grmada
- Spomenik brigadi Toskanskih volkov in spomenik Randaccio
- Avstro-ogrsko vojaško pokopališče v Nabrežini
- Rilkejeva pešpot
- Spomeniki padlim v drugi svetovni vojni
Pot strelskih jarkov na Grmadi
Območje hriba Grmade je bilo med prvo svetovno vojno
prizorišče hudih spopadov. Pot je zanimiva, ker vodi mimo
ostankov strelskih jarkov in jam, ki so jih uporabljali kot
zaklonišče med bitkami.
Od Medjevasi krene steza št.3, ki vodi nekaj metrov od vrha
Grmade in se nadaljuje med strelskimi
jarki in jamami do križišča s stezo št.8,
ki pelje do vrha Grmade (323 m). Pot se
nadaljuje in nato prestreže stezo
Strelskih jarkov Grmade, ki pelje do
vrha Gabrnjaka (297 m), kakih 100 m
dalje pa se odcepi in se na levi priključi
stezi 3a, ki skozi široko dolino vodi do
Kohišča.
Pot se nadaljuje po stezi 3a, nato na križišču zavije levo in
nadaljuje do izhodiščne točke. Gre za srednje zahtevni
sprehod; pot se lahko tudi poveže z drugimi označenimi
stezami, tako da se je mogoče sprehoditi do Medjevasi ali
Mavhinj oz. čez mejo do Brestovice.
Namesto tega sprehoda je za obisk hriba Grmade možno kot
izhodišče izbrati Mavhinje, Cerovlje in Štivan.
15
Park Caravella
SESLJANSKI ZALIV... CELO POLETJE
zabava
sončen dan v sesljanu
Zaliv. Morje, v katerega se strmo spuščajo pečine, visoke tudi več kot
60 m. Eden od draguljev Jadranskega morja, kjer lahko uživate sonce in
morje.
Čisto morje takoj postane globoko – s svojim skalnatim dnom je idealno
za ljubitelje plavanja in potapljanja.
Park Caravella doživlja preobrazbo v skladu z načrtom turistične
valorizacije celotnega območja. Vsako leto oživimo katero od
zgodovinskih struktur, tudi če ni še povsem dokončana. S tem bomo
nadaljevali in brez pretresov širili ponudbo, pri tem pa spoštovali
naravo, ki je danes bolj kot kdaj prej resnično bogastvo Sesljanskega
zaliva in parka Caravella.
Tudi letos vam ponujamo novosti za preživljanje prostega časa na
soncu in morju v okolju, ki je hkrati mirno in živahno – celo veselo.
www.baiadisistiana.com
[email protected]
Parco Caravella
Info +39 348 09 82 593
[email protected]
16
ko pride Večer
...Nora je Noč
Ko je noč polna zvokov in množice zabave
željnih še daleč – takrat, od mraka do teme,
je Sesljanski zaliv s svojim romantičnim
šarmom idealen za oddih po delu na plaži
ali v pisarni...
V Sesljanskem zalivu je leta dolgo manjkalo zabave, dokler ni 10.
avgusta 1996 svojih vrat odprl lokal Cantera Cafè. Vzhodno v zalivu,
kjer se danes nahaja Cohiba Cafè, se je na obali začelo novo poglavje
poletne zabave.
Odpravite se na sprehod ob morju, nato pa
se v dobri družbi ustavite in si privoščite
kozarec dobrega vina ali pravkar
natočenega piva. Poskusite koktajl,
pripravljen na plaži, ali pohrustajte slasten
zalogajček. Lahko si celo povsem potešite
lakoto z maksi toplim sendvičem ali
večerjo na terasi s pogledom na morje.
Ko enkrat pade mrak, je Sesljanski zaliv s
svojimi lokali pripravljen, da zadovolji
vsako vašo željo, ali pa vas vabi, da se
prepustite večeru in doživite nepozabne
trenutke.
Več kot dvajset let je že minilo od zlatih časov parka Caravella. Takrat
je bil magnet za zabave željne domačine pa tudi druge iz celotne
regije. Na njegovih odrih so se vrstili nastopi največjih zvezd takratne
scene. Domenico Modugno, Lucio Battisti, Patty Pravo, Mina in
številni drugi so prepevali tu. V parku Caravella se je ustavil tudi
Festival Bar, ko je bil še v povojih. Nedavno, 29. julija 2007, so na
terasi lokala Cantera Social Club ponovno gostovali tudi Earth Wind
& Fire in priredili pravi mednarodni spektakel.
Tudi v sezoni 2011 ne bo manjkalo nepozabnih prireditev, plesov,
zabave, spektaklov, koncertov in didžejev, med katerimi boste zabave
željni vseh okusov in starosti gotovo našli nekaj zase.
Kopališča:
Castelreggio
sesljan, 74 - Tel. +39 040 2017111
Dama Bianca
Le Ginestre
Marina Aurisina 153/s - Tel. +39 040 200364
Vodni park
Bowling Duino
devin, 5/d - Tel. +39 040 208362 208238
zabava
devin, 61/c - Tel. +39 040 208137
www.alladamabianca.com
17
PUSTOLOVŠČINE V TRSTU
Preizkusi svoj pogum v pustolovskem
parku Trieste Adventure Park
Sprehajal se boš po leteči poti 10 m nad tlemi, s spustom s škripcem boš preletel celoten
park, z liano se boš pognal v prazno kot Tarzan.
Pri premagovanju ovir se boš moral zanašati izključno na svoje sposobnosti in na svoj
pogum (in, seveda, na naše inštruktorje)!
Popusti na vstopnine:
šolski izleti in skupine nad 20 oseb = 20%.
OdPIRAlNI čAs:
- maj in september: sobota in nedelja 10.3018.00 (zadnji vstop ob 16.30)
- junij, julij in avgust: od srede do nedelje
10.00-19.00 (zadnji vstop ob 17.30)
- v ostalih dneh je obisk mogoč po dogovoru
(skupine/šolski izleti/zabave).
Možne so spremembe odpiralnega časa.
Trieste Adventure Park:
Cerovlje, 1 – Devin Nabrežina
www.triesteadventurepark.it
[email protected]
Tel. +39 338 7373562
GEMINA
gastronomija
Pot po naseljih, ob dejavnostih in ob naravi na Krasu
Začenjala se je v Ogleju, ta pomembna smerna
cesta Starega Rima, po kateri je bilo možno
povezati zahod do vrat Jutrovega.
GEMINA:
poti in krajine naravne civilizacije
Kraška planota predstavlja močno in
sugestivno simfonijo vzpetin in dolin, z
redkimi in dragocenimi krpami
obdelane zemlje in vasicami iz belega
kamna, ki prekinjajo svežo širino
bujnega zelenja. V tej skrivnostni
krajini se prebuja v novo življenje pot
Gemina. Na svojih osmih kilometrih
povezuje naselja Mavhinje in Trnovca
in s potjo, primerno ne samo za pešce
temveč tudi za kolesarje in jahače, nas
vodi skozi naselja Prečnik, Šempolaj in
Praprot. Dostopen in lagoden izlet bo
starejšim in mladim turistom z lahkoto
omogočil spoznavanje Krasa, obraslega
kMEčkI TURIZEM
Poleg frask so se tudi na
Krasu v tem zadnjem
času razvila podjetja
kmečkega turizma, ki
zmorejo združiti
ponudbo bivanja z enogastronomskimi
uslugami. Ob relaxu v
hišah obkroženih z
zelenilom bodo gostje
lahko uživali pristne
jedi iz svežih pridelkov
in domačega mesa.
GOsTINsTVO
Za ljubitelje klasičnih
restavracij bo ponudba v
okolici Gemine zadovoljila
najzahtevnejše okuse. V
znaku kraške tradicije, po
kateri najenostavnejše
sestavine znajo izstopati v
izdatne in krepke jedi,
bodo recepti planote uspeli
zadovoljiti ljubitelje
kuhinje, ki ima svoje
korenine v najpristnejši
ljudski tradiciji.
18
Vinska cesta - Teran
s hrasti in bresti, njegova apnenčasta
tla in od sonca potemnjeno rdečo prst,
skrite votline in brezna, ter skrbno in
čudovito obdelane predele s plemenito
vinsko trto. V senci hiš vneto opravljajo
dela obrtniki, odvija se kmečki turizem
in ponujajo se znane gostinske usluge s
planote. Zgodovina in legenda se na
planoti, kjer je moral človek vse od
pradavnih časov spoštovati zakone
matere Narave, diskretno in neopazno
vtisnejo v srce popotnika. Kamen in
veter sta določala smeri cest, kraje
obdelanih polj in bivališč. Človek je
zaznal in uresničil kraje svojega
bivanja. Nič ni večje od tega.
OsMIcA
Ko zagledamo obešeno
majhno vejico-frasko
bršljana s puščico, ki
kaže smer, ni več
dvoma. Ta značilen
znak obvešča, da je v
bližini, ob poti Gemina,
odprta "osmica",
tradicionalno občasno
točenje vina, pristen
ljudski običaj katerega
korenine segajo v
tržaško avstro-ogrsko
preteklost.
Na Karsu se proizvaja znano temno vino teran,
ki nastane iz trte refošk. Rdeča kraška zemlja pa
to vino naredi edinstveno, intenzivne rubinsko
redeče barve z vijoličnimi odtenki. Teran je vino,
ki odlično paše ob surovem kraškem pršutu,
posebej je primeren za anemične osebe. Naj
opomnimo, da so bile njegove lastnosti znane že
VINA
Kraška trta je čudež, ki
je privrel iz trdega
ravnanja z možato,
pogumno in
brezkompromisno
zemljo. Pergole grozdja
se pojavijo kot privid v
neravni in strmi
dinamiki planote. Za
pridelovalce grozdov,
priljubljenih čudovitemu
Bakusu, bodo rdeči
Teran, bela Malvazija,
neznane in avtohtone
Vitovska in Glera nudili
trenutke silovite
potešitve. To je tudi
izhodišče za spoznavanje
tistih pridelovalcev, ki si
z vso močjo prizadevajo
ovrednotiti trse
nedotaknjenih vrednot
in žal po več straneh
nepoznane.
v rimski dobi, posebej priljubljen je bil cesarici
Liviji, ki je temu vinu pripisovala svoje dolgo
življenje (živela je do 85. leta).
Kraška vinska cesta, ki poteka od Vižovelj do
Opčin, vključuje 18 gostiln, kjer tipične jedi
nastopajo skupaj s teranom.
Pred gostilnami so ustrezne table z napisom
“Strada del vino/Vinska cesta”.
Osmice
Med vožnjo skozi kraške vasi na križiščih in v bližini
nekaterih hiš opazimo bršljanovo vejico, tako
imenovano »frasko«, ki opozarja na osmice; to je
popolnoma edinstvena turistična ponudba, katere izvor
sega v čas Marije Terezije, ko je kmetom izdala
dovoljenje za direktno prodajo vina in nekaterih
proizvodov (kruh, kuhana jajca, salame in klobase) na
svojih domovih, v kleti ali pa na dvorišču za obdobje 8
dni. Za tiste, ki želijo obiskati Kras, je skoraj nujno
Osmice v Občini Devin Nabrežina:
Greco Corrado: Nabrežina Kamnolomi 62/a
tel. +39-338-3515876
Košuta Silvano: Nabrezina-Križ 21/b
tel. +39 040-220708
Pertot Gabriel: Nabrežina 10 - tel. +39 040-200539
Andrea Antonič: Cerovlje 34 - tel. +39 040-299800
Martin Terčon: Cerovlje 30 - tel. +39 040-299435
Paolo Antonič: Mavhinje 50 - tel. +39 040-299985
Norma Angelini: Mavhinje 11 - tel. +39 040208553
Lisjak Maria: Mavhinje 42 - tel. +39 040-299450
Franc Fabec: Mavhinje 49 - tel. +39 040-299442
Vidojka Verč: Mavhinje 58 - tel. +39 040-299706
Pipan Adriana:Mavhinje 58/a - tel.+39 0402907049
Radetič Sidonja: Medjevas 10 - tel. +39 040208987
Luciana Pahor: Medjevas 14 - tel. +39 040-208553
Nataša Pernarcich:Medjevas 21/a
tel.+39 040-208833
Nadia Leghiša: Medjevas 16 - tel. +39 040-208451
Paolo Pernarcich: Medjevas 21 -tel. +39 040208601
Paolo Ferfoglia: Medjevas 6 - tel. +39 040-208726
Natuška Marussi: Medjevas 1 - tel. +39 040208367
Boris Pernarcic: Medjevas 7 - tel. +39 040-208375
Radovan Šemec: Prečnik 3/b -tel. +39 040-200613
Sandi Škerk: Praprot 20 - tel. +39 040-200156
Renata Rebula: Praprot 19 - tel. +39 040-200782
Beniamino Zidarich:Praprot 23 -tel. +39 04020122
Stubelj Ivana: Šempolaj 52/b - tel. +39 040201149
Iztok Peric: Slivno 2/a - tel. +39 040-200634
Kralj Giovanni: Slivno 9 - tel. +39 040-200415
Ada Cante: Slivno 25 - tel. +39 040-200750
Alberto Škerk: Trnovca 4-tel.+39040-200937
Maria Ložej: Trnovca 9/a
tel. +39 040-201087
Ivan Pernarcich: Vižovlje 1/c-tel. +39 040-291498
Agriturizmi
Leghissa Michele
Attività Didattica Con Cavalli
Medjavas 5 - Tel. +39 347-4836436
Pirc Sonja
Cerovlje, 44 - Tel+39 040 299798
Ittiturismo Al Pescaturismo
Ribiško Naselje 83 - Tel. +39 040 209846
Svara Martina
Trnovca, 14 - Tel. +39 040-200898
Fabec Franc
Mavhinje, 48/A - Tel. +39 040-299442
Cante Eddy
Praprot, 1/A - Tel. +39 040-200255
Usaj Martino
Nabrežina, 8 - Tel. +39 3394193779
Pernarcic Paolo
Medjavas 21 - Tel. +39 040-208601
Restavracije, Pizzerije,
Okrepčevalnice
Al Cavalluccio
Devin 61/D - Tel. +39 040-208133
obiskati kako osmico in se tako poglobiti v ritem
življenja na Krasu ter poskusiti lokalne specialitete kot
so vino refošk/teran, malvazija, vitovska in kupiti
proizvode visoke kakovosti kot so vino, olje, med in siri.
Osmice so odprte v različnih
obdobjih leta. Povprašajte
za informacije o odprtih
osmicah v turistično
informacijskih centrih ali pa
sledite »fraskam« ob cestah.
Al Pescatore
Devin 69 - Tel. +39 040-208188
Restavracija Alla Dama Bianca
Devin 61/C - Tel. +39 040-208137
Pizzerija Bowling Duino
Devin 4 - Tel. +39 040-208238
Gostilna Da Ciro
Devin 81/C - Tel. +39 040-208226
Bell’Italia (Holiday Inn)
Devin 78 - Tel. +39 040-208273
Gostilna Bunker
Nabrežina 97 - Tel. +39 040-200228
Canovella De’ Zoppoli
Nabrežina - Tel. +39 040-299532
Franz Josef Stube
Nabrežina Postaja - Tel. +39 040-200200
Pizzerija Pam Pam
Nabrežina 168 - Tel. +39 040-201312
Gostilna Terzoni
Mavhinje 1 - Tel. +39 040-299449
Restavracija Mezzaluna
Mavhinje 54/A - Tel. +39 040-291529
Trattoria Suban
Trnovca 16 - Tel. +39 040-200175
Gostilna Da Pino
Medjavas 10/A - Tel. +39 040-208296
Gostilna Sardoc
Prečnik 1/B - Tel. +39 040-200871
Gostilna Da Franz
Prečnik 14 - Tel. +39 040-200525
Gostilna Gruden
Šempolaj 49 - Tel. +39 040-200151
Paninoteca La Giostra
Slivno 36 - Tel. +39 040-201166
Gostilna Alla Bella Vista
Slivno 5 - Tel. +39 040-200146
Osteria Il Pettirosso
Križ 16 - Tel. +39 040-220619
Paninoteca Marillon
Sesljan 123 - Tel. +39 040-2916070
Gran Osteria Tre Noci
Sesljan 33 - Tel. +39 040-299222
Vanilija à la carte
Sesljan 42/A - Tel. +39 040-2907042
Restavracija Ai 7 Nani
Sesljan 54/E - Tel. +39 040-299170
Restavracija Gaudemus
Sesljan 57/E - Tel. +39 040-299255
Gostilna Da Gino
Sesljan 59 - Tel. +39 040-299273
Da Ciro
Devin 81/C - tel. +39 040 208226
Bar Restavracija Castelreggio
Sesljan
Restavracija Il Gabbiano
Ribiško Naselje 103 - Tel. +39 040-208145
Baia Degli Uscocchi
Ribiško Naselje 162 - Tel. +39 040-208191
Bari, Kavarne, Enoteke
Bar Igor
Nabrežina 103 - Tel. +39 040-200141
Bar Aurisina
Nabrežina 143 - Tel. +39 040-200488
Bar Sport
Nabrežina Kamnolomi 24 - Tel. +39 040-200255
Kavarna Gruden
Nabrežina 69 - Tel. +39 338-9277739
Bar Le Ginestre
Nabrežina 153/S - Tel. +39 338-3553270
Bar Sociale
Nabrežina Postaja - Tel. +39 040-200246
Bar Tennis (Ist)
Aurisina Postaja - Tel. +39 040-299137
Autogrill Duino Sud
Avtocesta A4 - Tel. +39 040-208234
Autogrill Duino Nord
Avtocesta A4- Tel. +39 040-208262
Bar Mickey Mouse
Devin 28 - Tel. +39 040-208351
Bar Al Castel
Devin 28/A - Tel. +39 040-208747
Bar Castello Di Duino
Devin 32 - Tel. +39 040-208120
Sala Giochi “Only Bowling”
Devin 4 - Tel. +39 040-208238
Latterie Carsiche
Devin 5/F - Tel. +39 0481-91105
Agip Cafe’
Devin S.S. 14 - Tel. +39 347-3302595
Rifugio Rilke
Pešpot Rilke - Tel. +39 334-8271019
Bar San Mauro
Sesljan 122 - Tel. +39 040-2916071
Bar Ai Sportivi
Sesljan 126 - Tel. +39 040-299160
Bar Costa Dei Barbari
Sesljan 34/F - Tel. +39 040-299963
Caffe’ Enoteca La Vigna
Sesljan 43
Bar Alabarda
Sesljan 43 - Tel. +39 040-299218
Why Not
Sesljan 45/A - Tel. +39 392-3924463
Bar Gelateria Rico
Sesljan 45/F - Tel. +39 340-00041477
Cafe’ Metro’
Sesljan 45 - Tel. +39 348-2436833
Bar Inter
Sesljan 47 - Tel. +39 040-291541
Chiosco Marillon
Sesljanski Zaliv - Tel. +39 348-8194454
Chiosco On The Road
Sesljanski Zaliv - Tel. +39 380-5152510
Chiosco Double
Sesljanski Zaliv - Tel. +39 333-2853403
Chiosco Bar Dorje Ling
Sesljanski Zaliv - Tel. +39 349-0063987
Cantera Cafe’
Sesljanski Zaliv - Tel. +39 335-1287724
Cohiba
Sesljanski Zaliv - Tel. +39 335-1287724
Bar Belvedere
Sesljan 50/A 50/A - Tel. +39 040-291207
Special One
Slivno 37
Bar Sport
Ribiško Naselje 65 - Tel. +39 040-208965
gastronomija
PROIZVODI KRAŠKE ZEMLJE
19
DAMA BIANCA*
Duino, 61/C - Devin, 61/C - Tel. +39 040-208137
www.alladamabianca.com
AL PESCATORE**
Duino, 69 - Devin, 69 - Tel. +39 040-208188
[email protected]
VILLA GRUBER pensione**
Duino, 61/F - Devin, 61/F - Tel. +39 040-208115
www.alladamabianca.com
IDEA HOTEL TRIESTE DUINO***
Duino, 78 - Devin, 78 - Tel. +39 040-208273
[email protected]
DUINO PARK HOTEL***
Duino, 60/C - Devin, 60/C - Tel. +39 040 208184
www.duinoparkhotel.it
ALBERGO ALLA DOLINA garnì **
Sistiana, 54/F - Sesljan, 54/F - Tel. +39 040-299350
[email protected]
AI SETTE NANI DEPENDANCE**
Sistiana, 54/C - Sesljan, 54/C - Tel. +39 040-299170
www.hotelsettenani.it
AI SETTE NANI***
Sistiana, 54/E - Sesljan, 54/E - Tel. +39 040-299170
www.hotelsettenani.it
HOTEL EDEN***
Sistiana, 42/A - Sesljan, 42/A - Tel. +39 040-2907042
www.edensistiana.it
LOCANDA GAUDEMUS***
Sistiana, 57 - Sesljan, 57 - Tel. +39 040-299255
www.gaudemus.com
HOTEL POSTA***
Sistiana, 51 - Sesljan, 51 - Tel. +39 040-299103
www.hotelposta.ts.it
GRAN OSTERIA TRE NOCI***
Sistiana, 33 - Sesljan, 33 - Tel. +39 040-299222
www.trenoci.it
ALBERGHI - HOTELI
ADRIA
Sistiana, 59 V - Sesljan, 59 V - Tel. +39 3280977182
www.adriasistiana.altervista.org
BED & BREAKFAST
CASA KLARCEVA
Ceroglie, 13 - Cerovlje, 13
Tel. +39 040-299442 – [email protected]
LE TORRI DI SLIVIA
Aurisina Cave, 62/A - Nabrežina Kamnolomi, 62/A
Tel. +39 338-3515876 - www.letorridislivia.net
Campeggio Agrituristico IMPERIAL
Aurisina Cave, 55 - Nabrežina Kamnolomi, 55
Tel. +39 040-200459 - www.campingimperialcarso.it
LA MEZZALUNA***
Malchina, 54/A - Mavhinje, 54/A - Tel. +39 040-291529
www.mezzalunanet.it
HERMADA***
Ceroglie, 1/O - Cerovlje, 1/O - Tel. +39 040-299501
www.agriturismohermada.it
TERRA DEL CARSO - KRASKA ZEMLJA***
San Pelagio, 28/B - Šempolaj, 28/B - Tel. +39 040-201056
www.agriturismiradovic.com
RADOVIC NEVO***
Aurisina, 138/A - Nabrežina, 138/A - Tel. +39 040-200173
www.agriturismiradovic.com
LUPINC DANIELE***
Prepotto, 11/B - Praprot, 11/B
Tel. +39 040-200848 - +39 040-200848
[email protected] www.lupinc.it
AGRITURIZMI Z NASTANITVIJO
AGRITURISMI con alloggio
OLTREMARE
Sistiana 34/E - Sesljan 34/E - Tel. +39 3389378246
BAIA DEGLI USCOCCHI**
Villaggio del Pescatore, 162 - Ribiško naselje, 162
Tel. +39 040-208191 - www.baiadegliuscocchi.it
PARCO CARAVELLA***
Sistiana Mare - Sesljan -Tel. +39 348-0982593
RESIDENCE VILLA SUSY
Duino 25/D - Devin 25/D - Tel. +39 040 208188
Ristorante Locanda Bar AL CAVALLUCCIO
Duino, 61/D - Devin, 61/D - Tel. +39 040-208133
www.alcavalluccio.it
AFFITTACAMERE - SOBE
LE GINESTRE***
Marina Aurisina 153/S - Nabrežina 153/S
Tel. +39 040-200364
CASTELREGGIO***
Sistiana Mare, 74 - Sesljan, 74 - Tel. +39 040-2017111
DAMA BIANCA**
Duino Porto, 61/C - Devin, 61/C
Tel. +39 040-208137 - www.alladamabianca.com
STABILIMENTI BALNEARI
KOPALIŠČA
MARE PINETA S.R.L. ****
Sistiana, 60/D - Sesljan, 60/D - Tel. +39 040-299264
www.marepineta.com
CAMPEGGIO ALLE ROSE*
Sistiana, 24/D - Sesljan, 24/D - Tel. +39 040-299457
CAMPEGGI - AVTOKAMPI
IL VELIERO
Duino, 50 - Devin, 50 - Tel. +39 3490095369
www.ilveliero.org
PAM PAM
Aurisina, 168 - Nabrežina, 168 - Tel. +39 040-201312
GRUDEN
San Pelagio, 49 - Šempolaj, 49 - Tel. +39 040-200151
www.myresidence.it
VILLA RILKE
Duino, 75/E - Devin, 75/E - Tel. +39 347-0197928
BOWLING DUINO
Duino 5/D - Devin 5/D - Tel. +39 040 208362
GRUDEN VANDA
Prepotto, 14 - Praprot, 14 - Tel. +39 040-200151
www.myresidence.it
CASE & APPARTAMENTI
per vacanze- APARTMAJI
CASTELLO
Duino 35/A - Devin 35/A - Tel. +39 040-208120
PANE E TULIPANI
Duino 75/Z - Devin 75/Z - Tel. +39 3297213197
www.panetulipani.splinder.com
STRUPETOU
Malchina 16 - Mavhinje 16 - Tel. +39 0402907126
[email protected]
CANOVELLA
Aurisina, 153/F1- Nabrežina, 153/F1 - Tel. +39 040 2024153
[email protected] - www.canovella.it
VERDE CARSO
Aurisina, 188/A - Nabrežina, 188/A - Tel. +39 3477398462
www. verdecarso.it
SOLEMARE
Sistiana, 230/B - Sesljan, 230/B
Tel. +39 040 2907143 – [email protected]
BAIA ARCOBALENO
Sistiana 57/T - Sesljan 57/T - Tel. +39 3924204404
www.baiaarcobaleno.it
DUINO AURISINA
GARNI’ AURORA *
Duino, 15 - Devin, 15 - Tel. +39 040-208212
www.albergogarniaurora.it
dove alloggiare a
3
1
2
4
8
6
Vodni Stolp
Torre Piezometrica
9
10
17
Razgledni Stolp Liburnia
>
Nastanitev v Obcini
5
8
16
DevIN NAbRezINA
3 Luogo ritrovamento resti del dinosauro Antonio 7 Itinerario Grande Guerra:
sentiero transfrontaliero
Nahajališče dinozavra Antonia
Čezmejna pot prve svetovne vojne
4 Itinerario Storico n° 2: Grotta del Mitreo
Zgodovinska pot št.2: Mitrejeva jama
8 Itinerario Grande Guerra e trincee,
Monte Ermada
7
5 Sentiero Rilke
Pot po jarkih prve svetovne vojne na Grmadi
Rilkejeva pešpot
9 Adventure Park Trieste
6 Baia di Sistiana
Adventure Park Trieste
Sesljanski zaliv
10 Strada del Vino Terrano
13 Castelliere di Slivia
Vinska pot Terana
Gradišče v Slivnem
11 Sentiero Gemina
Itinerario
Storico n° 1
14
Pešpot
Gemina
10
Zgodovinska pot št.1
11
12 Itinerari Storici n° 3 e castelliere
15 Percorso Didattico di Aurisina
Zgodovinska pot št.3 in gradišče
Učna pot Nabrežina
13
16 Sentiero dei Pescatori
12
Ribiška pešpot
10
Sentiero
della Salvia
17
11
Žajbljeva pot
14
Resti archeologici/paleontologici
Paleontološko najdišče
15
1 Parco delle Fonti del Timavo
Park ob izvirih Timave
2 Chiesa S. Giovanni in Tuba
Cerkev sv. Ivana - S. Giovanni in Tuba
>