ples v mrezi
JULIJ 2013
PLES V MREŽI
PUbLIkacIJo UredILa: Sandra Đorem
TeksTI v PUbLIkacIJI: Rok Vevar, Jedrt Jež Furlan, Sandra Đorem, Andrej
Srakar, Sonja Velkavrh, Dejan Srhoj, Dragana Alﬁrević, Jasmina Založnik,
Michael Klien, Goran Bogdanovski, Andreja Kopač, Petra Hazabent
InTervJUJI: Gregor Kamnikar, Magdalena Reiter, Dragana Alﬁrević, Iztok Kovač,
Goran Bogdanovski, Sandra Đorem, Jedrt Jež Furlan
LekTUra PUbLIkacIJe: Maja Lovrenov
vIzUaLnI maTerIaL (foTografIJe): Nada Žgank, Mojca Mladenovič, Régis
Golay, Rain Kencana, Andrea Deriu, Silio Farina, Isca Mayo, Maayan Tzuriel,
Robert Shaw, Sunčan Stone, Stephan A. Shtereff, Rosakite, Dejan Srhoj,
Luka Babnik, Natan, Miha Matevžič, Aljoša Rebolj, Luka Kaše, Uroš Hočevar,
Primož Dolničar, Ajda Schmidt, Miha Fras, Damjan Kocijančič
grafIčna Podoba PUbLIkacIJe: Ana Delo
TIsk: Premiere d.o.o.
UVODNIK
mega začetka. v tem sm
islu nam
je uspelo opolnomočiti sta
novsko
društvo do te mere, da
lahko nastopa kot enakovreden
sogovornik v dialogu z odločeval
ci.
Pred odhodom na morje,
pa vam
vsem toplo priporočam
tekst On
dialogue – David Bohm
, Donald
Factor and Peter Garret.
Uvodni ščepec v branje
, ki vas
bo upam da, premami
l v nadaljne raziskovanje, vam
namenjam že tule:
dialogue is not a new nam
e for
T-groups or sensitivity
training,
although it is superﬁcially
similar
to these and other relate
d forms
of group work. Its conseq
uences
may be psychotherapeut
ic but it
does not attempt to focus
on removing the emotional blo
cks of
any one participant nor
to teach,
train or analyze. neverthe
less, it
is an arena in which learni
ng and
the dissolution of blocks
can and
often do take place. It
is not a
technique for problem sol
ving or
conﬂict resolution, althoug
h problems may well be resolv
ed during the course of a dia
logue, or
perhaps later, as a result
of increased understanding
and fellowship that occurs am
ong the
participants. It is, as we
have
emphasized, primarily
a means
of exploring the ﬁeld of
thought.
dialogue resembles a num
ber of
other forms of group act
ivity and
may at times include asp
ects of
them but in fact it is som
ething
new to our culture. We
believe
that it is an activity tha
t might
well prove vital to the
future
health of our civilization.
.....in ne pozabite.....
Prva tretjina drugega
mandata
mreže sodobnega plesa
je mimo.
čas za prve utrinke in eva
lvacijsko prevetritev. v ta nam
en smo
zbrali vsa poročila iz pre
teklih dogodkov, promocijske tek
ste in najave bodočih aktivnost
i ter jih
obelodanili v pričujoči pub
likaciji.
Poslednjo sodbo pa bo ove
kovečil
le čas, bodoča ekipa in
seveda
vi, dragi nevladniki.
za nami je napeto obd
obje, za- What dialog
ue is not
znamovano predvsem
in nažalost v veliki meri s politik
dia
logue is not discussion, a
o ustraword
hovanja, kadrovskimi roš
adami that shares its root meaning with
na vseh področjih in vse
sploš- »percussion« and »concussion«,
nim ﬁnančnim primanjk
ljajem, both of which involve breaking
kar je na področju kultur
e v pre- things up. nor is it debate. These
teklem letu povzročila obi
lico ko- forms of conversation contain an
munikacijskih šumov, pre
dvsem implicit tendency to point toward
pa val utrujajoče panič
nih de- a goal, to hammer out an agr
eelovnih atmosfer.
ment, to try to solve a pro
blem or
have one's opinion pre
vsaj tako sem sama dož
vail. It is
ivljala
also not a »salon«, which
in občutila prevzem pod
is a kind
pornih
of gathering that is both
aktivnosti, ki se izvajajo
informal
v okviru
and most often character
našega projekta.
ized by
an intention to entertain, exc
hange
vseeno pa lahko rečem
, da sem friendship, gossip
and other invesela, da je projekt kon
čno dobil formation. althoug
h the word »diasvoje mesto in naravn
o lego v logue« has ofte
n been used in sidruštvu za sodobni ple
sanjati in plesati je raz
s slove- milar ways,
košje!
its deeper, root
nije, k čemur so njegov
i snovalci meaning imp
lies that it is not pripravzaprav stremeli že
od sa- marily interes
ted in any of this.
Sandra Đorem
kazalo
6
1. Zgodovina Društva za sodobni ples Slovenije
11
1.1 SODOBNA UMETNOST – SODOBNA KATEGORIJA
11
1.2 SODOBNA PLESNA UMETNOST
12
1.3 STRATEGIJA RAZVOJA MREŽE
13
1.4 RAZVEJANOST SODOBNE PLESNE UMETNOSTI
14
1.5 MREŽENJE – VSTOPNIcA V PRIHODNOST!
14
1.6 KOMU JE MREŽA NAMENJENA?
15
1.7 MOMENT VKLJUčEVANJA
15
1.8 NOV FOKUS IN NOVO POSLANSTVO
16
1.9 ZAKAJ JE POSTPRODUKcIJSKA MREŽA NEMOGOč PROJEKT?
17
1.10 cILJI, KI SMO SI JIH ZASTAVILI ZA LETI 2013 IN 2014
18
2. Zgodilo se je!
19
2.1 ZAGOVORNIšTVO IN cIVILNI DIALOG
19
soLIdarnI Le načeLno aLI TUdI zares?
21
PrIPombe na osnUTek nacIonaLnega Programa za kULTUro 2013–2016
25
PIsmo mInIsTrU za kULTUro, dr. UrošU grILcU
30
PredLogI In komenTarJI k osnUTkU Programa državnIh razvoJnIh PrIorITeT
In InvesTIcIJ rePUbLIke sLovenIJe za obdobJe 2014–2017 (drPI)
34
nevLadnIškI PosveT kULTUra In kreaTIvne IndUsTrIJe
37
obIsk organIzacIJe feLIX merITIs (amsTerdam) In semInarJa If I can'T dance
38
2.2 ZAGOTAVLJANJE SERVISNE PODPORE NVO
38
bond, James bond v kULTUrI aLI o odnosU med ProdUcenTI In UmeTnIkI /
novI modeLI sodeLovanJa
43
deLavnIca o UmeTnIškem vodenJU
46
vsebInskI skLoPI sveTovanJ
48
48
51
51
2.3 KREPITEV OKOLJA, LASTNIH KAPAcITET IN DELOVANJA NVO
choreograPhIc caPTUres
2.4 USPOSABLJANJE ZAPOSLENIH
PoročILo – mednarodna konferenca v sT. PÖLTnU In dUnaJskem TanzQUarTIerJU
54
3. Mokre sanje neuresničenih želja!
55
3.1 si.plesal oziroma sodobnoplesni arhiv
58
4. Pripravljamo
59
4.1 RAZVIJANJE NOVIH MEHANIZMOV cIVILNEGA DIALOGA Z BALKANSKO MREŽO
NOMAD DANcE AcADEMy SLOVENIJA
60
4.2 VSAK DAN NOVINAR, EN DAN NEVLADNIK
61
4.3 SOcIALNA KOREOGRAFIJA
62
UTeLešenJe/raz-TeLešenJe med PoLITIkamI, normamI In emancIPacIJo
64
koreografIJe ProdUkcIJe In anTIProdUkcIJe neoLIberaLnega
ekonomskega sIsTema
65
raz-TeLešene IdenTITeTe/Ponovno UTeLešene IdenTITeTe
66
5. Vibra – plesna mrzlica na robu poletja
67
5.1 FESTIVAL PLESNIH DELAVNIc SREDI LJUBLJANE, 13.–30. AVGUST 2013
70
78
Program fesTIvaLa vIbra
6. Intervjuji – pletilci mrež
JEDRT JEŽ FURLAN
GREGOR KAMNIKAR
SANDRA ĐOREM
DRAGANA ALFIREVIć
IZTOK KOVAč
GORAN BOGDANOVSKI
MAGDALENA REITER
6
1.
kratka zgodovina
drustva za
sodobni ples
slovenije
društvo za sodobni ples slovenije
je nastajalo slabih deset let (1985–
1994) in je prva iniciativa, ki si je
prizadevala sodobnemu plesu zagotoviti institucionalni okvir. na področju umetniškega plesa pa to ni
bilo prvo stanovsko društvo. društvo baletnih umetnikov slovenije
je bilo ustanovljeno že 9. aprila
1962, a vendarle več kot deset let
potem, ko je glavnina tradicionalnih
umetniških praks srs dobila svoja
stanovska društva, ki so med leti
1948 in 1953 pomenila metodo
(povečini neuspešne) partijske kontrole. če je bil med leti 1945 in
1960 nekakšen dialog med sodobnim plesom in baletom še navzoč, ga na prehodu iz 80. v 90. leta
takorekoč ni več zaznati. mimo plesalcev, ki so v tem obdobju člani
ljubljanskega baletnega ansambla
in hkrati Plesnega teatra Ljubljana,
ter posameznih koreograﬁj ksenije
hribar v tej instituciji,1 je projekt
institucionalizacije slovenskega
sodobnega plesa, ki ga je mogoče
razbrati iz programskih zastavkov
dsPs v vseh njegovih fazah nastajanja do ustanovitve, nekakšna
emancipatorna zgodba sodobnega
plesa v sloveniji. Iz razpoložljivih
dokumentov, ki so datirani v obdobje od konca 70. let dalje, je razvidna nekakšna sovražna nastrojenost slovenske baletne stroke
proti sodobnemu plesu, česar v obdobju ustvarjanja mlakarjev v Ljubljanskem baletu ni bilo mogoče
zaznati.2 Iz razpoložljive dokumentacije je mogoče sestaviti genealogijo ustanavljanja društva, ki se
leta 1994 poimenuje društvo za
sodobni ples slovenije, govori pa
nam tudi o prvi celostni programski
zasnovi za sistemsko ureditev področja in za premik te prakse iz
ljubiteljsko-mladinskih dejavnosti
v težnjo po sistemskih in institucionalnih okvirih.
o ustanovitvi stanovskega društva
pričajo naslednji razpoložljivi dokumenti s prilogami. v prvem, datiranem z 22. 10. 1985, plesalka in koreograﬁnja silva ros v okviru takratnih zkos vabi »iniciativni odbor« na
sestanek (28. 10. 1985), na katerem
naj bi se ustanovilo društvo ustvarjalcev sodobnega plesa slovenije
(dUsP). med priloženimi Izhodišči za
programsko zasnovo dUsP so navedene ugotovitve o povečani produkciji s področja sodobnega plesa
pri nas, o mlajši generaciji plesalcev,
»ki želi[jo] pospešiti razvoj sodobnega plesa na slovenskem« in »ki v
okviru ljubiteljstva ne morejo več
uresničevati vseh svojih interesov in
potreb, zlasti ne eksistenčnih«. dokument dodaja, da je »odbor za plesno dejavnost pri zkos /.../ pomenil
prvi korak pri naporih za umestitev
sodobnega plesa v naš kulturni prostor, vendar se v zadnjem času vse
bolj kaže, da ljubiteljstvo brez profesionalnega vrha 'plesne piramide'
stagnira. za nadaljnji normalen razvoj celotne dejavnosti je neizogibno,
da se obe sferi razvijata ločeno, ne
da bi zanemarili nujnosti dinamičnega, produktivnega medsebojnega sodelovanja.«
Problemi, ki jih dokument prepoznava
kot ključne, so povezani s statusi
plesnih ustvarjalcev, ﬁnanciranjem
sodobnega plesa, izobraževanjem in
izpopolnjevanjem na tem področju,
tarifniki za honoriranje, razvijanjem
plesne teorije ter »interdisciplinarnosti
(gre za sodelovanje delavcev s področja gledališča, ﬁlma, videa, literature, likovnih umetnosti, ﬁlozofske
estetike itn., saj je jasno, da med
umetnostmi obstajajo stičišča – vsebinska, formalna, strukturalna, idejna
itn.)«. dokument dodaja: »zdi se, da
so možnosti za spopad s temi problemi in njihovo reševanje vendarle
realnejše, če bodo tisti, ki jih pe-
7
stijo, združili svoja hotenja in energije v načrtovanem in enotnem delovanju.«3
drugi dokument, datiran s 05. 05.
1987, je naslovljen na republiški komite socialistične zveze delovnega
ljudstva oziroma njihov koordinacijski odbor za društva, tja pa ga pošilja
silva ros. žig rk szdL kod govori,
da je ta dokument prejel 03. 09.
1987. vsebina dokumenta je »Predlog za ustanovitev društva ustvarjalcev sodobnega plesa [rokopisna
opomba: slovenije]«, v katerem Iniciativni odbor za ustanovitev dUsP
pristojni republiški organ obvešča,
da je na sestanku 11. 07. 1986
»sprejel sklep, da bi na prvem občnem zboru dUsP predlagal za predsednika društva silvo ros ter za tajnika Jano kovač« [valdes]. dokument vsebuje dve prilogi: Pravila
dUsP [statut] in programsko zasnovo, ki je identična prej navedenim
Izhodiščem. Iz Pravil je poleg pravno-formalnih določil, ki so usklajena
s takratno zakonodajo, razbrati naslednje: da dUsP4 predvideva lastne
prostore, da namerava svoje seje odpreti za javnost (medije in zainteresirano javnost), da je članstvo namenjeno umetnikom in teoretikom
s področja, da je odprto za tuje plesalce in koreografe, če imajo ti »dovoljenje za stalno prebivanje v Jugoslaviji«. med osnovnimi nalogami
pa pravilnik dUsP navaja: »prizadevanje za razvoj sodobno plesne dejavnosti na svojem območju in sodelovanje s podobnimi društvi v sr
sloveniji; povezovanje in usklajeva-
8
nje delovanja in interesov članov društva; spodbujanje umetniškega,
znanstvenega in strokovnega dela
na vseh področjih, ki vključujejo ples;
spodbujanje sodelovanja med plesnimi ustvarjalci in drugimi umetniki,
kritiki, estetiki in drugimi raziskovalci
sodobne umetnosti in kulture; seznanjanje ožjega strokovnega kroga
in širše javnosti z dogajanji, rezultati
in problemi na področju sodobne
plesne ustvarjalnosti pri nas in po
svetu; popularizacija sodobnega
plesa v širši javnosti; sodelovanje z
drugimi društvi s strokovnega, umetniškega in kulturnega področja v
sloveniji; sodelovanje z organizacijami, združenji, društvi ter posamezniki v tujini, ki se ukvarjajo s sodobnim plesom«.5 Po subjektivnih pričevanjih do ustanovitve dUsP ni prišlo zaradi nesoglasij in vsebinskih
razhajanj PTL-jevcev z ostalimi plesnimi ustvarjalci.6
naslednji dokument, datiran s 05.
05. 1994, je vabilo na tiskovno
konferenco, ki je bila »v torek, 10.
maja, ob 12:30 v prostorih slovenskega gledališkega in ﬁlmskega
muzeja, mestni trg 17, Ljubljana«,
na njej pa naj bi predstavili »smernice in delovanja društva, kot smo
si jih zamislili«. dokument obvešča,
da »smo 3. maja 1994 v Ljubljani
ustanovili društvo za sodobni ples«
[slovenije]. Po osebnem pogovoru
ksenije hribar z avtorjem tega prispevka7 naj bi pobudo takrat sprožil
Iztok kovač, ki pravi, da je bila ksenija hribar sprva skeptična in da
je njegova pobuda izhajala iz po-
trebe po vzpostavitvi identitete domačega sodobnoplesnega konteksta.8 k ustanovitvi dsPs pa sta bili
v tej ponovni iniciativi povabljeni
še: maja delak in suzana koncut.
Pod vabilo je v imenu »Upravnega
odbora dsP« podpisana predsednica ksenija hribar.
v Temeljnih smernicah dsPs njegovi
ustanovitelji uvodoma podajo oceno,
da je »obstoj /sodobnega plesa v
sloveniji, op. p./ še vedno odvisen
od iniciative posameznikov, ki morajo vsakič znova začeti pri temeljih.
s tem tudi vedno znova postavljamo
na rezilo uveljavitev sodobnega
plesa kot avtentične slovenske tradicije, s svojo zgodovino, s široko
in raznoliko produkcijo ter publiko.
sodobno plesna scena pri nas namreč ni samo organizacijsko in institucionalno povsem nepovezana,
brez najosnovnejših pogojev za delo,
ampak se slovenski sodobni ples
poleg tega doma še vedno srečuje
z ignoranco širšega družbenega
okolja.« Takrat še sveže ustanovljeno dsPs naj bi »delovalo kot
strokovno društvo aktivnih ustvarjalcev sodobnega plesa na nacionalnem nivoju«.
dsPs 10. maja 1994 v sgm predstavi naslednje ugotovitve in cilje
delovanja društva:
»(1) sodobnemu plesu, ki v sloveniji obstaja samo kot močna in
vztrajna produkcija, je nujno zagotoviti jasno družbeno pozicijo in priznanje, kakršno si glede na svojo
kvaliteto zasluži.
(2) glavni problem slovenske plesne
produkcije je neobstoj odra in nezadostni vadbeni prostori, zato si društvo prizadeva za centralno institucijo sodobnega plesa z vsaj dvema
studiema in z odrom, ki bo predstavljal jedro združevanja ustvarjalcev
in širše publike ter zagotavljal kontinuirano delo ter predstavljanje tekoče produkcije.
(3) stihijo in nered na področju izobraževanja in pridobivanja statusa
sodobnega plesalca lahko prekine
samo ustanovitev šolske strukture
za sodobni ples (srednja šola in
akademija), ki jo mora v svoje izobraževalne programe vključiti ministrstvo za šolstvo in šport rs.
(4) društvo si bo prizadevalo za
proﬁliran in kvaliteten festival so dobnega plesa, ki je nujen za pretok informacij, za vzpostavitev kriterijev na tem področju.
(5) zaradi nejasnosti stališč in kriterijev na področju sodobnega plesa
bo ena prvih nalog društva sooblikovati veljavno strokovno mnenje o
aktualnem plesnem dogajanju in
nuditi pomoč komisijam pri ministrstvu za kulturo rs, ki odločajo o
vprašanjih stroke. s tem je povezana tudi zahteva za oblikovanje samostojnega področja za sodobni
ples na ministrstvu za kulturo rs.
(6) društvo mora s svojim delovanjem
spodbuditi kvalitetno kritiško pisanje
in teoretsko reﬂeksijo aktualnega
sodobnega plesnega ustvarjanja, ki
bo omogočilo deﬁniranje pojma sodobnega plesa in vzpostavitev veljavnih kriterijev na tem področju.
(7) v slovenskem zgodovinskem
spominu sodobni ples, kljub svoji
bogati dediščini, nima svojega mesta. zato je nujno ozavestiti pomen
tradicije sodobnega plesa pri nas
in urediti že arhivirano dediščino.«
v letnem programu dsPs za leto
1994/95 piše:
»(1) medijska izpostavitev problematične situacije sodobnega plesa v
sloveniji, najprej kot manifestativna
predstavitev smernic društva, nato
pa s članki in prispevki o praktičnih
potrebah sodobnoplesne scene, o
stanju plesne teorije in kritike, o pozabljenosti plesne tradicije (stalna
naloga).
(2) organiziranje svetovalnih teles
– strokovnih skupin – za področje
publicistike, produkcijskih odnosov,
ljubiteljske dejavnosti in zgodovine
slovenskega sodobnega plesa.
(3) sistematično vzgajanje teoretskega in kritičnega aparata o sodobnem plesu (razgovori/predavanja že delujočih domačih in tujih
publicistov, predstavitve plesnih
smeri, specializacija strokovnjakov
za teorijo plesa).
(4) Priprava temeljnega pregleda
zgodovine slovenskega sodobnega
plesa in njegova javna predstavitev
(podlistek).
(5) Priprava zahteve za oblikovanje
samostojnega področja za sodobni
ples na ministrstvu za kulturo rs.
(6) analiza dela pomembnejših sodobnih koreografov na slovenskem
(pregled vplivov, razmejitev njihovih
stilov).
(7) Primerjava pravnega položaja plesalca z ustreznim položajem v drugih
državah ter priprava predloga za zakonsko ureditev te problematike
(predlog sindikatom, ministrstvu).
(8) sistematično predstavljanje kvalitetnih šol in izobraževalnih centrov
za sodobni ples preko javnih raz govorov z bivšimi študenti in poznavalci.
(9) navezava stalnega stika in izmenjave s tujimi plesnimi ter plesno-gledališkimi centri in institucijami (cndc-L'esquisse, angers,
Tcd – Pariz, maPa, nds – amsterdam, IeTm ...).
9
(10) Priprava programa in zahteve
za oblikovanje centra za sodobni
ples.
(11) sodelovanje pri odločitvah
ustreznih komisij ministrstva za kulturo rs v zvezi s sodobnim plesom
(oblikovanje strokovnega mnenja
pri predlogih za dodelitev sredstev
za projekte, za štipendiranje in nagrade, za dodelitev statusa samostojnega kulturnega delavca).
(12) spremljanje razpisov za nagrade, štipendije, namenska sredstva za projekte ...
(13) stalne naloge iz Pravil.«
če se ozremo po ugotovitvah, ciljih in programu iz ustanovitvenih
dni DSPS, odkrijemo, da so bili
doslej zgolj delno uresničeni, povečini pa neuresničeni. Obseg
produkcije se je v drugi polovici
90. let povečal in s tem so pri
umetnikih in producentih nastopile obveznosti, ki so delovanju
DSPS v večini primerov odvzele
čas za taktično in kontinuirano
delovanje. Po smrti Ksenije Hribar
leta 1999 so se predsedniki DSPS
menjali zelo pogosto. Domnevni
vrstni red predsednikov DSPS je
naslednji: Mateja Bučar, Gregor
Kamnikar, Matjaž Farič, Branko
Potočan, Igor Sviderski, Andreja
Kopač, Bara Kolenc in Teja Reba.
Po letu 2000 je DSPS izdalo štiri
številke časopisa cirkularka –
aktualne teme sodobne plesne
umetnosti. Izšle so v letih 2000
in 2001, cOBISS evidentira dve
dvojni in dve enojni številki. DSPS
se je reaktiviralo z ustanovitvijo
Mreže sodobnega plesa leta
2010, ko je postalo tudi producent Gibanice, slovenske plesne
platforme
.
Opombe
1 Leta 1980 se ksenija hribar prijavi za umetniško voditeljico baleta sng opere in baleta Ljubljana in ima sprva očitno v načrtu,
da bi projekt, ki se je kasneje poimenoval
Plesni teater Ljubljana, izpeljala v okviru
osrednje slovenske baletne institucije. vendar do izvolitve na funkcijo očitno ni prišlo.
2 Iz različnih intervjujev s ksenijo hribar je
razvidno tudi njeno mnenje, da je bolj kot
politika sodobnemu plesu v sloveniji škodovala stroka, s čimer ima verjetno v mislih
predvsem protagoniste baletne stroke, ki
je s svojo neizpodbitno politično močjo sodobnemu plesu zelo dosledno odrekala
možnost institucionalizacije.
3 Tipkopis vabila. vabljeni: ksenija hribar,
damir zlatar frey, ana vovk [Pezdir], Jasna
knez, Petra Plečko, minka veselič [kološa],
goga stefanovič [erjavec], goga schmidt,
matjaž farič, silva ros. Iz arhiva neje kos:
arhiv csPU.
4 v sestavi: ana vovk - Pezdir, goga stefanovič [erjavec], ksenija hribar, neja kos,
breda kroﬂič, andreja gjud, Jana kovač
[valdes], andres valdes, Jasna knez, daliborka Podboj, Petra Plečko, minka veselič
[kološa], mira mijačevič, marija vogelnik,
niko goršič, silva ros.
5 Tipkopis Pravil društva ustvarjalcev sodobnega plesa slovenije. Iz arhiva neje
kos.
6 subjektivno pričevanje neje kos (pogovor:
14. marec 2013).
7 Pogovoru ni mogoče določiti datuma, zgodil
pa se je med leti 1997 in 1999.
8 Podatki iz pogovora z Iztokom kovačem
(pogovor: 14. marec 2013), potrjuje pa jih
ena izmed članskega jedra ustanoviteljev
(Iztok kovač, ksenija hribar, maja delak,
suzana koncut), prevajalka, koreograﬁnja
in plesalka suzana koncut (pogovor: 14.
marec 2013), ki pravi, da je pomagala sformulirati Temeljne smernice in letni program
dsPs in opravila redakcijo teksta, ki so ga
sestavili skupaj. maja delak (pogovor:
14.03.2013) navaja, da naj bi temu iniciativnemu jedru leta 1994 pripadala tudi eda
čufer. Pravi tudi, da se je pred formalno
ustanovitvijo dsPs več ljudi dlje časa dobivalo, da bi sformuliralo smernice in program. statut, ki naj bi se kasneje vsaj dvakrat spremenil, sestavi maja delak.
10
Pojasnilo prenosa projek
ta Mreža sodobnega plesa
z Umetniškega
društva Fičo Balet na Dru
štvo za sodobni ples Sloven
ije
društvo za sodobni ples slovenij
e deluje že od leta 1995 in predstav
lja edino stanovsko
organizacijo na tem področju v
sloveniji. med ustanovnimi član
i društva so markantna
imena slovenske sodobnoplesne
zgodovine in sedanjosti (ksenija
hribar, Iztok kovač, sinja
ožbolt, Tanja zgonc, branko Poto
čan, matjaž farič itn.). kot tak je
edina nevtralna nevladna organizacija, ki lahko avtonomno delu
je za interes vseh nevladnih orga
nizacij na tem področju. zato
se nam zdi smiselno, da se proj
ekt mreža sodobnega plesa (ms
P) nadaljuje pod njegovim
okriljem. Temeljno poslanstvo msP
je namreč ravno povezovanje ljud
i in prizadevanj za povečanje
kakovosti produkcije in prodorno
sti akterjev na področju sodobn
ega plesa. To pa je izvedljivo le,
če je nosilec projekta stanovska
organizacija, ki ima eminentno zgo
dovino, obenem pa omogoča
odprt in nevtralen teren, kjer je man
jša možnost, da se uresničujejo
interesi posameznikov. Umetniško društvo fičo balet (ki je bilo
v letih 2010–2012 nosilec projekta
) ni idealna organizacija za
vsebinsko mrežo, ker je preveč
vezana na umetniškega vodjo gora
na bogdanovskega, zato so
imele nekatere članske organiza
cije težave pri identiﬁkaciji s proj
ektom msP. v trenutku prijave
(2010–2012) dsPs ni izkazovalo
zadostnih zahtevanih referenc za
prijavo na razpis ministrstva
za javno upravo, vendar pa se
je kot partner v projektu v čas
u delovanja zadnjih dveh let
kakovostno usposobilo in je prip
ravljeno, da msP razvija in vodi
kot nosilec projekta. društvo za
sodobni ples slovenije se tako
v svojih temeljnih aktih (statutu
) zavzema za:
(1) vsestranski razvoj področja
sodobnega plesa in pogojev za
profesionalno ustvarjanje
v Sloveniji, kar pa je tudi temeljni
cilj msP – jasna razmejitev ljubiteljs
kih nevladnih organizacij
od profesionalnih in zagotavljan
je pogojev za dvig kakovosti prod
ukcije;
(2) ozaveščanje in ohranjanje
kontinuitete tradicije sodobnega
plesa pri nas, kar msP
udejanja z zagotavljanjem servisne
podpore nvo na tem področju;
(3) pretok informacij o strokov
nih vprašanjih doma in v tujin
i, kar zagotavljamo prek
spletne strani www.sodobniples.s
i;
(4) strokovno utemeljeno sodelov
anje z odgovornimi institucijam
i v Sloveniji v procesu
sprejemanja odločitev, zakono
v in predpisov, ki obravnavajo
splošna vprašanja kulturne
politike v Sloveniji ali zadeva
jo področje sodobnega plesa
in položaj ustvarjalcev, kar
msP udejanja z aktivnostmi iz sklo
pa civilni dialog in zagovorništvo.
nadalje dsPs v svojem poslans
tvu:
(5) v skladu z veljavnimi predpisi
sproža in podpira dejavnosti za
vzpostavitev ustreznih
ustanov za izobraževanje in dru
ge institucionalne, prostorske
in kadrovske infrastrukture za sodobni ples, kar msP izva
ja skozi sklop aktivnosti usposab
ljanj za nvo (usposabljanja
na temo umetniškega vodenja
nvo, intenzivni coachingi za deﬁ
citarne poklice kulturnega
menedžerja, agenta, promotorja,
producenta, usposabljanje za kult
urne in kreativne industrije,
usposabljanja na področju socialne
koreograﬁje itn.);
(6) sproža in podpira dejavno
sti za razvoj teorije in kritike
sodobnega plesa, k čemur
bomo v msP pripomogli s »potujo
čim arhivom« po sloveniji;
(7) skrbi za informiranje svojih
članov in vzpostavitev baze pod
atkov o domačem in mednarodnem plesnem dogajanju,
kar bomo v msP izvajali skozi kon
tinuirano izdajanje publikacij;
➜
➜
11
(8) organizira javna predavanja,
okrogle mize, delavnice, simpozije in sodeluje pri takih man
ifestacijah doma in v tujini, k
čemur bomo pri msP prispevali
z usposabljanjem zaposlenih in
prostovoljcev;
(9) v skladu z veljavnimi predpis
i po potrebi izdaja lastne
publikacije in nosilce slik in zvo
ka.
1.1
SODOBNA
UMETNOST –
SODOBNA
KATEGORIJA
nevladne organizacije v sloveniji so
društva, zasebni zavodi in ustanove.
kot take predstavljajo reprezentativno telo civilne družbe in so temeljni
pokazatelj demokratičnosti, odprtosti
in pluralnosti celotne družbe. v času
gospodarske krize pa je še kako pomembno, da vrednote demokratičnosti ohranjamo, o njih ozaveščamo
in jih spodbujamo. v sloveniji se ne vladne organizacije na področju kulture delijo na tiste, ki so v svoji biti
in delovanju predvsem ljubiteljsko
naravnane in kot take po večini delujejo na prostovoljni osnovi, in tiste,
ki so že presegle ljubiteljsko raven
in so se v svojem delovanju, prepoznavnosti in naravnanosti profesionalizirale do te mere, da potrebujejo
opolnomočenje na državni ravni. v
nevladnih organizacijah v sloveniji
deluje visoko izobražen in perspektiven kader, na področju kulture neredko tudi specializiran kader, ki reprezentira stroko na določenem
področju (npr. sodobna umetnost). s
projektom mreža sodobnega plesa
želimo položaj nevladnega sektorja
na področju kulture v sloveniji iz
boljšati. Predvsem tako, da bi na normativni in praktični ravni postavili
jasno ločnico med ljubiteljsko in visoko razvito profesionalno kulturo.
želimo si, da bi omenjeni mehanizmi
spodbujali pojmovanje kulture kot
vrhunske in ne socialne kategorije.
živimo v sodobnem svetu, zato želimo za prihajajoče generacije ustvariti in zagotoviti pogoje (predvsem
delovna mesta), ki novodobnemu načinu življenja prihajajo nasproti. zato
delujemo na polju sodobne umetnosti, saj ta vedno znova generira inovativne pristope k družbenemu delovanju, razvoju človekovih duhovnih
potencialov, ozaveščanju o aktualni
politični situaciji in uveljavlja ustvarjalen in prodoren način življenja. To
pa je tudi eden izmed temeljnih ciljev
in poslanstev operativnega programa za razvoj človeških virov
2007–2013, ki spodbuja »vložek v
ljudi, katerih človeški kapital bo zagotavljal večjo stopnjo inovativnosti,
zaposljivosti in gospodarske rasti,
kar je tudi najboljši način za večjo
zaposlenost, socialno vključenost,
zmanjšanje regionalnih razlik in visok
življenjski standard«
.
1.2
SODOBNA
PLESNA
UMETNOST
mreža sodobnega plesa se posveča izobraževanju, svetovanju in
opolnomočenju na področju sodobnega plesa, kot pove že samo
ime mreže. kulturna zgodovina slovenski sodobni ples povezuje z demokratičnimi urbanimi okolji zahoda. vendar pa sodobni ples v
mreži dojemamo širše in ne zgolj
kot plesno umetnost. naj za začetek le na kratko orišemo zgodovinski kontekst.
v sloveniji je sodobni ples prisoten
od začetka leta 1927, vzpostavile
pa so ga napredno misleče ženske,
še preden so dobile volilno pravico.
nevladne organizacije so se na področju sodobnega plesa v sloveniji
začele množiti v 80-ih in 90-ih letih* preteklega stoletja predvsem
kot odgovor na nepripravljenost in
nezanimanje domačih javnih institucij in kulturnih politik za spodbujanje inovativnih in novonastajajočih praks, ki pa so se skozi
zgodovino kazale kot glavni pogon
družbenega razvoja.
konec 90-ih let pa se je sodobni
ples zaradi izjemne mobilnosti slovenskih avtorjev izkazal tudi kot izrazit mednarodni promotor slovenske »žive« umetnosti in kulture.
slovenski sodobni ples je od 30-ih
12
let 20. stoletja dosegal vidne mednarodne uspehe na svetovnih odrih
(o nekaterih danes priča mednarodna plesna zgodovina), še posebej pa so se mednarodni uspehi
povečali v zadnjih treh desetletjih
(v času osamosvajanja republike
slovenije in po njeni osamosvojitvi),
ko so posamezni koreograﬁ s svojimi kolektivi in umetniškimi deli
obšli takorekoč vse celine in najvidnejša svetovna plesna središča
in festivale, kjer so prejemali pomembne mednarodne nagrade za
svoja dela, in ko je Ljubljana nekaj
časa, sicer brez vidnejše sistemske
mestne in državne podpore za delovanje te umetniške prakse (pojasnilo: proti koncu 90-ih let in do
leta 2001 je v Ljubljani veljal ukrep
o sistemskem in rednem ﬁnanciranju nvo), poleg bruslja, berlina,
Lizbone, Pariza in dunaja veljala
za eno od evropskih sodobnoplesnih središč; v 90-ih letih kot edino
mesto v vzhodni evropi.
Prve mednarodne koprodukcije so
v slovenskem kulturnem prostoru
na področju uprizoritvenih umetnosti – in bodimo odkriti, v slovenski
umetnosti na sploh – uspeli izposlovati prav koreograﬁ sodobnega
plesa, in to z uglednimi belgijskimi,
britanskimi, nemškimi, nizozemskimi, baltiškimi, islandskimi, avstrijskimi in drugimi producenti in
plesnimi institucijami. koreograﬁ in
plesalci so prejemniki Prešernovih
nagrad in nagrad Prešernovega
sklada. s svojo skromno bibliograﬁjo, v kateri pa so evidentirani nekateri resnično vrhunski, pa tudi
zgodovinsko prelomni naslovi, si je
slovenska plesna teorija in zgodovina s posameznimi strokovnjaki in
znanstveniki pridobila mednarodni
ugled, ki pa danes plemeniti študijske programe na univerzah v
združenih državah amerike in po
evropi, saj domače razmere njihovemu delu niso naklonjene.
Projekt mreža sodobnega plesa
si bo prizadeval okrepiti ekonomske, politične in družbene koncepte, ki jih s svojimi dejavnostmi
običajno generirajo znanost, umetnost in šolstvo, vključno s sodobnim plesom: inventivnost, domišljijo, sodelovalno ustvarjanje in
občutek za drugega ali drugo – za
razliko, ki je predpogoj abstraktnega in inventivnega mišljenja
.
Opomba
* v začetku 90-ih let prejšnjega stoletja pride
do pomembne zakonske spremembe. administrativni ukrep omogoči razvoj zasebne
pobude v kulturi. na ta način omogoči legalizacijo novih oblik umetniške produkcije.
Leto 1993 je tako leto ustanovitve in začetka dejavnosti številnih nevladnih organizacij, ki so se formalnopravno ustanovile
kot zasebni javni zavodi – od tod porast
nvo na področju umetnosti, gre za posledico administrativnega ukrepa.
1.3
STRATEGIJA
RAZVOJA
MREŽE
razvojna strategija mreže sodobnega plesa s svojimi aktivnostmi
stremi k uresničevanju ciljev in
ukrepov nPk 2012–2015 (ki pa žal
še ni bil sprejet in usklajen) v:
1. točki: izenačevanju pogojev za
produkcijo nevladnih producentov z javnimi zavodi na način, da
skrbi za razvoj enotne producentske mreže uprizoritvene umetnosti.
3. točki: poslovni in stroškovni
učinkovitosti ter programski
odličnosti na način, da spodbuja
programe, ki bodo šolali poslovne
in podporne kadre v kulturi, slednje
v letošnjem mandatu zagotavlja z
usposabljanji na področju umetniškega vodenja (s čimer pripomore
k ustvarjanju novih, kakovostnih delovnih mest), na področju usposabljanja za deﬁcitarne poklice kulturnih menedžerjev, producentov,
agentov, promotorjev in na področju
socialne koreograﬁje. v prejšnjem
mandatu smo zagotovili usposabljanja na področju kulturnega menedžmenta, pridobivanja ﬁnančnih
sredstev, pridobivanja novih občinstev in zgodovine sodobnega plesa.
močan poudarek na krepitvi vsebinskih kadrov in na poglobljeni intenziteti izvajanja sloveniji zagotavlja tudi dvig kakovosti umetniške
produkcije, s tem pa večje možnosti
za izvoz kulturnega kapitala na
mednarodni umetniški trg. mreža
sodobnega plesa krepi tudi notranje
kapacitete z usposabljanji zaposlenih na pomembnih področjih, ki so
strateškega pomena tudi na ravni
eU: pridobivanje novih občinstev,
zagovorništvo na ravni eU, priprava
novih storitev, ki jih lahko izvajajo
nvo itn. obenem pa s svojimi akcijami spodbuja medresorski dialog
o nujnosti ﬂeksibilnih oblik in načinov zaposlovanja, ki temelji na vsebini; dokaz za to so zgoraj našteta
usposabljanja.
5. točki: institucionalizaciji sodobnega plesa, kar zagotavlja z izvajanjem temeljnih poslanstev prijavitelja projekta in članskih or-
ganizacij. Pri tem je vredno poudariti, da sodobni ples v sloveniji nima
reprezentativnega telesa v javnem
sektorju, zato mreža v tem trenutku
predstavlja edino zagovorniško telo
sodobnega plesa v državi.
dolgoročna vizija in ambicija mreže
pa je tudi vključitev v mednarodni
kontekst, pri čemer sledimo ciljem
programa kreativna evropa 2020,
ki spodbuja delovanje evropskih
mrež. Predvsem je naša prioriteta
razvijanje in privabljanje novih občinstev.
v letih 2012–2014 bo mreža zagotovila doseg ciljev tudi z bogato
avdiovizualno nadgradnjo spletne
strani, vključitvijo v mednarodni
projekt choreographic captures,
mreženjem z organizacijami eU, ki
delujejo na področju zagovorništva
v kulturi, itn.
v mrežo so vključene organizacije,
ki se profesionalno ukvarjajo s produkcijo, prezentacijo, izobraževanjem, promocijo in razvojem sodobnega plesa iz vseh regij slovenije,
v zadnjih dveh letih pa smo v mreži
razširili polje svojega delovanja in
vključili tudi nekaj organizacij z drugih področij sodobne umetnosti (npr.
kulturno ekološko društvo smetumet, kulturno društvo Prostorož, zavod Udarnik, društvo Pekinpah itn.),
saj se v prihajajoči kratkoročni perspektivi želimo osredotočiti na zagotavljanje dolgoročnejše obstojnosti nevladnih organizacij s
področja sodobne umetnosti in promoviranju mrežnega principa delovanja. Pri tem naj poudarimo, da
smo osredotočeni predvsem na
krepitev manjših nvo, kar pa je v
skladu z mnenjem sveta eU, ki zagovarja stališče, da sta umetnost
in kultura vrednoti sami po sebi (intrinsic value of arts and culture) in
da je glavni smoter v okviru novega
13
programa zagotoviti boljše ravnovesje med gospodarskimi cilji in
promocijo kulturne raznolikosti, pri
čemer izpostavlja pomen podpore
t.i. majhnih kulturnih organizacij
in neproﬁtnih iniciativ na področju
kulture
.
1.4
RAZVEJANOST
SODOBNE
PLESNE
UMETNOSTI
dostop do kulturnih oziroma umetniških vsebin je ena izmed pravic,
ki jih zagotavlja Ustava republike
slovenije, in prepričani smo, da
mora biti državljanom slovenije
omogočen dostop do vseh umetniških zvrsti. sodobni ples je umetniška zvrst, ki je slabo razumljena zaradi njene slabe promocije (ker se
promotorji zaposlujejo po projektih
in večinoma na avtorske pogodbe,
ni pa rednih zaposlitev) in posledične nedostopnosti, v resnici pa
njene vsebine z demokratiziranimi
telesnimi in identitetnimi diskurzi
na sodoben način artikulirajo vrsto
področij, ki so sicer vzrok različnih
družbenih in političnih antagonizmov, s katerimi se slovenija neprestano bori. sodobni ples hkrati igra
pomembno vlogo tudi na področju
izobraževanja in pedagogike, terapije, artikulacije prostorskih dinamik
itn. in predstavlja neizkoriščen potencial za turistično ponudbo mest,
prav tako pa za duhovni in intelektualni razvoj naroda. zato si želimo,
da bi bil sodobni ples dostopen čim
širšemu krogu občinstva po vsej
sloveniji in da bi z mreženjem ljudem v sektorju sodobnega plesa
lahko omogočili boljše pogoje za
delo ter možnost izobraževanja in
profesionalnega napredka. splošna
usmeritev nsro-ja (nacionalnega
strateškega referenčnega okvira
2007–2013) je izboljšanje blaginje
prebivalcev slovenije s spodbujanjem gospodarske rasti, ustvarjanjem delovnih mest in krepitvijo človeškega kapitala ter zagotavljanjem
uravnoteženega in skladnega razvoja, še posebej med regijami. navedena usmeritev po eni strani
opredeljuje blaginjo kot globalni cilj,
po drugi strani pa poseben poudarek namenja spodbujanju gospodarske rasti in ustvarjanju novih delovnih mest, ključnima ciljema
Lizbonske strategije, ter skladnemu
regionalnemu razvoju. In ena izmed
blaginj vsakega državljana je tudi
omogočen dostop do kulturnih in
umetniških vsebin
.
14
sociologija in ostale družboslovne
znanosti, nevroznanost itn. Plesna
umetnost se prav tako izjemno dobro
povezuje z rehabilitacijskimi, terapevtskimi in integrativno-socializacijskimi praksami. o tem pričajo tudi
državno podprti programi v eU kot
npr. dance science (Trinity Laban
conservatoire of music and dance,
vb) itn
1.5
.
MREŽENJE –
VSTOPNICA
V
PRIHODNOST! 1.6
KOMU
mreženje bi slovenskim državljanom JE MREŽA
zagotovilo dostop do sodobne umet- NAMENJENA?
nosti in jim jo (skozi ples) približalo:
ples krepi diplomatski, odprt, predvsem pa bolj human način komunikacije in s tem boljšo izmenjavo
znanj in veščin. v zahodnem svetu
je namreč preveč poudarka namenjenega besedni ali razumski inteligenci, ki je najbolj izpostavljena, najvišje cenjena, in sem poskušamo
velikokrat uvrstiti tudi gibalno obnašanje. Toda gib ponuja drug nivo
komuniciranja, ki ima drugačno logiko. z »dobesednim« prevodom ga
poneumljamo, banaliziramo, hendikepiramo in onemogočamo to, kar
gib ponuja, to, česar beseda ne ponuja, ker je tako zelo konkretna. Ples
je gotovo zelo direkten in neposreden način komuniciranja, bolj kot
beseda ali glasba.
dolgoročni cilj mreže sodobnega
plesa je tudi spodbujanje medsektorskega sodelovanja med umetnostjo, znanostjo in gospodarstvom.
Izjemna interdisciplinarnost plesne
umetnosti se odraža v razvojnih potencialih in interakciji z znanstvenimi
disciplinami, kot so medicina, ﬁzika,
matematika, robotika, antropologija,
Produkcija sodobnoplesnih predstav
upada ali je šibka (plesni soli, dueti)
zaradi izrazite ﬁnančne podhranjenosti sektorja (med drugim tudi ukinjenega letnega razpisa za kulturne
projekte na nekdanjem mIzkš). Posledično se zmanjšuje kakovost
umetniških izdelkov, kar se odraža
v nezanimanju občinstva za to zvrst
umetnosti. širše pa je posledica tudi
oslabljen izvoz predstav v tujino.
mreža sodobnega plesa vidi rešitev
v tem, da bi umetnike (samozaposlene koreografe in plesalce, ki delujejo prek nvo) razbremenili administrativnih del z vzpostavljanjem
pogojev za celostno podporno okolje
servisnih storitev za to ciljno skupino. aktivnosti, ki bodo razbremenile sektor, so zagotovo: brezplačno
individualno svetovanje (o pridobivanju ﬁnančnih sredstev, strateškem načrtovanju, uporabi IkT orodij
itn.), zagotavljanje civilnega dialoga
(organizacija srečanj za nvo, razvoj
novih mehanizmov civilnega dialoga
itn.), zagovorništvo napram odločevalcem (priprava zakonodajnih po-
bud, organizacija posvetov z javno
upravo, krepitev na ravni eU, predstavitev dobrih praks itn.), spodbujanje mreženja z drugimi sektorji
(drugimi umetniškimi zvrstmi, gospodarstvom, mediji itn.) in promocija sodobnega plesa v širši javnosti
(choreographic captures, »potujoči
sodobnoplesni arhiv«, atraktivna vizualno bogata spletna stran itn.).
mreža sodobnega plesa obenem
ponuja tudi serijo usposabljanj/izobraževanj za dvig kakovosti delovanja v nvo. Usposabljanja so
usmerjena v krepitev vodstvenih kadrov na vsebinski ravni z namenom
izvajanja dejavnosti na način, kot
jih izvaja javni sektor (usposabljanja
na temo umetniškega vodenja,
usposabljanja za krepitev deﬁcitarnih poklicev (menedžer, promotor,
agent), usposabljanja na temo socialne koreograﬁje in kulturnih in
kreativnih industrij). mreža si skozi
promocijo prizadeva, da bi splošna
javnost začela dojemati ples širše
in ne zgolj kot porabnika javnih
sredstev, temveč kot sicer samostojno umetnost, ki pa je v svoji drži
naravnana na interdisciplinarno povezovanje tako z drugimi umetniškimi zvrstmi (ﬁlmom, sodobno
glasbo, vizualno umetnostjo, novimi
tehnologijami) kot tudi z drugimi področji (alternativno medicino, duhovnimi gibanji, humanističnimi
znanostmi, robotiko, anatomijo itn.)
– se pravi kot razvojno umetnost,
ki s svojim znanjem lahko doprinese
k plemenitenju obstoječih družbenih
aktualnosti
.
1.7
MOMENT
VKLJUČEVANJA
v sloveniji je sodobni ples prisoten
od začetka leta 1927, vzpostavile
pa so ga napredno misleče ženske,
še preden so dobile volilno pravico.
na tej točki mreža sodobnega plesa
zagotavlja načelo nediskriminacije,
kjer je posebna pozornost posvečena enakosti med spoloma. sodobni ples je namreč že od svojih
začetkov predvsem »ženska umetnost«; je simptom demokratičnosti
in odprtosti, je kazalec strpnosti
družbe in njene naravnanosti k patriarhalnosti itn. Ukinitev Urada za
enake možnosti je bilo jasno sporočilo vlade tudi sodobnemu plesu,
in sicer, naj se nadaljuje in okrepi v
nevladnem sektorju. zakaj ni bilo
več javnih odzivov in polemik glede
ukinitve centra za sodobne plesne
umetnosti – edinega javnega zavoda na tem področju? odgovor je
zelo preprost: ker je to ženska
umetnost, so ti glasovi odrinjeni. s
projektom želimo sodobnemu plesu
zagotoviti vsaj kulturni obstoj.
sodobni ples je že v svojem začetku
pritegoval ustvarjalce z vseh umetnostnih polj (sodobne glasbe, vizualne umetnosti, novih tehnologij,
urbanih družbenih gibanj, subkultur
itn.), skratka v svoji prvinski naravnanosti je širil odprtost, interdisciplinarnost in holističen pristop kot
svoje temeljne vrednote. Te vrednote pa zasleduje tudi operativni
program razvoja človeških virov
2007–13, ki krepi »inovativnost in
s tem konkurenčnost gospodarstva
z vlaganji v razvoj ustreznega raz iskovalnega in drugega kadra in
vseživljenjskega učenja.«
s tem je povezana tudi integracijska naravnanost do predstavnikov
vseh družbenih skupin, ki jih operativni program razvoja človeških
virov 2007–13 navaja kot ranljive,
med drugim tudi umetniške skupnosti, ki je skoraj brez izjeme skupnost samozaposlenih na področju
kulture in je tako v mnogih primerih
tudi sama ranljiva skupina ljudi z
nizkim prihodki ali neenakomerno
razporejenimi dohodki. »Iz narave
aktivnosti operativnega programa
razvoja človeških virov pa sicer
sledi, da se bodo sredstva usmerjala na območja z največjimi potrebami, torej še posebej na področja
z visoko stopnjo brezposelnosti, kar
pomeni, da bo operativni program
neposredno prispeval tudi k zmanjševanju regionalnih razlik.«
sodobni ples krepi tudi sodelovalno
ustvarjanje in občutek za drugega
ali drugo, kar pa je predpogoj za
integracijsko naravnanost in vključenost. nevladne organizacije na
področju sodobnega plesa so z
vzdrževanjem nekaterih zapuščenih prostorov, ki se uporabljajo za
vadbo (včasih tudi za prezentacijo),
že same po sebi tudi okoljsko ozaveščene, saj na ta način revitalizirajo in »reciklirajo« devastirane urbane lokacije. Plesna skupnost
izkazuje svojo ekološko osveščenost tudi s konzumacijo ekološko
pridelane hrane, ki plesalcem zagotavlja nujno ﬁzično vzdržnost, ki
jo v danih okoliščinah potrebujejo,
obenem pa kaže tudi prostorsko
ozaveščenost s programsko-umetniško reﬂeksijo prostorskih ureditev (urbanizma, arhitekture, socialnih in ekoloških dinamik v
produkciji prostora), ki jih plesalci
in koreograﬁ z umetniško prakso,
zavezano gibanju v prostoru in
času, posebej dobro razumejo
.
15
1.8
NOV FOKUS
IN NOVO
POSLANSTVO
mreža sodobnega plesa povezuje
ljudi in prizadevanja za povečanje
kakovosti produkcije in prodornosti
akterjev na področju sodobnega
plesa. v ta namen vlaga na razpisu
pridobljena sredstva predvsem v
krepitev nevladnega sektorja in povečanje prodornosti akterjev, ki
v njem delujejo.
v drugem mandatu bomo nadaljevali
in udejanjali manire, geste, prijeme
in objeme, ki jih sicer uporabljajo
umetnost, znanost in raziskovalna
dejavnost: objektivnost, zanesljivost,
sistemskost in splošnost. osrednje
dejavnosti mreže v novem mandatu
bodo izobraževanje, svetovanje in
opolnomočenje članov mreže, nevladnih organizacij ter posameznikov
s področja sodobnega plesa in umetnosti.
delujemo na širokem povezovanju
nevladnega sektorja in posameznikov. Pri tem naj poudarimo, da je
naša mreža močna pri zmanjševanju
konformizma in strahu pred posledicami kritičnega angažiranja zaradi
slabih izkušenj, kar je v publikaciji
civilna družba v sloveniji (Ljubljana
2011), ki je nastala v okviru projekta
cIvIcUs civil society Index 2009,
navedeno kot ena izmed glavnih slabosti civilne družbe pri nas
.
16
1.9
ZAKAJ
JE POSTPRODUKCIJSKA
MREŽA
NEMOGOČ
PROJEKT?
Iz izkušenj preteklih dveh let smo
spoznali, da bi za postprodukcijsko
mrežo potrebovali:
• bazo organizacij, ki so primerne
za prezentacijo uprizoritvenih
umetnosti, kar predstavlja predpogoj za vzpostavitev mreže (to
nam je uspelo vzpostaviti),
• resno ﬁnančno podporo ministrstva in občin ter oblikovanje
skupnega ﬁnančnega meha nizma (z upoštevanjem lokalnih
speciﬁk) – država bi ﬁnancirala
delovanje notranje ekipe ljudi
(stroške dela), posamezne produkcijske in promocijske materialne stroške ter potrebne tehnične in infrastrukturne investicije, občine pa bi ﬁnancirale lokalne koordinatorje ter določene
stroške gostovanj: honorarje, prenočišča in potne stroške posameznih gostovanj (zaradi gospodarske krize in splošne nezainteresiranosti odločevalcev
se to žal ni zgodilo),
• zaposleno ekipo ljudi, ki bi
skrbela za delovanje mreže (programska ekipa, koordinacija in
mreženje, administracija in Pr) –
najmanj štiri ljudi. k osnovni ekipi
bi se priključili še lokalni koordinatorji – ena oseba iz nvo v vsakem mestu, ki bi bila delno zaposlena za koordinacijo mreže,
promocijo in povezovanje med
šolami, Jskd, javnimi zavodi ter
drugimi akterji s sorodnih področij (vzpostavljanje publike). drugi
lokalni partnerji bi sodelovali pri
selekciji predstav, promociji in kot
prizorišče dogajanja – Jz. Lokalni
koordinator iz nevladnega sektorja bi se zamenjal vsaka tri leta
z možnostjo podaljšanja (imamo
usposobljen kader, ki pa ga zaradi pomanjkanja ﬁnančnih
sredstev ne moremo zaposliti),
• povezovanje in različne oblike
sodelovanj med nvo in Jz. nujno
moramo opredeliti partnerstva
in odgovornosti akterjev glede
na lokalne potrebe in zmožnosti
(potrebna je odgovornejša
participacija, predanost in zainteresiranost JZ kot partnerjev za pomoč pri organizaciji
in promociji ter nudenju prostora in tehnične podpore),
• akcije za občinstvo kot nujen in
poglaviten del mreženja in vzpostavljanja postprodukcijskega
modela (za to je potrebno zaposliti posebej usposobljen
kader),
• vključevanje strokovnjakov za
posamezna področja.
Poleg tega smo ugotovili še naslednje:
• Izpostave Jskd naj v celoti podprejo vsaj eno lokalno produk-
cijo mladega umetnika ali umetniške skupine (od raziskovanja
do produkcije in prezentacije).
za izvršno produkcijo in promocijo ter koordinacijo bi poskrbele
lokalne nvo, ki bi za to prejele
sredstva. finančna sredstva za
produkcijo bi prejele nvo, ki bi
priskrbele in plačale izvršnega
producenta in umetniške mentorje (izkušene koreografe in
dramaturge). Pri tem bi lahko
izbrali tudi kakšen mlad kader,
ki se usposablja na področju
kulturne produkcije ob mentorstvu izkušenega producenta.
• vsaka produkcija bi potrebovala
najmanj tri partnerje, torej tri
različna mesta. Izbrani mladi
ustvarjalci bi tako imeli možnost
daljšega procesa, tj., v obdobju
enega leta bi lahko šli skozi štiri
faze: nabor materiala in strokovnih sodelavcev (»raziskovanje«), nekajtedensko rezidenčno
ustvarjanje (potrebni vadbeni
prostori) in nato proces produkcije z možnostjo vadbe na odru.
zadnja faza so prezentacija in
gostovanja. vsaj tri mesta bi si
porazdelila posamezne faze
ustvarjanja in prezentacije s ponovitvami. v produkcijske stroške morajo biti vključeni tudi
stroški mentorjev in preostalih
strokovnih sodelavcev, ki jih
predlagajo lokalne nvo.
• vsak partner bi na leto izbral
najmanj tri predstave, za katere
bi mu občina zagotovila določeno višino potrebnih sredstev.
nepredvidljive stroške določenih gostovanj in preostalih dogodkov v okviru mreže bi doﬁnancirala mreža iz posebnega
proračuna (posebni fond za
podporo oziroma deﬁcit pri
raznih gostovanjih predvsem
17
tistih predstav, ki niso namenjene širši publiki, kjer umetniki še niso uveljavljeni ali so
predstave eksperimentalne).
• nvo skrbijo za koordinacijo,
promocijo, izobraževanje, povezovanje z različnimi ciljnimi
skupinami.
• na obstoječi spletni strani mreže
sodobnega plesa (www.sodobniples.si) bi morali dodati podstran, na kateri bi bili vsi datumi,
izbrani umetniki/predstave itn.
• v času turnej bi bili umetniki in
njihove ekipe/sodelavci (delno)
zaposleni.
Po trinajstih letih področje postprodukcije še vedno ni urejeno,
pravzaprav ne obstaja nobena
mreža, ki bi omogočala gostovanja po Sloveniji za katerokoli
umetniško produkcijo
.
Predlogi mreženja v okviru postprodukcije in
pogledi na občinstvo na področju sodobnega
plesa. Predlog raziskave: mreža sodobnega
plesa – goran bogdanovski in sandra Đorem,
koncept in realizacija: Petra hazabent, andreja kopač, rok vevar in katja Legin, september 2012, str. 23–26. dostopno na spletnem naslovu:
✚ www.sodobniples.si/ﬁles/datoteke/arh
iv_2010_2012/Raziskava_FINAL_za_sp
let.pdf.
1.10
CILJI, KI SMO SI JIH
ZASTAVILI ZA LETI
2013 IN 2014
1. Do konca leta 2014 bomo
zagotovili pretok informacij o
strokovnih vprašanjih doma
in v tujini ter izvedbo aktivnosti iz sklopa civilni dialog
in zagovorništvo.
3. Do konca leta 2014 bomo
zagotovili podporo dejavnostim za bodočo vzpostavitev
ustreznih ustanov za izobraževanje in krepitev kadrovske
infrastrukture za sodobni ples,
in sicer prek intenzivnih uposabljanj za NVO.
5. Organizirali bomo javna
predavanja, okrogle mize, delavnice in sodelovali pri takih
manifestacijah doma in v tujini, pri čemer se bomo posvetili tudi usposabljanju zaposlenih in prostovoljcev.
2. Do konca leta 2014 bomo
zagotovili strokovno utemeljeno sodelovanje z odgovornimi institucijami v Sloveniji
v procesu sprejemanja odločitev, zakonov in predpisov,
ki obravnavajo splošna vprašanja kulturne politike v Sloveniji ali zadevajo področje
sodobnega plesa in položaj
ustvarjalcev.
4. Skrbeli bomo za informiranje
svojih članov in vzpostavitev
baze podatkov o domačem in
mednarodnem plesnem dogajanju, in sicer s kontinuiranim
izdajanjem publikacij.
foTo: maTJaž Tavčar
18
2.
ZGODILO
SE JE...
2.1
ZAGOVOR NIŠTVO
IN CIVILNI
DIALOG
19
slek o (ponovni) ustanovitvi csPU
ali zagotovitvi proračunskih sredstev za dodatno krepitev že obstoječe profesionalne produkcije.
• 26. 2. 2013 smo organizirali novinarsko konferenco in javno
branje zUJIk-a v centru urbane
kulture kino šiška.
• zagnali smo delovno skupino za
pripravo novega zUJIk-a v sestavi: simon kardum, andrej srakar, Peter Tomaž dobrila, denis
miklavčič, Jasmina založnik in
koordinatorica Jedrt Jež furlan.
• 8. 3. 2013 smo oddali pripombe
in predloge na nacionalni program
za kulturo (nPk 2013–2016).
• vključili smo se v oblikovanje
strateškega dokumenta srs
(strategija razvoja slovenije
2014–2020) in pripravili predloge za drPI (državne razvojne
prioritete investicij 2014–2017).
• Poslali smo pismo novemu ministru dr. Urošu grilcu za premi-
• 15. 4. 2013 smo organizirali javni
posvet kulturne in kreativne in-
dustrije v soorganizaciji s cnvos
in društvom asociacija.
• vzpostavili smo stik s sorodno
organizacijo felix meritis iz amsterdama, ki je specializirana
za zagovorništvo v kulturi, z namenom snovanja skupne akcije
za ozaveščanje javne uprave o
pomenu nevladnega sektorja v
kulturi
mreža sodobnega PLesa:
✚ www.sodobniples.si/zakonodajne-pobude
.
✚✚✚
cnvos:
✚ http://civilni-dialog.net/forumSRS/index.php/forum-srs/podjetnost
feLIX merITIs:
✚ www.felix.meritis.nl/nl
SOLIDARNI LE NAČELN
O
ALI TUDI ZARES?
Poročilo o novinarski kon
ferenci na temo osnutk
a predloga Zakona o
uresničevanju javnega
interesa za kulturo (ZUJIK
).
26. februar 2013, Kino šiška
Govorci: Simon Kardum, direktor
kina šiška; dr. Uroš Grilc, vodja
oddelka za kulturo (aktualni
minister za kulturo), mestna obč
ina Ljubljana; Andrej Srakar, aso
ciacija, društvo nevladnih organizacij in samostojnih ustvarja
lcev na področju kulture in ume
tnosti; Janez Janša, režiser in
direktor zavoda maska; miran zup
anič, dekan agrfT, režiser, član
nacionalnega sveta za kulturo;
Branimir štrukelj, glavni tajnik
sindikata vzgoje, izobraževanja,
znanosti in kulture
Moderatorka: Jedrt Jež Furlan
dr. žiga Turk, minister za izobraže
vanje, znanost, kulturo in šport (ma
ndat od 10. 2. 2012 do 20. 3.
2013) je na začetku letošnjega leta
objavil nova predloga nacionalneg
a programa za kulturo (nPk)
in zakona o uresničevanju javnega
interesa za kulturo (zUJIk). na mre
ži sodobnega plesa smo se
➜
20
➜
na oba predloga odzvali tako pisn
o s predlogi ministrstvu kot tudi javn
o z organizacijo javnega branja. na novinarsko kon
ferenco, ki smo jo organizirali v
sodelovanju s kinom
šiška, smo povabili predstavnike
glavnih sektorjev – predstavnika
mesta Ljubljane, direktorja mestnega javnega zavo
da, predstavnika nevladnih orga
nizacij, vodjo sindikata,
člana nacionalnega sveta za kult
uro, pedagoga in režiserja – zato
, ker verjamemo, da sta v
povezovanju vseh sektorjev moč
in solidarnost. dosedanja praksa
pisanja, svetovanja, javnega
komentiranja predlogov zakonov
ali samih zakonov je sledila nare
ku parcialnosti, tako se npr. z
javnimi zavodi ukvarjajo direktorji
javnih zavodov, predloge za zakonske
rešitve dajejo samozaposleni,
ki praviloma med seboj ne kom
unicirajo, ne vedo, kaj druga sku
pina vnaša v predlog zakona.
vpogled v celoto so torej vedno
imeli izključno resorni minister in
njegovi zaposleni, vsi ostali pa
smo bili seznanjeni s končno pod
obo zakona (včasih tudi na vmesnih
postajah nastajanja). z novinarsko konferenco smo parcialno
st širokega področja kulture in ume
tnosti želeli preseči, predvsem
pa združiti posamezne dele. če
mreža deluje povezovalno na pod
ročju sodobnega plesa, je tako
prišla do priložnosti, da deluje pov
ezovalno tudi širše. zavedamo se,
da le na ta način lahko spreminjamo kulturno in umetniško pok
rajino. nekateri povabljeni na nov
inarsko konferenco so člani
skupine, ki bo v programu mreža
– zagovorništvo spisala predloge
za nov predlog zUJIk-a.
Povzetki z novinarske konfere
nce:
kot je dejal Simon Kardum, direktor
kina šiška, je od konservativne obla
sti težko pričakovati liberalne
pristope pri oblikovanju zakonod
aje, vendarle pa bi pričakovali, da
bo jasneje opredelila določena
početja. opozoril je, da osnutek ne
pojasni dovolj, kaj pomeni »kulturn
i prekariat« na čelu s samozaposlenimi in kaj pomeni upravljan
je javne kulturne infrastrukture.
glede na količino členov, ki jih
osnutek spreminja, je »po pravni
logiki treba spisati nov zakon v celo
ti«, je bil prepričan kardum.
Branimir štrukelj je poudaril, da
osnutek novele zUJIk-a kulturne
ustvarjalce postavlja v bistveno
slabši položaj. »če bi ta zakon zače
l veljati, bi šli zaposleni v kulturi
pod raven zakona o delovnih
razmerjih v tej državi.« Izpostavil
je še, da se prek umika participacije
zaposlenih iz odločanja v svetih
zavodov krepi položaj direktorjev.
na točki, kot je v osnutku opredelje
n nacionalni kulturni program, pa
se ne govori več o javnem interesu
za kulturo in o kulturi kot o javn
em dobrem, temveč o ključnih
razvojnih izzivih, kar pomeni, da na
področje kulture vdira »korporacijsk
a logika«, je še opozoril štrukelj.
Miran Zupanič je poudaril, da je
kulturna politika v sloveniji že dva
jset let v slepi ulici. meni, da
politika v prvi vrsti kulturo še ved
no jemlje kot prostor svoje dom
inacije, kar se kaže v krepitvi
mehanizmov hegemonije. Ti seg
ajo v način postavljanja in razreše
vanja direktorjev, ki so odvisni
od političnih gospodarjev, po drug
i strani pa so ti isti direktorji pos
tavljeni na položaj hegemonov
znotraj ustanov, ki jih upravljajo.
s tem je, kot pravi, spremenjen
tudi položaj ustvarjalcev, ki so
potisnjeni še globlje na raven izko
riščane delovne sile.
Po besedah Uroša Grilca je bila
generalna težnja, ki se kaže v spre
membah zUJIk-a, »absolutna
nezaupnica javnemu sektorju«.
Tako npr. po osnutku novele svet
zavoda iz organa upravljanja
postane nadzorni organ. Po grilč
evem mnenju je problematična tudi
določba o razrešitvi direktorja,
ki lahko sledi dvakratni slabi oce
ni strokovne komisije. To pa zato
, ker nikjer ni določeno, kaj naj
bi ta slaba ocena, ki daje odločeva
lcu proste roke »za čisto arbitrar
no politiko«, bila.
Andrej Srakar je opazil, da osn
utek novele zUJIk-a skorajda ne
omenja nevladnih organizacij,
nič bolje pa ne ureja področja sam
ozaposlenih, ki predstavljajo viso
k odstotek vseh delavcev v
kulturi. na področju samozapos
lenih sicer med drugim predvide
va vpis statusov ter uvedbo tarifnikov, medtem ko predlogov,
ki so jih pripravile specializirane
skupine za ureditev področja, v
osnutek niso vključili
.
Jedrt Jež Furlan
21
PRIPOMBE NA OSNUTE
NACIONALNEGA PROG K
ZA KULTURO 2013–201RAMA
6
Neznani avtor osnutka
NPK 2013–2016 v »Nekaj
v uvod« opozori, da bi
moral Državni zbor pred
iztekom leta 2011 spreje
ti NPK, ki bi ga morala
pripraviti prejšnja vodstv
ena ekipa, a ker tega ni zm
ogla, dejavnost MIZKŠ
poteka brez osnove. Naved
eno dejstvo ne drži. Min
istrstvo za kulturo je v
času mandata Majde Šir
ca, konkretno marca 201
1, objavilo Analizo stanja
na področju kulture.
• analiza stanja na področju kult
ure s predlogi ciljev za nacionalni
program za kulturo 2012–2015,
marec 2011
✚ www.arhiv.mk.gov.si/ﬁleadmi
n/mk.gov.si/pageuploads/ministrstv
o/Podatki/Letna_porocila/2
011/analiza_stanja_na_podrocju_
kulture_s_predlogi_prednostnih
_ciljev-marec_2011_popravljeno28032011.pdf
Na arhivski spletni strani Min
istrstva za kulturo so objavlje
ni še naslednji dokumenti:
• končni osnutek predloga nac
ionalnega programa za kulturo
2012–2015
✚ www.arhiv.mk.gov.si/ﬁleadmi
n/mk.gov.si/pageuploads/ministrstv
o/drugo/aktualno/2011/osn
utek_nPk_november_2011_.pdf
• analiza stanja na področju kult
ure s predlogi ciljev za nacionalni
program za kulturo
2012–2015, marec 2011
✚ www.arhiv.mk.gov.si/ﬁleadmin
/mk.gov.si/pageuploads/ministrs
tvo/Podatki/Letna_porocila/2011/analiza_stanja_na_podro
cju_kulture_s_predlogi_prednos
tnih_ciljevmarec_2011_popravljeno28032
011.pdf
• ministričino marčno povabilo
k pregledu analize
✚ www.arhiv.mk.gov.si/si/aktual
no/analiza_stanja_na_podrocju_
kulture_s_predlogi_ciljev_za
_nacionalni_program_za_kulturo
_20122015_vabilo_k_javni_razpra
vi/
• besedilo nsk
✚ http://nsk-slo.si/index.php/n
ovice/objava/sporochilo_za_javn
ost
• prejeti odzivi
• analiza stanja (junij 2011)
✚ www.arhiv.mk.gov.si/ﬁleadmi
n/mk.gov.si/pageuploads/ministrstv
o/Podatki/Letna_porocila/2
011/analiza_stanja-web-ﬁnalno.pd
f
Predlogi dopolnjenih ciljev in
ukrepov novega Nacionalneg
a programa za kulturo
2012–2015:
• splošni cilji in ukrepi
✚ www.arhiv.mk.gov.si/ﬁleadmi
n/mk.gov.si/pageuploads/ministrstv
o/Podatki/Letna_porocila/2
011/nsk_splosni_cilji_in_ukrep
i-predlog.pdf
• človekove pravice in varovan
je kulturnih raznolikosti
✚ www.arhiv.mk.gov.si/ﬁleadmi
n/mk.gov.si/pageuploads/ministrstv
o/Podatki/Letna_porocila/2
011/predlogi/clovekove_pravice
_in_varovanje_kulturnih_raznoli
kosti_nPk.pdf
➜
22
➜
• film in avdiovizualna dejavno
st
✚ www.arhiv.mk.gov.si/ﬁleadmi
n/mk.gov.si/pageuploads/ministrstv
o/Podatki/Letna_
porocila/2011/predlogi/film_in_a
vdiovizualna_dejavnost_nPk.pdf
• glasbena umetnost
✚ www.arhiv.mk.gov.si/ﬁleadmi
n/mk.gov.si/pageuploads/ministrstv
o/Podatki/Letna_p
orocila/2011/predlogi/glasbena_
umetnost_nPk.pdf
• Intermedijsko področje
✚ www.arhiv.mk.gov.si/ﬁleadmi
n/mk.gov.si/pageuploads/ministrstv
o/Podatki/Letna_porocila/2
011/predlogi/Intermedijski_pod
rocje_nPk_predlog.pdf
• knjiga na Javni agenciji za knji
go (Jak)
✚ www.arhiv.mk.gov.si/ﬁleadmi
n/mk.gov.si/pageuploads/ministrstv
o/Podatki/Letna_porocila/2
011/predlogi/knjiga_na_javni_a
genciji_za_knjigo__Jak__nPk_pre
dlog.pdf
• knjižnična dejavnost
✚ www.arhiv.mk.gov.si/ﬁleadmi
n/mk.gov.si/pageuploads/ministrstv
o/Podatki/Letna_porocila/2
011/predlogi/knjiznicna_dejavn
ost_nPk_predlog.pdf
• kulturna dediščina in arhivska
dejavnost
✚ www.arhiv.mk.gov.si/ﬁleadmi
n/mk.gov.si/pageuploads/ministrstv
o/Podatki/Letna_porocila/2
011/predlogi/kulturna_dediscina
_in_arhivska_dejavnost_nPk_pre
dlog.pdf
• Likovna dejavnost
✚ www.arhiv.mk.gov.si/ﬁleadmi
n/mk.gov.si/pageuploads/ministrstv
o/Podatki/Letna_porocila/2
011/predlogi/Likovna_dejavnos
t_nPk_predlog.pdf
• Ljubiteljske dejavnosti
✚ www.arhiv.mk.gov.si/ﬁleadmi
n/mk.gov.si/pageuploads/ministrstv
o/Podatki/Letna_porocila/2
011/predlogi/Ljubiteljske_dejavn
osti_nPk_predlog.pdf
• mediji
✚ www.arhiv.mk.gov.si/ﬁleadmi
n/mk.gov.si/pageuploads/ministrstv
o/Podatki/Letna_porocila/2
011/predlogi/mediji_nPk_predlog
.pdf
• mednarodno sodelovanje in
eU zadeve
✚ www.arhiv.mk.gov.si/ﬁleadmi
n/mk.gov.si/pageuploads/ministrstv
o/Podatki/Letna_porocila/2
011/predlogi/mednarodno_sode
lovanje_in_eU_zadeve_nPk_pre
dlog.pdf
• razvoj in spodbujanje kulturno
-umetnostne vzgoje
✚ www.arhiv.mk.gov.si/ﬁleadmi
n/mk.gov.si/pageuploads/ministrstv
o/Podatki/Letna_porocila/2
011/predlogi/razvoj_in_spodbu
janje_kulturno-umetnostne_vzgo
je_nPk_predlog.pdf
• Uprizoritvene umetnosti
✚ www.arhiv.mk.gov.si/ﬁleadmi
n/mk.gov.si/pageuploads/ministrstv
o/Podatki/Letna_porocila/2
011/predlogi/Uprizoritvene_ume
tnosti_nPk_predlog.pdf
• Podpora izobraževanju, usposa
bljanju in raziskovanju
✚ www.arhiv.mk.gov.si/ﬁleadmi
n/mk.gov.si/pageuploads/ministrstv
o/Podatki/Letna_porocila/2
011/predlogi/Podpora_izobraze
vanju_usposabljanju_raziskovanju
_predlog.pdf
• Posodobitev mreže kulturnih
programov v javnem interesu
✚ www.arhiv.mk.gov.si/ﬁleadmi
n/mk.gov.si/pageuploads/ministrstv
o/Podatki/Letna_porocila/2
011/predlogi/nsk_Posodobitev_mr
eze_kulturnih_programov_v_jav
nem_interesu.pdf
➜
➜
23
Predlog ciljev in ukrepov za
Nacionalni program za kulturo
2012–2015,
julij 2011:
• po junijskih razpravah dopolnj
eni oz. popravljeni predlogi opre
delitve javnega
interesa po področjih s cilji, ukre
pi in kazalniki
✚ www.arhiv.mk.gov.si/ﬁleadmi
n/mk.gov.si/pageuploads/ministrstv
o/Podatki/Letna_porocila/2
011/npk_podrocja_osnutek_obja
va_julij2011.pdf
sporno je, da se osnutek nPk 201
3–2016 začne z zavajajočimi nav
edbami in diskreditira prejšnjo
ministrico, njeno ekipo, delo stro
kovnih komisij in nacionalnega
svet
a za kulturo, civilno družbo
in posredno tudi prejšnjo vlado.
neznani avtor uvoda nadaljuje:
»žal pa vse kaže, da še nekaj let
ne bo mogoče operirati s konkret
nimi ﬁnančnimi številkami, ki bi
zagotavljale uresničitev zamišljenih projektov, zato smo pri zast
avljanju ciljev v prihodnjih letih prev
idni.« v 10. členu veljavnega
zakona o uresničevanju javnega
interesa za kulturo (zUJIk, 200
7) piše: »nacionalni progam za
kulturo je strateški dokument razv
ojnega načrtovanja kulturne poli
tike, ki izhaja iz zgodovinsko
doseženega položaja kulture in s
katerim se ugotovi vlogo kulture
v razvoju slovenije in slovenskega
naroda ter javni interes zanjo; opre
deli področja kulture, kjer se zag
otavljajo kulturne dobrine kot
javne dobrine, načrtuje investic
ije v javno kulturno infrastrukt
uro, postavi cilje in prioritete
kulturne politike in določi čas
za njihovo uresničitev ter kaz
alce, po katerih se bo merilo
njihovo doseganje. Nacionalni
program za kulturo predvidi usm
eritve na področju investicij
ter pravne, ﬁnančne in organiz
acijske usmeritve, ki so potrebn
e za njegovo uresničitev na
državni in lokalnih ravneh. nac
ionalni program za kulturo se spre
jema za obdobje štirih let, pri
čemer vsebuje tudi dolgoročne
usmeritve, ki presegajo to obdobje
.«
najnovejši osnutek nPk dikciji zako
na ne sledi, ne predvidi usmerite
v na področju investicij, še
manj se ukvarja s pravnimi in ﬁna
nčnimi usmeritvami.
Prav tako v poglavjih »nekaj uvo
da« in »kultura v sloveniji« prev
ladujejo skrb zbujajoče deﬁnicije
in pogledi, pri čemer uporabljena
terminologija in avtorjevo razumev
anje področja umetnosti ne
sodita v 21. stoletje, temveč v star
ejša časovna obdobja.
če se osredotočimo na uprizoritven
e umetnosti in znotraj teh na sod
obni ples in samozaposlene,
lahko ugotovimo, da so glede na
predhodni nPk omenjena področj
a slabše, ohlapnejše zastopana.
Pozdravljamo vzpostavljanje pog
ojev za delovanje odprte javne inst
itucije. vendar se mora vzpostavljanje pogojev konkretneje deﬁ
nirati, saj so bili določeni pogoji
v preteklih dveh letih že vzpostavljeni. vprašanje je, čemu so
bili ustavljeni. Pogrešamo center
sodobnih plesnih umetnosti. v
predhodnem nPk-ju je bil center
omenjen kot osrednja sodobnople
sna institucija; prejšnja vlada
ga je ustanovila, nova ukinila. v
dvajsetletnih bojih in dokazovanji
h o potrebnosti nove institucije
za sodobni ples je področje ob njen
i ukinitvi izgubilo vsakršno upanje
za svojo profesionalizacijo
in predvsem institucionalizacijo.
v osnutku je sedaj navedeno zgo
lj zagotavljanje ustrezne infrastrukture in zagotavljanje pogojev
za profesionalizacijo sodobnega
plesa. ob manku pojasnila,
kaj to konkretno pomeni, se boji
mo, da gre zgolj za ohlapni ome
mbi brez konkretnih posledic.
Prav tako je skrb zbujajoč ukre
p o zmanjšanju števila soﬁnancira
nih produkcij. Podhranjenost
področja nvo, ki so lani doživele
ostre reze z ukinitvijo štirih razp
isov in z znižanjem sredstev, bo
z zmanjševanjem soﬁnanciranja
pripomogla zgolj k umiranju na
obroke. vrhunskost samozaposlenih, ki je v osnutku poudarjena
, pomeni zgolj nagrajene umetnik
e, ki bodo upravičeni tako do
vpisa v razvid kot tudi do plačeva
nja zdravstvenih in pokojninskih
prispevkov iz državnega proračuna. kaj vrhunskost dejansk
o pomeni, v osnutku ni pojasnje
no. ali to morda pomeni število
nagrad? katerih? glede na to, da
je na mnogih področjih (sodobn
i ples, ﬁlm, likovna umetnost)
➜
24
➜
možna zgolj samozaposlitev, lahk
o pričakujemo nov val samo nav
idezno zaposlenih, v
realnosti pa povečano število brez
poselnih.
Predlagamo, da se status samoza
poslenih dejansko spremeni, ne
samo terminološko,
da bi iz samozaposlenih spet pos
tali delavci, temveč da bi v celo
tnem segmentu delovnopravnih zakonov ne bili več obra
vnavani kot delodajalci, temveč
kot delojemalci, njihovi
prilivi pa ne kot dobiček (kar velja
sedaj), temveč kot plačilo (običajn
a mesečna plača). To sicer
bolj sodi v zUJIk (zUPJs), zakon
o delovnih razmerjih ali samosto
jen zakon za samozaposlene.
Prav gotovo pa bi lahko osnutek
nPk probleme in speciﬁke samozap
oslenih urejal bolj sistematično
in celovito.
Tarifnik za specializirane pok
lice, ki bo zavezujoč, bo v prak
si morda prinesel probleme.
sredstev je vse manj, prav tako
razpisov, in trčili bomo ob konkret
en problem, kako realizirati
zahtevane postavke tarifnika. neja
sna je formulacija prekvalificiranja
, sporna je navedba ugotavljanja psihofizičnih lastnosti.
slednje v strateški dokument za
kulturo prav gotovo ne sodi.
sploh pa ni pojasnila, zakaj so
plesalci sodobnega plesa iz prek
valifikacije izvzeti in zakaj so
diskriminirani v primerjavi z bale
tnimi plesalci. mreža sodobnega
plesa je v preteklem letu v
sodelovanju z asociacijo že prip
ravila in oddala usklajeno pobudo
za prekvalifikacijo, ki jo je
blagoslovilo tudi takratno ministrs
tvo za javno upravo, na katero
pa žal še do danes nismo
prejeli nobenega komentarja.
samozaposleni so zelo težko zap
osljivi, rednih zaposlitev je v kult
uri (pre)malo. zgolj skrb za
mlade in starejše ni dovolj. Prav
tako velja, da osnutek speciﬁčnos
ti področja ne vključi v zakonodajo, premalo upošteva stroko,
ohranja nadaljevanje nefokusiran
ega in nezanesljivega soﬁnanciranja, razdrobljenost vseb
in in organizacijskih oblik ter prob
lem s primerno infrastrukturo
še potencira. nvo ne razpolagajo
s svojimi prostori, v večini prim
erov sploh ne razpolagajo s
prostori za svojo dejavnost. v tem
segmentu pričakujemo konkret
ne rešitve, ne zgolj ohlapne
navedbe. Prav tako nikjer ni jasn
o opredeljeno in zagotovljeno ome
njeno izenačenje pogojev in
razmer z javnimi zavodi
.
8. marec 2013,
Jedrt Jež Furlan in Sandra Đorem – Mreža sodobnega plesa
25
SPOŠTOVANI GOSPOD
MINISTER DR. UROŠ GR
IL
C
da imate razumevanje in posluh
za plesno umetnost, ste že dok
azali s tem, ko ste
kot vodja oddelka za kulturo
na mestni občini Ljubljana pod
prli in ustanovili center kulture
španski borci, ki s svojim brez
hibnim delovanjem slovenskem
u sodobnemu plesu zagotavlja
delno rešitev institucionalizacije
oziroma profesionalizacije te veje
umetnosti.
zato vas pozivamo k razmislek
u glede (ponovne) ustanovitve
prvega javnega zavoda na področju sodobnega plesa, centra
sodobnih plesnih umetnosti, ozir
oma1 ohranitve ali ponovne
zagotovitve proračunskih sred
stev, namenjenih delovanju cSP
U, ki pa naj se porabijo tako,
da se z njimi okrepijo profesio
nalne kapacitete in produkcije
sodobnega plesa, ki jih izvaja
obstoječa mreža plesnih produce
ntov.
v zvezi s tem v nadaljevanju
prilagamo seznam dokumento
v, povezanih z ustanovitvijo
centra sodobnih plesnih ume
tnosti, ki so jih pripravili različni
zainteresirani akterji, ki profesionalno delujejo na tem področj
u.
v upanju na odziv in vzpostavitev
trajnega dialoga,
Sandra Đorem, vodja projekta
mreža sodobnega plesa
in članica upravnega odbora dru
štva za sodobni ples slovenije
Seznam dokumentov, povezanih
z
ustanovitvijo centra sodobnih
plesnih umetnosti:
• vizija procesa institucionalizac
ije in profesionalizacije sodobnega
plesa
✚ www.sodobniples.si/ﬁles/datote
ke/arhiv_2010_2012/istopis_c
sPU/2011_28_02_Proces_institucionalizacije__csPU.p
df
• Prvotni dokument Ustanovneg
a akta centra sodobnih plesnih
umetnosti – csPU
✚ www.sodobniples.si/ﬁles/datote
ke/arhiv_2010_2012/istopis_c
sPU/2011_09_01_Prvotni_dokument_csP__corr2.pdf
• Prečiščena verzija Ustanovneg
a akta csPU, ki ga je konsolidirala
stroka in je bil poslan na
mzk 30. 3. 2011
✚ www.sodobniples.si/ﬁles/datote
ke/arhiv_2010_2012/istopis_c
sPU/2011_30_03_Preciscena_verzija_dokumenta_csP
U_fInaLna_corrkP.pdf
• seznam priporočil stroke, nam
enjenih bodočemu vodstvu csP
U, poslan na mzk 30. 3. 2011
✚ www.sodobniples.si/ﬁles/datote
ke/arhiv_2010_2012/istopis_c
sPU/2011_30_03__Priporocila_bodocemu_csPU.pdf
• Pismo ministrici za kulturo maj
di širca, poslano na mzk 30. 3.
2011
✚ www.sodobniples.si/ﬁles/datote
ke/arhiv_2010_2012/istopis_c
sPU/2011_30_03__Pismo_majdi_sirca.pdf
• Pismo generalnemu sekreta
rju mzk stojanu Pelku, poslano
na mzk 30. 3. 2011
✚ www.sodobniples.si/ﬁles/datote
ke/arhiv_2010_2012/istopis_c
sPU/2011_30_03_Pismo_stojanu_Pelku__vzpostavljanj
e_raziskovalno_rezidencnega_
centra_sodobnih_plesnih_umetnosti_v_mariboru.pdf
➜
26
➜
• skLeP o ustanovitvi csPU ✚
ww
w.uradni-list.si/1/content?id=10
4522
• Pismo podpore csPU ✚ ww
w.sodobniples.si/pismo-podpore
-cspu
• Podpisniki podpore ✚ www.so
dobniples.si/podpisniki-podpore
• Posvet mreže sodobnega ples
a o profesionalizaciji pogojev, febr
uar 2011
✚ www.sodobniples.si/posvet-o-p
rofesionalizaciji-pogojev
• civilni dialog mreže sodobnega
plesa z nvo; 17., 24., 29. 3. 201
1
✚ www.sodobniples.si/posvet-o-p
rofesionalizaciji-pogojev
• Jasne misli II: Prihodnost sod
obnega plesa, 30. 5. 2012
✚ www.sodobniples.si/intersektor
ialno-sodelovanje-jasne-misli-ii
• Javna debata Ples-rob-sredi
šče, 9. 9. 2012
✚ www.sodobniples.si/javna-d
ebata-ples-rob-sredisce
• Publikacija Ples-rob-središče:
✚ www.sodobniples.si/ﬁles/datote
ke/arhiv_2010_2012/ples-rob-s
redisce.pdf
• raziskava društva asociacija:
elaborat o delovanju, organiziranju
in ﬁnanciranju kulturne in
umetnostne produkcije nevladnih
organizacij v obdobju 2007–2009
; marec 2011; raziskovalna
skupina: Petra hazabent, mag. and
reja kopač, Jernej Jurc; svetova
lca: mag. aldo milohnić, dr.
vesna čopič
✚ www.asociacija.si/slo/clani/p
ostanite-nas-clan
• raziskava msP: Predlogi mre
ženja v okviru postprodukcije in
pogledi na občinstvo na področju
sodobnega plesa v sloveniji
✚ www.sodobniples.si/ﬁles/datote
ke/arhiv_2010_2012/raziskava
_fInaL_za_splet.pdf
• Pismo ministru žigi Turku
• Predlog mreže sodobnega ples
a glede
dela programa csPU za prvo polo
vico leta delovanja 2012
V vednost: mag. alenka bratuše
k (predsednica vlade), Tamara von
ta (državna sekretarka pristojna
za vzpostavitev dialoga s civilno
družbo in koordinacijo državljan
skih pobud), doc. dr. aleš črnič
(državni sekretar na mzk), dr.
gašper Troha (direktor direktor
ata za ustvarjalnost), mojca Jan
zoran (svetovalka za uprizoritven
o umetnost), mag. majda Potrata
(nacionalni odbor za kulturo),
andrej srakar (društvo asociacija),
gregor butala (dgTs), mateja kole
žnik (dgT), miran zupanič
(nsk), Tina divjak (cnvos), gora
n forbici (cnvos), monika kirbiš
rojs (državna sekretarka, ministrstvo za gospodarski razvoj
in tehnologijo), alen kofol, dr. mat
jaž boh, metka šošterič, marjan
Turk, skender adem, mag. ksenija
švalj, Tanja černe, (mzk, člani delo
vne skupine za razvojni dokument slovenije 2020), maja gluc
ks (članica sveta zares), vlasta nus
sdorfer (varuhinja človekovih
pravic); Tanja fajon, dejan kom
parič, ajda žižek, maja kežunovič
krašek (odbor za državljanske
svoboščine, pravosodje in notranje
zadeve); mojca klevakekus, nata
ša vrhovec, maša Lončarič,
nina savron (odbor za regiona
lni razvoj); Ivo vajgl, martine alon
so marquis, valentina flander,
Jelena aleksič (Posebni odbor za
ﬁnančno, gospodarsko in socialno
krizo).
Priloga2: nekaj splošnih argumen
tov
Konstitutivna možnost za vzposta
vitev cSPU: center za sodobni ples
je prva in edina slovenska
nacionalna institucija za umetniš
ko področje, ki je po desetletjih boja
za aﬁrmacijo sodobnoplesne
prakse v nacionalnem in kasneje
v državnem okviru možnost svoj
e »legalizacije« dobilo z nacio-
➜
➜
nalnim programom za kulturo 200
8–2011. Po ustanovitvi strokovn
e komisije in
študijah, ki jih je ta opravila po naro
čilu ministrstva za kulturo, je bil
v sodelovanju
in s konsenzom stanovskega dru
štva za sodobni ples slovenije in
strokovnih služb
ministrstva za kulturo pripravljen
ustanovni akt, s katerim je pred
hodna vlada v
zadnji fazi svojih operativnih pris
tojnosti cSPU tudi ustanovila (13.
7. 2011). zaradi izglasovane nezaupnice, po kateri
sveta zavoda ni bilo več mogoče
imenovati, pa so bile zaradi postopkovnih določil v ustanovnem
aktu dejavnosti v zvezi s centrom
preprosto onemogočene,
cSPU pa 23. 8. 2012 ukinjen.
csPU ni bil ustanovljen niti kot
agencija za distribucijo subvencij
niti kot tehnično-administrativni
servis za tekoče plesne dejavno
sti, ampak kot institucija, ki bi s
svojim programom umetnikom
zagotovila ustvarjalne pogoje, prim
erljive z evropskim kulturnim
kontekstom, s katerim je bil slov
enski sodobni ples od svojih zače
tkov v 20-ih letih 20. stoletja povezan na mrežne načine, ki jih evro
pska unija danes promovira pod
imenom umetniške in kulturne
mobilnosti. Pozivamo vas, da tej
instituciji omogočite konstitutivn
o priložnost, ki je po ustanovitvi zaradi političnih in z njim
i pravnoformalnih okoliščin pre
prosto ni mogla imeti.
Upoštevanje zgodovinskih dejs
tev:
(1) zapoznela institucionalizacija
sodobnega plesa je povezana z dejs
tvom, da so to umetniško
prakso moderne evrope pri nas
začele emancipirane ženske ume
tnice, še preden so leta
1945 dobile splošno volilno prav
ico, in da so bili umetnice in ume
tniki sodobnega plesa desetletja prisiljeni delovati v neprime
rnih pogojih, in sicer zaradi pom
anjkanja politične moči,
kar je imelo različne razloge in je
med drugim povezano tudi s prvi
m dejstvom.
(2) slovenski sodobni ples je od
30-ih let 20. stoletja dosegal vidn
e mednarodne uspehe na
svetovnih odrih (o nekaterih dan
es priča mednarodna plesna zgo
dovina), še posebej pa so
se mednarodni uspehi povečali
v zadnjih treh desetletjih (v času
osamosvajanja republike
slovenije in po njeni osamosvojit
vi), ko so posamezni koreograﬁ
s svojimi kolektivi in umetniškimi deli obšli tako rekoč vse
celine in najvidnejša svetovna ples
na središča in festivale,
kjer so prejemali pomembne med
narodne nagrade za svoja dela
, in ko je Ljubljana nekaj
časa, sicer brez vidnejše sistemsk
e mestne in državne podpore za
delovanje te umetniške
prakse, poleg bruslja, berlina, Lizb
one, Pariza in dunaja veljala za
eno od evropskih sodobnoplesnih središč; v 90-ih letih
kot edino mesto v vzhodni evropi.
zaradi pomanjkljivega posluha političnih odločevalcev in
zaradi izčrpavanja dejavnikov na
področju sodobnega plesa
so nas s premišljenimi in odzivnim
i koncepti kulturne politike in siste
mskimi rešitvami na
vseh črtah začele prehitevati nek
danje države vzhodnega bloka.
(3) na temelju mednarodnih usp
ehov in vključenosti sodobnega
plesa v mednarodne mreže
je ministrstvo za kulturo v 90-ih
letih uvedlo kriterija mednarodne
ga sodelovanja in mednarodnih koprodukcij, s katerima
se danes med ostalimi kriteriji
ocenjuje celotno področje
uprizoritvenih umetnosti in prinaša
ta točke umetniškim projektom.
Prve mednarodne koprodukcije so v slovenskem kulturne
m prostoru na področju uprizori
tvenih umetnosti – in
bodimo odkriti, v slovenski umetnos
ti na sploh – uspeli izposlovati prav
koreograﬁ sodobnega
plesa, in to z uglednimi belgijski
mi, britanskimi, nemškimi, nizozem
skimi, baltiškimi, islandskimi, avstrijskimi in drugimi prod
ucenti in plesnimi institucijami.
(4) koreograﬁ in plesalci so prej
emniki Prešernovih nagrad in nag
rad Prešernovega sklada,
ob katerih pa se sprašujemo, zaka
j so bile sploh podeljene, če jim
država hkrati ni sposobna
priznavati ustreznih ustvarjalnih
in delovnih pogojev.
(5) s svojo skromno bibliograﬁjo
, v kateri pa so evidentirani nek
ateri resnično vrhunski, pa
tudi zgodovinsko prelomni naslovi,
sta si slovenska plesna teorija in
zgodovina s posameznimi
➜
27
28
➜
strokovnjaki in znanstveniki prid
obila mednarodni ugled, ki pa dan
es plemeniti študijske
programe na univerzah v združen
ih državah amerike in po evropi,
saj domače razmere
njihovemu delu niso naklonjene
.
če želite, lahko seznam argumen
tov in referenc, ki pričajo o zgodov
inskem doprinosu
slovenskega sodobnega plesa
k domačemu kulturnemu prostor
u, zelo razširimo.
Zagotovitev novih delovnih mes
t: vzpostavljeni center (oziroma
dodatna proračunska sredstva)
bi v začetni fazi, ob pomoči drža
ve, zagotovil vsaj 10–15 novih delo
vnih mest. dolgoročno pa bi
se število delovnih mest premoso
razmerno povečalo z vzpostavitvijo
dejavnosti, kot so:
• vzpostavitev mreže vadbenih
in rezidenčnih prostorov,
• omogočanje pogojev za mod
ul »raziskovanje« (znotraj plesne
prakse),
• omogočanje pogojev za mod
ul »rezidence« (znotraj plesne prak
se),
• izboljšanje produkcijskih in kop
rodukcijskih pogojev,
• organizacija in koordinacija
prireditev in festivalov,
• vzpostavitev postprodukcijsk
e mreže po sloveniji in vključite
v v mednarodni kontekst – skrb
za »izvoz« slovenskega sodobnega
plesa v tujino,
• podpora neformalnemu izob
raževanju: plesna praksa, koreogra
fska praksa, teoretska praksa,
izobraževanja za deﬁcitarne pod
porne poklice v kulturi (menedžer,
producent, Pr, razvoj občinstev ...),
• priprava pogojev za ustanov
itev mednarodne akademije (s
celostnim kurikulom) sodobnih
plesnih umetnosti in umestitev
v regionalni kontekst (gravitacija
iz sosednjih držav balkana,
avstrije, Italije in madžarske, ki
še nimajo vzpostavljene take aka
demije),
• dokumentiranje in zgodovinje
nje sodobnega plesa (snemanje,
montaža, digitalizacija),
• raziskovalna dejavnost (organiz
acija seminarjev, simpozijev, kon
gresov itn.),
• založniška dejavnost (izdaja
in prevod ključne strokovne liter
ature s področja),
• izvajanje podpornih dejavnosti
za sodobni ples (civilni dialog in
zagovorništvo, administracija,
svetovanja v zvezi s statusom sam
ozaposlenih itn.).
Poleg tega bi se v takšnem cen
tru zagotovo in z veseljem lahko
zaposlila vrsta ljudi, ki so v tem
trenutku brezposelni in ki že dolg
o časa delajo na tem področju (pra
vzaprav bi se organsko lahko
vzpostavila možnost za prehajan
je iz statusa samozaposlenega
v kulturi v redno zaposlitev).
akademski proﬁl zaposlenih bi
bil v tem primeru zelo širok, saj
bi zajemal širok spekter družboslovcev (ﬁlozofe, sociologe, kult
urologe, antropologe, ekonomiste
, pravnike), umetniških poklicev
(saj se je ples vedno dobro mre
žil z ostalimi zvrstmi umetnosti,
torej arhitekte, plesalce, igralce,
režiserje, dramaturge, videaste,
montažerje, snemalce, lutkarje,
scenografe), tehničnih poklicev
(lučkarje, odrske tehnike) itn.
Samozaposleni so bili do sed
aj za enako količino in kakovo
st dela plačani trikrat manj,
kar vrednost njihovega dela pre
cej znižuje (glej Elaborat 2010
spodaj).
s (ponovno) ustanovitvijo prvega
javnega zavoda na področju sod
obnega plesa, centra sodobnih
plesnih umetnosti, oziroma ohra
nitve ali ponovne zagotovitve pror
ačunskih sredstev, namenjenih
njegovemu delovanju, bi se v zgo
dovino slovenskega sodobnega
plesa in kulturne politike vpisali
➜
➜
kot prvi minister, ki je podhran
jenemu sektorju in njegovim ustv
arjalcem omogočil boljše pogoje za ustvarja
nje in z različnimi oblikami delo
vnih razmerij
pospešil profesionalizacijo področj
a.
Regionalna vpetost: vzpostavite
v takšnega centra (oziroma zag
otovitev dodatnih
proračunskih sredstev) bi na dolg
i rok povzročila gravitacijo mla
de perspektivne intelektualne
srenje iz sosednjih držav balkana
, avstrije, Italije in madžarske, ki
še nimajo vzpostavljene takšne
infrastrukture v izobraževalnem,
rezidenčnem, produkcijskem in
raziskovalnem smislu. Prav tako
bi se ta umetnostna zvrst po vzor
u drugih evropskih mest in urba
nih okolij, iz katerih izhaja, širše
vpela v različne segmente družben
ega življenja in jih povezala.
Večja možnost za črpanje EU sred
stev in s tem večji dotok denarja
v Slovenijo: Po neuradnih
podatkih v ﬁnančni perspektivi
strukturnih skladov 2007–2013
sloveniji na letni ravni ne uspe
počrpati 200 mio EUR iz Evropsk
ih skladov za regionalni razvoj
(ESRR) in 70 mio EUR iz Evropskega socialnega sklada (ES
S).
Poslanstvo ess (evropskega soci
alnega sklada) je investiranje v člov
eški kapital, ustvarjanje delovnih
mest, spodbujanje zaposlenosti
in zaposljivosti ter krepitev inovativ
nosti. več kot deset odstotkov
celotnega proračuna eU je prek
ess namenjenih investicijam v najp
omembnejši kapital eU – ljudi.
samozaposleni in nevladne orga
nizacije v umetnosti in kulturi so
najbolj prosperirajoč domači
kader in so v preteklosti zagotav
ljali in še vedno zagotavljajo naš
o opaznost in prepoznavnost v
mednarodnem okolju ter s svojimi
povezavami predstavljajo tudi najo
betavnejšo slovensko, evropsko in svetovno industrijo. sam
ozaposleni in nevladne organiza
cije so tekmovalna prednost
slovenije, zato bi vladne službe mor
ale nemudoma vzpostaviti okolje
za ureditev pogojev njihovega
dela in izboljšanje njihovih statuso
v. vložek je tako zanemarljivo maj
hen, če imamo pred seboj
koristi, ki jih ima od njih država.
na ravni državnih mehanizmov
je treba poiskati načine in nem
udoma počrpati vsa manjkajoča
sredstva iz ess za sistemsko ured
itev samozaposlenih in nevladn
ih organizacij v umetnosti in
kulturi ter dvig zaposljivosti v nvo
.
Trenutno mzk namenja 5,5 mio
eUr za samozaposlene v kulturi,
tj. za približno 3.000 najbolj
ustvarjalnih ljudi v državi. največja
tovarna in najboljše podjetje z veči
noma visoko izobraženim
kadrom sta temelja, na katerih
bi morali načrtovati prihodnost.
Tem ljudem bi morali lajšati in
omogočati profesionalne pogoje
za delo, ne pa da jim grozimo z
novimi ovirami in kriteriji pri pridobivanju statusa in posledično
z odvzemom pravic. mzk bi mor
al prvenstveno skrbeti za svoje
ljudi in jim omogočiti profesionaln
e pogoje za delo in ustvarjanje.
že dolgo je jasno, da kakorkoli obra
čamo kriterije za vpis v razvid, ved
no zmanjka približno 3 mio
eUr, ki bi izenačili status samoza
poslenih v kulturi z zaposlenimi
v javnem sektorju (socialni prispevki, bolniške, porodniške, regr
es, prekvaliﬁkacije itn. ). veliko lažje
je pridobiti sredstva iz ess,
kot pa se leta in leta pregovarjati
v takih in drugačnih delovnih sku
pinah
Opombi
.
1 glede na mnenje številnih strok
ovnjakov in tudi strokovne skup
sodobnega plesa, da so javni zavo
ine, ki je pripravljala elaborat za
tniškim in avtorskim načelom. di neustrezna pravnoformalna oblika za zagotavljanje in rast model institucionalizacije
dejavnosti, zavezane ume2 povzeto po Pismu podpore csPU
:
www
.sodo
bnipl
es.si
/pismo-podpore-cspu in iz publi
goran bogdanovski in rok veva
kacije Ples- rob središče; avtor
r.
ja :
Sandra Đorem, vodja projekta Mreža sodobnega plesa in
članica upravnega odbora Društva za sodobni ples Slovenije
29
30
PREDLOGI IN KOMENTA
K OSNUTKU PROGRAM RJI
A
DRŽAVNIH RAZVOJNIH PR
IN INVESTICIJ REPUBLIKE IORITET
ZA OBDOBJE 2014–201 SLOVENIJE
7 (DRPI)
Splošni komentarji
v analizi stanja prioritet PodJeT
nosT in znanJe ni opisano pod
ročje sodobne umetnosti, ki je
izjemnega pomena za razvoj nev
ladnega sektorja in posredno tudi
gospodarstva ter ostalih sektorjev, saj na tem področju delu
je najbolj ustvarjalen in produkti
ven del prebivalstva v sloveniji.
Tukaj vidimo priložnost v smislu
investicije v področje, za kate
ro obstaja domači potencial
(več kot dva tisoč samozaposleni
h v kulturi, ki delujejo predvsem
prek nvo). Prav tako tukaj
vidimo rešitev slabosti – narašč
ajoče brezposelnosti med mla
dimi, saj bi se večina mladih v
primeru ustreznih pogojev z ves
eljem zaposlila v nevladnem sek
torju na področju kulture,
predvsem pa umetnosti. mladi
danes iščejo dolgoročno spodbu
dna in ustvarjalna delovna
mesta, ki pa so na področju sod
obne umetnosti že ustvarjena,
potreben je samo še strukturni »push« v smislu ﬁnančn
e investicije v razvoj.
namesto tega je v dokumentu vsa
pozornost na področju kulture nam
enjena razvoju kulturnih in
kreativnih industrij, ki pa so v slov
eniji tako v širši javnosti kot v nek
aterih strokovnih krogih žal
razumljene predvsem v ožjem smi
slu kot razvoj področja arhitekture,
oblikovanja in industrijskega
oblikovanja. Tudi Unescova deﬁ
nicija kulturnih in kreativnih indu
strij se osredotoča predvsem
na procese ustvarjanja, produk
cije in komercializacije. na ta
način se v dokumentu odraža
politika »negativne selekcije«,
ki podcenjuje vse ostale umetniš
ke zvrsti, t.i. »živo umetnost«
(ples, glasbo, gledališče, ﬁlm itn.)
. model spodbujanja oblikovanja
(in kreativnih industrij nasploh)
namreč ni primeren za druge prod
ukcijske modele v kulturi, še pos
ebej za t.i. žive umetnosti.
s področjem sodobne umetnos
ti se že vrsto let ukvarjajo številne
nevladne organizacije (v naši
mreži jih je okoli 44 in delujejo
na področju uprizoritvene umetnos
ti; potem pa so še nvo, ki
delujejo na področju glasbe, ﬁlma,
vizualnih umetnosti itn.), ki izvajajo
programe, ki so v vsebinskem
smislu profesionalni in konkure
nčni tudi mednarodnim nvo s tega
področja, prav tako pa se iz
takšnih nvo posredno oplaja tudi
javni sektor (odzivnost, ﬂeksibil
nost delovne sile, znanje, programiranje, pretok idej itn.) in gos
podarstvo (prek festivalov in razn
ovrstnih gostovanj se oplajajo
tudi turizem, gostinstvo, prevozn
iška in distribucijska podjetja, ogla
ševanje itn.). v kadrovskem in
ﬁnančnem smislu so te organiza
cije hudo podhranjene in zato še
kako potrebne pomoči iz ess
skladov za svoj nadaljnji razvoj
na strukturni ravni. v tem pog
ledu ocenjujemo, da je mesto
kulture in kreativnih industrij v
dokumentu opredeljeno zelo neja
sno in v preveliki povezavi z
ekonomskimi učinki, predvsem
pa dejavnostmi kreativnih indu
strij in kulturnega turizma. delu
kulture, ki zajema umetniško ustv
arjanje, se mora v dokumentu pos
vetiti poseben razdelek, kjer
je kultura opredeljena kot javna
dobrina.
v zadnjih treh letih se je kulturni
h programov nvo udeležilo več
kot 20.000 udeležencev, takšne
organizacije pa s pridobivanjem
evropskih ﬁnančnih sredstev v drža
vno blagajno prispevajo več
kot tretjino svojega letnega pror
ačuna.
Po naših ocenah je v strategiji
tudi polno govora o spodbujanj
u ustvarjalnosti in njene povezave z gospodarstvom, o kon
kretni podpori ustvarjalcem pa
tako rekoč ni govora.
➜
➜
31
Konkretni predlogi
V prioriteti PODJETNOST naj se
z namenom širšega in vsevklj
učujočega razumevanja kulturnih in kreativ
nih industrij na strani 19 dod
a stavek (glej
primer spodaj): kreativne indu
strije vključujejo vse oblike kult
urnih dobrin, ki jih
pretvorijo v izdelke in storitve, ki pred
stavljajo samostojno produkcijo (ﬁlm
sko, glasbeno, gledališko
itn.), raziskujejo nove življenjske
potrebe ali pa delujejo v podporo
trženju (internetne rešitve,
oglaševanje, pisanje besedil in drug
a produkcija) in predstavljajo osn
ovo za nadgradnjo v kakovostne tržnokomunikacijske kon
cepte pri pridobivanju lastnega trga
in uveljavljanju lastnih blagovnih znamk za prodajo izdelkov
in storitev na praviloma oddaljenih
globalnih trgih. ➞
»kulturne in kreativne industrije (kkI
) predstavljajo velik potencial za gosp
odarski razvoj. Pomembne
so za gradnjo medgeneracijskega
in medkulturnega dialoga ter graj
enja skupnosti, na daljši rok
pa preko vpliva na izobraževaln
i sistem zvišujejo kulturno osve
ščenost prebivalstva. kulturne
vsebine igrajo bistveno vlogo pri
razvijanju informacijske družbe,
izboljšujejo kakovost življenja,
ohranjajo kulturno identiteto in pris
pevajo k socialni koheziji.
➞ Kreativne industrije vključujejo ...
stopnja rasti izvoza kreativnih
izdelkov in storitev po podatki
h UncTad je bila v sloveniji v
obdobju 2003–2008 12,6 %, kar
nas uvršča na 9. mesto med eU27, stopnja rasti uvoza izdelkov
in storitev kreativnih industrij v
istem obdobju je znašala 12,1
% (Prodan et al., 2011). kkI v
sloveniji zaposlujejo 2–8 % celo
tne delovne sile, ustvarijo 6 % brut
o dodane vrednosti celotnega
slovenskega gospodarstva in 44.8
67 evrov na zaposlenega, s čim
er presegajo povprečje gospodarstva (mIzkš, 2012).«
V prioriteti ZNANJE naj se dod
a stavek (glej primer spodaj):
v praksi ti posamezniki delujejo
prek nevladnih organizacij (nem
alokrat tako, da prek njih ustvarja
jo in jih hkrati tudi vodijo), saj
se le tako lahko prijavljajo na javn
e razpise (ki favorizirajo predvsem
referenčne nvo), ki so
njihov edini vir dohodka. samoza
posleni v kulturi, ki uveljavljajo prav
ico do plačila prispevkov, na
trgu namreč ne smejo ustvarjati
proﬁta. ➞
»država skladno z javnim intereso
m za kulturo zagotavlja javne kult
urne dobrine na področju
uprizoritvene umetnosti na način
javne službe in s podporo posami
čnim kulturnim projektom ter
javnim kulturnim programom. Izva
jalci javnih kulturnih dobrin na pod
ročju uprizoritvene umetnosti
so javni zavodi, katerih ustanov
itelj je država, javni zavodi, kate
rih ustanoviteljica so lokalne
skupnosti, nevladne organizacije
in samostojni ustvarjalci na pod
ročju kulture. na področju uprizoritvene umetnosti v republiki
sloveniji deluje 13 javnih zavodov,
v mrežo slovenskih institucionalnih gledališč je vključenih 13
slovenskih gledališč. ob javnih zavo
dih na področju uprizoritvene
umetnosti deluje tudi veliko nev
ladnih organizacij (več kot 41 NVO
), ki jih na podlagi projektnih
in programskih pogodb soﬁnancira
ministrstvo pristojno za kulturo.
To so organizacije s statusom
pravne osebe, registrirane kot druš
tvo, zavod ali ustanova. nvo s sim
bolično podporo iz državnega
proračuna na področju uprizoritven
e umetnosti izvajajo tudi program
e poklicnega izobraževanja
oziroma programe ali projekte izob
raževanja za potrebe sodobne upri
zoritvene umetnosti, ki jih
formalni sistem izobraževanja
ne omogoča. Javne kulturne dob
rine na področju uprizoritvene
umetnosti s svojo dejavnostjo zag
otavljajo tudi samozaposleni v kult
uri. Ti so posamezniki, ﬁzične
osebe, ki samostojno poklicno opra
vljajo kulturno dejavnost in so vpis
ani v razvid samozaposlenih
v kulturi pri ministrstvu za kulturo.
➞ V praksi ti posamezniki delujejo ...
➜
32
➜
na področju uprizoritvene umetnos
ti je trenutno v razvid vpisanih
282 posameznikov,
od tega ima pravico do plačila pris
pevkov za obvezno pokojninsko
in invalidsko zavarovanje in za obvezno zdravstveno
zavarovanje iz državnega proraču
na 208 posameznikov (mk, 2011).«
V prioriteti ZNANJE: Usmeritve
na podlagi Strategije razvoja
Slovenije 2014–2020
naj se na strani 24 doda nasledn
je (glej primer spodaj): vzposta
vitev kakovostnih umetniških
akademij, ki usposabljajo za deﬁ
citarne poklice v kulturi (koreograf,
plesalec, producent, agent,
promotor v kulturi itn.).➞
»odpraviti strukturna neskladja
med ponudbo in povpraševanjem
na trgu dela – vpisna mesta na
izobraževalnih institucijah, povečan
je deleža diplomantov naravoslovja
in tehnike, ➞ vzpostavitev
kakovostnih umetniških akadem
ij, ki usposabljajo za deﬁcitarne
poklice v kulturi (koreograf,
plesalec, producent, agent, prom
otor v kulturi itd.), krajše oblike usp
osabljanja za opravljanje deﬁcitarnih poklicev, določitev izob
raževalnih programov, ki se jih
dodatno spodbuja, spremljanje
zaposljivosti diplomantov, karierna
orientacija za vse skupine delovno
sposobnega prebivalstva.«
V prioriteti PODJETNOST naj
se na strani 34 popravi nasledn
je: »nizko produktivnost je
mogoče pripisati tudi težavam pri
povezovanju področij znanosti, razi
skav in razvoja s podjetniškim
sektorjem (neučinkovit trikotnik
znanja) in premajhni spodbudi
gospodarstva in države, ki bi
omogočila večjo vlogo kreativnih
industrij pri dvigu dodane vrednos
ti.«
V prioriteti PODJETNOST je na
strani 34 dojemanje kulturnih
in kreativnih industrij zoženo
le na oblikovanje kot edini vir
inovacij, kar seveda v daljši
razvojni perspektivi lahko
pripelje do »botoksizacije« kult
ure. Zato naj se ta del popravi
tako: »nova razvojna paradigma,
koncept kreativnih industrij in še
posebej njihovega povezovanja z
ostalimi gospodarskimi sektorji,
povezuje gospodarstvo in del kult
ure, kar vključuje ekonomske, kult
urne, tehnološke in socialne
vidike razvoja tako na makro kot
mikro ravni. bistvo nove razvojne
paradigme je dejstvo, da so
ustvarjalnost, znanje in dostop do
informacij vse bolj prepoznani kot
motorji gospodarske rasti in
spodbujanja razvoja v globalizirane
m svetu (UncTad, 2008). Tako so
v l. 2003 kulturne in kreativne
industrije prispevale 2,6 % ustvarje
nega bdP v eU, v obdobju 1999–2
003 pa je bila njihova rast
12,3 % odstotkov višja kot v eU
od splošne gospodarske rasti (evr
opska komisija, 2006). v
sloveniji naj bi njihov prispevek
k ustvarjenemu bdP znašal 2,2
% v l. 2003. Leta 2009 so
kreativne industrije v sloveniji zap
oslovale 33.758 ljudi, to je 4 %
vseh zaposlenih prebivalcev
slovenije (mk, 2011).«
V kontekstu spodbujanja razv
oja gospodarstva so pomemb
ne vse oblike kulturnih dobrin,
ki se pretvorijo v izdelke in stor
itve, ki predstavljajo samosto
jno produkcijo (ﬁlmsko, glasbeno, gledališko itn.), raziskujejo
nove življenjske potrebe ali pa
delujejo v podporo trženju
(internetne rešitve, oglaševanje
, pisanje besedil in druga pro
dukcija) in predstavljajo
osnovo za nadgradnjo v kakovo
stne tržnokomunikacijske kon
cepte pri pridobivanju lastnega trga in uveljavljanju last
nih blagovnih znamk za prodajo
izdelkov in storitev na praviloma oddaljenih globalnih trgi
h.
... ob ustreznem povezovanju ozir
oma vključevanju kreativnih indu
strij v procese v ostalih podjetjih,
predstavlja pomembno gonilo inov
acij – v najširšem smislu ga lahk
o razumemo kot most med
kreativnostjo in inovacijami (cox
, 2005). oblikovanje je pomemb
en vir inovacij in povečanja
dodane vrednosti v tistih gospod
arskih panogah, v katerih so inve
sticije v r&r sicer nizke, kot
npr. v pohištveni ali tekstilni indu
striji (dTI, 2005) ter kot tako pred
stavlja pomembno orodje pri
prestrukturiranju podjetij in trad
icionalnih gospodarskih panog.
Podjetjem oblikovanje omogoča
➜
➜
necenovno konkuriranje z diferenc
iacijo njihovih proizvodov ali stor
itev na podlagi
njihove funkcije, estetike, trajnosti
, zanesljivosti, ipd. Poleg tega upo
raba oblikovanja podjetjem olajša izgradn
jo prepoznavne podobe, trženje,
gradi lojalnost
blagovni znamki, optimizira prod
ukcijski proces in tako zmanjšu
je produkcijske
stroške, itd. (dTI, 2005). v slovenij
i je razumevanje kulturnih in krea
tivnih industrij ter
vloge oblikovanja pri razvoju gos
podarstva in celotne družbe še
vedno nepopolno (mgrT, 2012).
zato je vzpostavljenih povezav
med kreativnim in ostalimi gos
podarskimi sektorji bistveno
premalo. kulturne in kreativne
industrije pomembno prispevajo
k številu zaposlenih, ustvarjeni
dodani vrednosti in rasti celotneg
a gospodarstva, pa tudi samih kult
urnih in kreativnih industrij.
V prioriteti VKLJUčUJOčA DRU
ŽBA naj se z namenom širšega
razumevanja kulture (ki ni
zgolj storitev prostega časa in
zabave) na strani 10 doda in pop
ravi:
Usmeritve na podlagi Strategi
je razvoja Slovenije 2014–2020
:
• Izboljšanje kakovosti življenja
posameznikov in družin ter pov
ečanje družbene povezanosti
(kohezije) in socialne vključenosti
vseh skupin prebivalstva.
• spodbujanje razvoja novih stor
itev tudi v okviru socialnega pod
jetništva (zdravstvene storitve,
socialnovarstvene storitve, storitve
za otroke in mladino, storitve za inva
lide, storitve dolgotrajne
oskrbe, storitve prostega časa in
zabave v povezavi s turizmom in
kulturo, razvoj kulturnih
storitev za plemenitenje duha
in širjenje obzorij) in novih obli
k reševanja socialne problematike (npr. stanovanjske koopera
tive)
več na: ✚ http://civilni-dialog
.net/forumSRS/
.
Sandra Đorem, vodja projekta Mreža sodobnega plesa in
članica upravnega odbora Društva za sodobni ples Slovenije
33
34
NEVLADNIŠKI POSVET
IN KREATIVNE INDUSTRKULTURA
IJE
15. april 2013 (od 15.00 do 18.0
0), Sejna soba cNV
Moderator: Andrej Srakar, dru
OS, Povšetova 37, 1000 Ljubljan
a
štvo asociacija
Govorci: dr. Jože Vogrinc, ff,
nacionalni svet za kulturo; Bar
bara Koželj Podlogar, Metka
šošterič, Gašper Troha, ministrs
tvo za kulturo; Peter Tomaž Dob
rila, zrz epeka; dr. Nika
Murovec, Inštitut za ekonomska
raziskovanja; dr. Vesna čopič,
fakulteta za družbene vede
Univerze v Ljubljani
Organizatorji: Sandra Đorem
in Jedrt Jež Furlan, mreža sod
obnega plesa; Goran Forbici,
cnvos; Andrej Srakar, društvo
asociacija
Seznam prisotnih: Naum Dretnik
, sTa; Denis Miklavčič, suki/glo
sa; Vesna Bukovec, odprta
zbornica za sodobno umetnost;
Gašper Malej, kUd aac zrakogle
d; Sabina Briški, media desk
slovenija; Urška Jež, društvo aso
ciacija; Peter Krečič, visoka šola
za dizajn; Petra Bole, visoka
šola za dizajn; Iva A. Boras, rad
io študent; Marko Savić, dšoLa;
Grcič Sanja, soto – društvo
za sodobno slovensko oblikovanje
tekstilij in oblačil; Majda Gregor
ič, samozaposlena; Željko
Pelicon, kUd f. Prešeren
na posvetu o vključevanju kulture
in kreativnih industrij
v strategijo razvoja slovenije 201
4–2020 je najprej
predstavnik za to področje pri aso
ciaciji, Andrej Srakar, predstavil vključevanje kult
ure v predhodno in
še vedno veljavno strategijo 200
5–2013, nato pa
podrobneje spregovoril o posame
znih vidikih in mestih, kamor je v novo strategijo
vključeno področje
kulture in kreativnih industrij. sled
nje je v besedilo
same strategije komajda vključen
o, le na enem
mestu strategija spregovori o »spo
dbujanju povezovanja kreativnih industrij in
ostalih sektorjev
gospodarstva«. Je pa področje
kulture (in kreativnih industrij) večkrat omenjen
o v Programu
državnih razvojnih prioritet in inve
sticij (drPI),
vendar je tudi tu mesto kulture in
kreativnih industrij opredeljeno zelo nejasno in mestom
a nenavadno, vsekakor pa je
tesno povezano s proﬁtom in pred
vsem dejavnostmi kreativnih
industrij in kulturnega turizma,
kar je z vidika bolj običajnega
dojemanja kulture kot (v ekonom
skem smislu vsaj deloma)
javne dobrine res nekoliko nenava
dno in sporno.
na okrogli mizi o kreativnih industrij
ah so predstavniki ministrstva
za kulturo (dr. Gašper Troha, Met
ka šošterič, Barbara Koželj
Podlogar) povedali, da gre pri vklju
čevanju kreativnih industrij v
strategijo razvoja za široko pojmovan
je kreativnih industrij, ki vključuje tudi »jedrne« kulturne dejavno
sti (glasbo, ples, gledališče, likovno in intermedijsko umetnos
t in druge zvrsti umetnosti in kulture). v vključevanju pojma krea
tivnih industrij vidijo preskok v
➜
➜
35
dojemanju kulture, ki ni več zgol
j porabnica javnih ﬁnančnih sred
stev ali v funkciji
ohranjanja nacionalne identitete,
temveč je vključena tudi z vidika
svojih interakcij
z drugimi področji družbe – gospod
arstvom, znanostjo in tehnologijo,
turizmom itn.
Dr. Nika Murovec z ljubljanskeg
a Inštituta za ekonomska raziskov
anja je na kratko
predstavila izsledke študije o spod
bujanju kreativnih industrij, zlasti indu
strijskega
oblikovanja, izvedene v letu 201
2 na Inštitutu, kjer so raziskovalci
uspeli pokazati, da obstaja korelacij
a med usmerjenostjo v dizajn in
tržno uspešnostjo slovenskih pod
jetij. opozorila pa je tudi na to, da
model spodbujanja oblikovanja (in
kreativnih industrij nasploh) verjetno
ni primeren za druge produkcijske
modele v kulturi, še posebej za t.i.
žive umetnosti. Dr. Vesna čopič
z Ministrstva za izobraževanje,
znanost in šport je opozorila, da
so tako kulturne kot kreativne indu
strije prevzet anglosaški termin
oziroma ideologem, priljubljen v
eU
(predvsem v veliki britaniji) v zadn
jih desetletjih, s katerim se zgol
j
upravičuje podrejanje kulture eko
nomskim silnicam in vključevanje
v
evropske razpise, pri čemer po
Unescovi deﬁniciji zajema proc
ese
ustvarjanja, produkcije in komerci
alizacije. opozorila je, da ne naza
dnje
tudi eU v zadnjem času ne govori
več o tem pojmu, ki se je, kot kaže
, vsaj deloma
izpel. Poudarila je pomen in potrebo
po poudarjanju kulture kot javne
dobrine, ki je
bolj v skladu z osnovnimi značilnos
tmi in potrebami kulture kot družben
ega področja
s socialno-integrativnimi in duh
ovnimi potenciali. Prav tako je neo
dvisno kulturno
sceno opozorila, naj v strategijo
vključi proces mobilizacije kadrov
v kulturi, s čimer
apelira na ureditev pravne podlage
za pripravo operativnih program
ov za upravljanje
s človeškimi viri. na tak način pa
se lahko kultura vključi tudi v drug
a področja znotraj
drPI. Podobne misli je izrazil tudi
dr. Jože Vogrinc iz Nacionalneg
a sveta
za kulturo, ki je opozoril tudi na prob
lematične širše vidike pisanja stra
tegije,
ki se osredotoča na spodbujanje
gospodarske rasti in konkurenčn
osti, kar
se mu zdi sporno in povsem zgre
šeno v luči potrebe po družbenem
razvoju
in drugačnih družbenih konceptih,
ki ne bodo utemeljeni zgolj na eko
nomski
rasti, saj je rast v neskončnost
že popolnoma izpeta, predvse
m pa neuspešna strategija neoliberalističn
ega sistema zadnjih dvajsetih
let,
ki nas je med drugim tudi pahnila
v tako krizo. Prav tako je poudari
l, da
opevani pojem vzdržnosti (sustain
ability), ki se nemalokrat poudarj
av
diskurzu trajnostnega razvoja, eko
nomisti razumejo povsem drugače
kot ekologi. Slednji ga namreč razu
mejo kot trajno dobrobitno delovanje, ki ga bodo za nami obč
utili še naši potomci, medtem
ko
ekonomisti ta pojem razumej
o kot vzdržnost in ohranjanje
sistema na točki, ko še ne prip
elje do krize. Posledica pa je tore
j
politika umirjanja strasti. Peter Tom
až Dobrila iz Znanstveno raziskovalnega združenja za umetnos
t, kulturno-izobraževalne programe in tehnologijo EPEKA, ki
se je okrogli mizi priključil z nekaj
zamude, pa je opozoril predvsem
na velik gospodarski pomen krea
tivnih industrij in potenciale njiho
vega vključevanja v evropske razv
ojne
projekte in razpise.
v razpravi se je izpostavil prob
lem samostojnih ustvarjalcev, saj
je strategija polna govora o
spodbujanju ustvarjalnosti in njen
e povezave z gospodarstvom, o
konkretni podpori ustvarjalcem
pa tako rekoč ni govora. Posluša
lci so opozorili tudi na ekonom
ske vidike kulture, ki so jih
➜
36
➜
nekatere države (npr. Islandija)
uspešno vključile v svoj razvojni
model; na potrebo po
večjem vključevanju dizajna v
izobraževalne programe, pa tudi
nacionalne razvojne
programe in sredstva; ter na nap
ake pri dosedanjem vključevanju
kreativnih industrij v
slovenske razvojne projekte
.
vsI PredLogI so dosToPnI na
kJer so kULTUra In kreaTIvnesPLeTnem forUmU,
vkLJUčene v PoLJe »PodJeTno IndUsTrIJe
✚ http://civilni-dialog.net/for sT«:
umSRS/
Zapisnik pripravili:
Andrej Srakar, Sandra Đorem in Sonja Velkavrh
37
OBISK ORGANIZACIJE
FELIX MERITIS (AMSTE
IN SEMINARJA IF I CAN'TRDAM)
DANCE
Po fazi raziskovanja in primerja
nja umeščenosti nevladnih orga
nizacij na področju kulture v
različnih evropskih državah (sta
tusa omenjenih organizacij in stat
usa ustvarjalcev, ki delajo v
sektorju – samozaposlenih, zak
onodajnih določil, možnosti črpa
nja sredstev, povezovanja in
mednarodnega sodelovanja tako
v lokalnem kot regionalnem in
mednarodnem prostoru itn.)
smo ugotovili ne le, da se razumev
anje in umeščanje nevladnega sek
torja med državami bistveno
razlikuje, temveč da njegova opre
delitev in razumevanje variirata
tudi znotraj slovenije.
kot članica strokovne komisije za
samozaposlene aktivno spremljam
zakonodajo ter skupaj s sodelavci
sooblikujem pobude, ki bi lahko
omogočile konstruktivne spodbud
e in rešitve za samozaposlene in
posredno tudi za nevladni sektor.
Pri tem preučujemo tudi možnost
i, s katerimi bi omenjenemu
sektorju povečali prepoznavnost
in statusno spremembo (razširitev
ozkega razumevanja in zapiranja
umetnosti in poskus njegovega razp
iranja navzven v interdisciplinarn
o in živo družbeno tkivo).
obisk amsterdama je za nas pom
enil dvoje: a.) najprej seznanjenje
s primerom dobre prakse, ki
deluje v amsterdamu že več let
in katere namen je kontinuirano
reﬂektiranje povezav med teorijo
in prakso ter povezovanja med
različnimi družbenimi sektorji,
b.) obisk organizacije, ki se
neposredno ukvarja s prepoznavn
ostjo neodvisnega sektorja po vsej
evropi in s pomočjo različnih
modelov in programov tudi nep
osredno sodeluje pri implementa
ciji vizij in pobud v posamičnih
državah kot tudi na evropski ravn
i.
If I can’t Dance in seminar z nasl
ovom appropriation and dedicati
on (apropriacija in predanost)
predstavljata zaključno etapo večl
etnega raziskovanja teme afektov,
ki postaja ključnega pomena na
področju teorije (ﬁlozoﬁje) in prak
tičnih ved. mednarodna skupina
strokovnjakov je zadnjih nekaj let
intenzivno raziskovala omenjeno
topiko, predvsem s stališča njen
ega prenosa iz območja teorije v
prakso. v središču omenjene teor
ije je živa prisotnost posameznika
pri ustvarjanju dialoga. Pokaže se,
da je to, kar je ustvarjeno skozi živo
prisotnost, aktivno vpetost, ključno
za dosego pozitivnih rezultatov.
Prav tako se pokaže, da določene
prakse (predvsem umetnost) skoz
i speciﬁčne modele strukturiranja
prostora in časa in teles/posameznik
a v prostoru in času še posebej spod
budno vplivajo na posameznika
in prinašajo veliko boljše rezultate
kot prakse, ki so strukturirane
znotraj bolj togih struktur. ne
nazadnje se s pomočjo teorije afek
tov spremeni tudi razumevanje dela
in polja ekonomije in gospodarstva, kar bistveno napotuje na
novo razumevanje in potrebo po imp
lementaciji v družbene strukture.
seminar, ki je temeljil na aktivni
participaciji udeležencev, se je spre
hodil skozi nekatera ključna
teoretska dela ter skoznje nenehn
o mislil in reﬂektiral možnosti za
implementacijo v družbeno
stvarnost. seminaristi so na podlagi
osebne izkušnje spregovorili o učin
kovitih modelih in načinih, s
katerimi so dosegali zaželene cilje
in rezultate, ter opozorili na mož
ne zaplete in spodletelosti. s
pomočjo omenjenih praks in osve
tlitve problematike bomo gradili tudi
zaključni dogodek, ki ga želimo
izviti iz ustaljenih struktur predstav
itev ter ustvariti polje za aktivne in
konstruktivne debate.
Obisk organizacije Felix Meritis
nam je omogočil seznanitev z delo
m organizacije in podrobnejši
uvid v posamične mednarodne
projekte. na podlagi predstavljen
ega smo s predstavnikom organizacije g. ruggerom Lalo (vodjo
sektorja za mednarodno sodelov
anje) preverili možnosti dolgoročnega sodelovanja na področj
u spodbujanja civilnega dialoga
med plesno skupnostjo in odločevalci. dogovorili smo se, da bom
o v sloveniji zagnali delovno sku
pino za oblikovanje zakonodajnih
pobud, artikulirali ključne teme
in deﬁnirali cilje skupne akcije,
pri čemer bo omenja organizacija
na podlagi bogatih izkušenj delo
spremljala in ga tudi s pomočjo
nasvetov vodila v pravo smer
.
Jasmina Založnik, prostovoljka v okviru MSP na področju zagovorništva
in članica delovne skupine za pripravo ZUJIK-a
38
• 22. 2. in 23. 2. 2013 smo v zrc
sazU (v okviru festivala gibanica) izvedli usposabljanje za
NVO na temo umetniškega
vodenja, in sicer z belgijskim
producentom Klausom Ludwigom (sTUk, Leuven).
2.2
ZAGOTAV LJANJE
SERVISNE
PODPORE
NVO
• 14. 5. in 15. 5. 2013 smo v Plesnem Teatru Ljubljana izvedli dve
usposabljanji za NVO na temo
umetniškega vodenja, in sicer
z avstrijsko producentko Andreo K. Schlehwein (büro für
tanz, millstaat, avstrija) in z madžarskim producentom Györgyjem Szabóm (Trafó, madžarska).
• nadgradili smo spletno stran
www.sodobniples.si z novo
celostno graﬁčno podobo in
vključitvijo video produkcije.
• Svetovali smo nevladnim organizacijam: Umetniškemu
društvu Fičo Balet, Zavodu
Muzeum, Baletnemu društvu
Postojna, Društvu Pekinpah,
Zavodu Mirabelka in Društvu
Kazina
.
BOND, JAMES BOND V
KULTURI
ALI O ODNOSU MED
PRODUCENTI IN UMETN
NOVI MODELI SODELOVAIKI /
NJA
Belgijska vlada za vsa
k evro, ki ga vloži v um
etnost, prek davkov dob
2,7 evra nazaj, kar vlaga
i
v nova delovna mesta v
umetnosti.
Klaus Ludwig ima pestro profesio
nalno pot. Potem, ko se je uril v
davčnih in ekonomskih sferah,
se je plesno utrjeval na znamen
iti belgijski plesni šoli P.a.r.T.s.
delal je tudi kot računovodja pri
art consult. kasneje je delal za
arabski festival meeting Points
5 in organiziral Tanznacht '08 v
berlinu. Leta 2008 je s tremi kole
gi ustanovil caravan Productions
. od januarja 2013 dela kot ﬁnančni direktor sTUk arts center
v belgijskem Leuvenu. odlična zme
s praktičnih veščin in ustvarjalnega dela mu omogoča vpogled
v vse segmente ustvarjanja in proc
esov, povezanih s produkcijo,
postprodukcijo in promocijo.
njegova zagnanost, prepričanje,
da ni slepih ulic, sta nas v dveh
dneh napolnila z navdušenjem
in vero, da je ne glede na vse
možno delati dobro in se pri tem
tudi zabavati. Povabilo na
delavnico je veljalo za vse, ki se
tako ali drugače ukvarjajo s ples
om, sodobno umetnostjo. veljalo
je za producente, plesalce in vse
ostale poklice.
na delavnici, ki je potekala v času
festivala gibanica in v organizaciji
mreže sodobnega plesa, je
za začetek osvetlil situacijo v belg
iji. država, po kateri smo se na pod
ročju sodobnega plesa vedno
hrepenenče ozirali, vsak dan bolj
predstavlja primer preglednega,
predvsem pa zelo podpornega
modela za sodobne umetnosti. med
drugim imajo tudi redno zaposle
ne plesalce na področju sodobnega plesa, o čemer lahko v
sloveniji samo sanjamo. vsako gled
ališče, kjer plesalec nastopa,
mora v pokojninsko blagajno pris
pevati določen odstotek. Tako kot
v franciji so plesalci zaposleni
➜
➜
39
za krajša oziroma različna časovna
obdobja, za čas brezposelnosti pa
jim pripada
nadomestilo. odvisno tudi od let
dela. »če te ﬁnancira država, mor
aš plesalcu, ko
ga zaposliš, dati minimalno plač
o; če plesalec ustvarja deset let
npr., pa 3.000
evrov neto (približno 4000 evrov brut
o za delodajalca). 2.400 evrov neto
začetnikom,«
je govoril začudenim udeležence
m. Prav tako na umetnike ni priti
ska, da za dobljena
sredstva projekt javno prikažejo,
lahko ga, ni pa nujno. cenijo že
samo delo.
Projektno ﬁnanciranje je v belgiji
sedaj omejeno na petnajst
mesecev, prizadevajo pa si, da bi
bilo omejeno
na dve leti. za uveljavljene ustvarja
lce velja, da
na projekt dobijo od 20.000 do
80.000 evrov.
za primerjavo: pri nas imajo primerljiv
e proračune
festivali nevladnih organizacij.
ker mora vsak umetnik delovati
v nevladni organizaciji ali instituciji, je klaus leta
2009 ustanovil
produkcijsko organizacijo caravan
Productions, za
katero je dobil sredstva in jo usp
ešno razvijal. sedaj
je v belgiji sedem podobnih pisa
rn.
caravan Productions: Klaus Lud
wig je želel ustvariti
ﬂeksibilno in učinkvito produkcijsko
organizacijo. Izbrali
so umetnike, se srečali z njimi, ugo
tovili, kje so njihove
močnejše in šibkejše točke. ko
so detektirali njihove
potrebe, želje, so se posvetili vsak
emu posebej. za vsakega umetnik
a so določili
osebo v caravan Productions, ki
je bila zanj odgovorna in se je z
njim ukvarjala
na način kreativne produkcije: s
kom bi bilo dobro, da dela, kako
peljati produkcijo, promocijo. niso vzeli samo
gotovih del in izoblikovanih ume
tnikov, temveč
so iskali projekte in/ali umetnike.
niso se omejevali zgolj na ples,
temveč so pridobivali umetnike z različnih pod
ročij. nekateri so že imeli svojo
orga
nizacijo za
sabo, v tem primeru jim je caravan
Productions administrativno kril
delo in hrbte.
komunicirali so s kuratorji in dire
ktorji festivalov o tem, kaj scen
a potrebuje, česa
nima, kaj bi bilo dobro spodbuditi,
koga s kom povezati. Prav tako
so v caravan
Productions znali poskrbeti za dob
ro ekipo, ki je najpomembnejša
sestavina vseh
organizacij, ne samo umetniških.
klaus je poudaril, da se moramo
zavedati, kje so
posameznikove meje, prav tako
je poudaril horizontalno demokra
cijo, odprto komunikacijo, generacijsko preplete
nost, dopuščanje napak itn. Pom
embno je,
da se ljudje naučijo delati, da so
pri tem povezani z vsemi sodelav
ci. Poudaril
je medsebojno odgovornost.
caravan Productions določen odst
otek od turnej vzame tudi zase. Izpo
stavil je pomembnost rezerv pri proračunu. nen
ehno je poudarjal pomen zaupanja
, sodelovanja.
Prav tako morajo umetniki vsek
akor prevzeti del nalog, skrbeti
za komunikacijo.
majhni triki znajo biti produktivni.
sistem računalniške preverbe sple
tnih novic (newsletter) jim omogoča, da preverijo
, kdo je dobil e-pošto, jo prebral oziro
ma kliknil, kolikokrat je to storil, kateri e-poštni
naslovi so pravi. skratka caravan
Productions je
nenehno v stiku s terenom, pa naj
gre za umetnike, kulturno politiko,
medijske odzive.
nenehno preverjajo svoj sistem
delovanja, ne ždijo na okopih sice
r preverjenega in
uspešnega modela, temveč se nen
ehno prilagajajo
.
Sonja Velkavrh in Jedrt Jež Furlan
➜
40
➜
THEME PROPOSALS
Spial focus on at means 1.) i
2.) Open dialogue with artists 3.) b ble service (practical ampl),
 artists needs and demands 5.) Shi om-up aroach 4.) Articulation
ing rol (producer, administrator
vs. inclusion in artistic proc)
2. Proje subsidi (+/-19.000€ for
a rst proje)
ø Relatively big budg for creation
s
ø
but
bad
ly administrated, lile
prional,
Mininum wag (loonbarema’s) “ku
nstenaartatuut” (ar tists statute)
Advantag / disadvantag Era pus
h for artists to sle, more creations
...
Nity to prionalize
(Idea  developing a suort model
“Alternative management c” for production c in 2006)
Should management c sele art
Idea for Carava n Production was dev istically or purely based on needs? =>
performanc a year, 1 million euros eloped in 2008/2009 => today 230
turnover
Needs  the artists! Based on those nee
ds => development  ce prle
large gamma instead  deep
=> avoids jealou bween artists
creating am,
conditions as rult  at was init
iated by disions  the commiion
and ministry
s
Mix  known nam and l kno
wn nam
Creating enough turn-over and “prt
artists in the tail  the known one Pro” in order to prome also l known
collaboration until rst rults => mion ... om starting the
1 year
Minimise overhead costs / How to sha
(stem  1 rponsible + 1 istant re tasks
/ artist)
Building  a good team / team spir
it “Know your limits” = k to succ
Give rponsibility to your team / Tea
m building
Flible working hours / Filter tale
nts, develop the m, use the m
Give chanc to younger people => crea
Cultural management is somhing that oortuniti for the future for the eld
t can hardly be studied, learning by doin
g
Look out for language skills / ink
ahead
“An open dialogue and a shared r
ponsibility with the artist and their
➜
➜
41
her par tners are at the heart  all
coll
aborations.”
Anxious artists
It bom more diﬃcult, ls  on
the “mark”
Create dynamics in the ce => giv
e artists the feeling that you advanc
(lile mag)
e
Discipline artists Develop realistic ide
as
LONG TERM thinking
Take the role  an adviser to the art
ist, th need comforting / Artists are
en unsure  the mselv, under pr
herwise th might g lost / Built ure / Artists need guidance,
allowed / programmers are rather slowly trust and be patient! Failur are
looking for pential
Rponsibility  artists
Include the m in your work, don’t l
the m think you do all alone and th
do n have to care
Create work space for artists in the
ce
Shiing rol (producer, administrato
r vs. inclusion in artistic
proc)
Rponsibility  public authoriti
Art creat added valu According to VT
I .... 1 € creat about 1,20 €  added
value
eir website... good communicatio
n om their side
Openn towards the artists... conside
ring the eld as par tners / Oeive
seleion procedure
Maximize rourc
Evaluations / Par ticipation  the tea
m
o Team spirit
o Lead your team to disions
STRONG DECISION MAKING (be d
isive!!!)
Artistic reﬂeions with a programm
er => th can give you advice, pointi
out new developments
ng
Develop a good database (= HEART
good structure on your server / com OF YOUR ORGANISATION)/ Develop a
important info regarding legislationputer Archiving / colle and safe
c.
Be involved in cultural eld also out
side
(Help the eld in general => f.i. FIR the ce
ST AID in collaboration with VTi)
➜
41
➜
How to prome / communicate
When proming many artists, spa
Communicate as lile as nary, ce in f.i. newslers is tide /
to want to put in everything/ Produc more teasers, bause artists tempt
ers make rst contact, then artists
take over/ Programmer can hardly
say
“no
” to an artist, but easily to a
producer
Also en talking to artists, the tal
at programmers like / Travel to k is more focued on content... that’s
/ focus on ftivals /
Stay informed about at’s haeni
ng around you /
Always read credits (nd out o su
orts om) and compare with your
artists
Know your busin
Try to g some knowledge  each tas
Versatility  collaborators / multit k  a creation (Thnicians, dancers) /
alented / Put your mind into theirs
Make PRODUCTION par t  a creation
Be sure  at you do, train yoursel
f and your team regularly, l work
later / Consider administration as crea
lin  law, “all is a human dision” tive, too /Culture en in-bween the
... you need the people on your side
o Be wise o Hold your temper o Show
rpe / be comprehensive
Establishing & tracing newslers
How should a newsler look like? Sho
w practical ample  tracing
newslers (STATIK.BE)
Iz zapiskov Klausa Ludwiga.
43
DELAVNICA O
UMETNIŠKEM VODENJU
Delavnica je potekala dva
dni. Najprej sta predav
atelja predstavila vsak svojo inštitu
cijo, naslednji dan pa
Andrea K.
Schlehwein tudi metod
e dela, sledil je pogovo
r
med udeleženci in predav
ateljema.
14. in 15. maj 2013 (od 15.00
do 20.30),
Plesni teater Ljubljana
Predavatelja: György Szabó (bud
impešta,
madžarska, center Trafó)
in Andrea K. Schlehwein (millsta
tt, avstrija,
neTzWer aks)
Udeleženci: Jasmina založnik,
nika arhar,
katja stušek, Iztok kovač, žiga
čamernik,
ksenija kaučič, aleks kodek, deja
n srhoj,
goran bogdanovski, sonja velkavrh
in Jedrt Jež furlan
György Szabó v delovnem življenje
pisu poudarja, da
je bil projekt Trafó njegova osebna
iniciativa od konca
70-ih let do njegove ustanovitve
. mesto budimpešta je
uprizoritveni prostor za sodobne
umetnosti ustanovilo leta 1998.
med vodilnimi
idejami je bil dom, center za sod
obni ples, sčasoma pa je Trafó prer
asel v prizorišče, ki ob plesu ponuja razs
tave, koncerte, gledališke predstav
e. Prvi dan
delavnice o umetniškem vodenju
je györgy szabó predstavil nač
in delovanja
Trafa, kjer je zaposlenih dvajset
ljudi, zadnja leta pa je proraču
n hiše milijon
evrov. ko je györgy szabó snoval
Trafó, je bila sodobnoplesna scen
a v budimpešti
v zagonu, poletu, vendar pa je bila
predvidena reakcija ob ustanovitvi
Trafa deljena,
kot se to praviloma dogaja. nek
ateri so bili zelo naklonjeni nov
i instituciji, drugi
skeptični. Pred ustanovitvijo Traf
a so bile na madžarskem zgolj
državne, mestne
institucije, malo ali skoraj nič pa
privatnih iniciativ. Takrat so med
narodne institucije
(goethe Institut, soroseva funa
dacija, veleposlaništva) začele
s soﬁnanciranjem
sodobne umetnosti, kar je spodbu
dilo razcvet privatnih iniciativ. zav
edal se je, da
je najprej potreben koncept in
šele potem institucija, zato je s
snovanjem Trafa
začel že konec 70-ih let pretekle
ga stoletja in skupaj s plesalci in
ustvarjalci
temu posvetil slabo desetletje.
družbene razmere v povezavi z
institucijo za ples je razložil na prim
eru piramide. razmerje nacionalno – mes
tno – širša družba je z leti spremin
jalo vertikalo znotraj piramide. v 90-ih
letih prejšnjega stoletja je bilo nac
ionalno na
vrhu piramide, sledilo je mestno,
najširši del piramide pa je zapolnj
evala civilna
družba. sčasoma se je piramidalni
sistem spremenil in največ pros
tora je zasedel nacionalni interes, najmanj
pa civilna družba.
v naslednjem koraku se je njegov
fokus s podpore sodobnemu ples
u prenesel na
vzpostavitev in vodenje institucije.
zavedal se je, da je potrebno nen
ehno delati
na pridobivanju publike, da se mor
a sodobni ples širiti v širšo družben
o skupnost.
To je razumel tudi kot prilagaja
nje plesnih ustvarjalcev utripu obč
instva. zato je
➜
➜
44
dejavnost Trafa sčasoma razširil,
kar pa je povzročilo nekaj neg
odovanja pri plesnih
ustvarjalcih, češ, da ples ni več v
središču njegovega delovanja. Pou
darja, da je vseskozi
deloval kot posrednik, mediator med
plesnimi ustvarjalci in širšo skupno
stjo. nacionalna
institucija za ples (ustanovila jo
je država, Trafó pa ﬁnancira mes
to budimpešta) pa je
karte na področju sodobnega ples
a dodobra premešala. Poudaril je,
da nova institucija ni
delovala po kuratorskem principu
, temveč je bila zamišljena kot odp
rt prostor, ki je nudil vadbeno in uprizoritveno infrastruktur
o, promocijsko podporo. v drža
vni instituciji so bili praviloma
osredotočeni na plesno publiko in
tega kroga niso širili kljub temu,
da državna inštitucija razpolaga
s trikrat večjim proračunom kot Traf
ó. Poudaril je, da se vsi soočajo z
upadom publike. Po njegovem
mnenju se mora program instituc
ije nenehno redeﬁnirati – slediti
spremembam v družbi. To v
primeru publike ne pomeni dobesed
nega prilagajanja ali spreminjanj
a standardov kakovosti. Konkretno je problem upada publike
pomenil, da je vse več ljudi zap
oslil v oddelku za promocijo
– sedem. Trend, da je v promociji
zaposlena samo ena oseba, je zgre
šen in predvsem neuspešen.
zaposlili so osebo, ki skrbi samo
za spletno komuniciranje, ena je
odgovorna samo za novinarje,
spet druga samo za facebook.
Podpora domačim plesalcem se
odraža na različne načine. če
nekdo ne dobi dovolj sredstev za
projekt, Trafó s svojimi zaposlenim
i pokrije manko. Producent,
manager je izrednega pomena, zato
ﬁnančno ali z zaposlenim pomaga
jo pri produkciji in predvsem
postprodukciji. györgy szabó vses
kozi poudarja, da ga je zanimala
umestitev sodobnega plesa v
širši družbeni kontekst. nenehno
omenja tudi pomen plesne skupno
sti. če vsi stojijo za neko idejo,
imajo vizijo, je vse lažje. Potem
se zgodi (sicer nikoli kar samo od
sebe) institucija in še marsikaj.
Poudarek je torej na povezanosti
, enotnosti scene.
Netzwerk Aks: Pisarno za ples, labo
ratorij, razstavni in rezidenčni pros
tor sta andrea k. schlehwein
in eleonore schaefer ustanovili
sredi koroške narave, v millstat
tu. Tako rekoč iz nič sta počasi
očistili, obnovili plesni studio in
prostor, namenjen različnim ume
tnikom. mednarodna mreža
šteje več deset umetnikov, vklju
čuje pa tudi vedno več lokalnih
umetnikov. v mreži so plesalci,
videasti, likovni in ﬁlmski ustvarja
lci. Po petih letih projekt soﬁnan
cira tudi mestece millstatt,
sicer pa država avstrija in pok
rajina koroška v skupnem sešt
evku 40.000 evrov. andrea tudi
predava na korejski umetniški
akademiji. njeno pravilo je, da
od vsakega zaslužka, subvencije
določen del honorarja nameni nek
emu drugemu umetniku, ki ga gos
ti v plesnem studiu. sčasoma
sta dejavnosti razširili tudi na zap
uščene prostore v bližnji okolici.
seveda je bila reakcija vaškega
okolja sprva tipična: nerazumeva
nje, odklonilnost, sčasoma pa
so se navadili odprte hiše za
umetnost, pomagali so tudi pri
obnovi in redno obiskujejo dogodk
e, otvoritve, predstave. veliko
entuziazma, ki se je pravzaprav
začel s »potrebujem miren prostor
za branje, razmišljanje in snovanje projektov«, je pripeljalo do
idiličnega umetniškega laborato
rija.
na leto producira do dva svoja
projekta, sledi mednarodna pos
tprodukcija. Lažje gostuje v azij
kot v avstriji. Ustvarjalci, ki v cen
i
tru raziskujejo in se pripravljajo
na ustvarjanje projekta, se praviloma vrnejo v millsatt in predstav
ijo končni produkt. sami pripravi
ta prostor, oblikujeta in tiskata
promocijski material, poskrbita tudi
za medijsko odmevnost. slednje
je za umetnici in koordinatorici
izčrpljivo, saj, kot je poudarila and
rea, morata nenehno, vedno zno
va razlagati, za kakšen center
gre. dejstvo, da nista osredotočen
i na eno umetniško zvrst, jima kom
unikacijo z mediji otežuje,
prav tako s soﬁnancerji. gostujo
čim umetnikom poleg prostora nud
ita svetovanje, administrativno
in vsebinsko, dramaturško delo
itn. nenehno poudarjata, da mor
ajo umetniki slediti navodilom za
oskrbo prostorov, hkrati pa, da
je prostor odprt. res je tudi, da
več sodelujeta z umetniki, ki so
jima po umetniških usmeritvah
bližji. glavno vodilo je pravzaprav
predanost umetnika projektu,
to, da v sebi čuti močno željo, nujo
po delu. andrea je spregovorila
tudi o metodah dela (po Utte
hagen, Johnu costopulosu). glav
ni poudarki so na vprašanjih »zak
aj iščeš akcijo; kako se zavedati
ovir; ne kako, ampak zakaj se
giblješ, igraš« v procesu dela in
o razliki med metodami dela
igralcev, igralk in plesalcev, ples
alk
.
Jedrt Jež Furlan
➜
45
Brez prostora ni inastrukture.
Brez inastrukture ni iniciative.
Brez iniciative ni ustvarjalnosti.
Brez ustvarjalnosti ni rasti.
Gábor Goda: Artus/Ansambel Gábo
ra Gode
Lahko začne mo sp od začka, na
isti način: iz nule tako k
la 1985.
Viktor Bodó: Szputnyik
Za nas bi bilo zelo pošteno, zelo dob
ro že to, da bi dobili nekaj
informacij. Da bi vsaj vedeli, da v tej
državi ne moramo računati
na nančno podporo.
Réka Szabó: Skupina Tün
6., 7. in 8. dembra, ko bi morali pra
znovati svojo do oblnico
v Trafu, bomo imeli svoj pogreb.
Diána Magdolna K: HOPPart
1 km avtocte stane 3 milijarde for
intov ... Ljudje! Zdaj pa rno
– to je zelo nramno.
Éva Duda: Duda Éva Company
3 predstave na lo? Nekaterim to mo
goče zadostuje. Naša publika
je navajena na 30 predstav na lo.
To si želimo obdržati.
vzeTo Iz:
reáLIsan a kULTúra fInanszíroz
✚ www.youtube.com/watch? ásáróL 2012:
feature=player_embedded&v=ITa
B0eVoHVQ
46
Kuriranje festivalov
Da bo miganje bolj prodorno
• vloga kuratorja
• kako napisati vlogo
za javni razpis
• kuriranje platform
• festival kot
predstavitveni »sejem«
domačih umetnikov
VSEBINSKI
SKLOPI
SVETOVANJ
kako iz mreže problemov, da boste
lažje zaplavali v ustvarjalne in produkcijske procese? Imate v vaši organizaciji problem, ki vam megli pogled, blokira ustvarjalni proces in
produkcijsko pelje v navidezno slepo
ulico? sporočite nam vaše težave in
potrudili se bomo poiskati rešitev.
mreža je namreč usmerjena v iskanje
rešitev za težave, ki jih imajo posamezniki in nevladne organizacije na
področju sodobnega plesa in uprizoritvenih umetnosti. Povezujemo se
s strokovnjaki z mnogih področij –
pridobivanja ﬁnančnih sredstev, dela
s prostovoljci, umetniške produkcije,
upravljanja s kadri, umetniškega vodenja, stikov z javnostmi itn.
• kuriranje mednarodnih
festivalov, kuriranje
»workshop« festivalov,
kuriranje festivalov
skupnosti
(community-based
festivals)
• zakaj so festivali
pomembni, kateri so
primerni glede na moje
področje, zanimanje
Svet čaka name
• kako odpreti NVO
(društvo ali zavod)
• kako se profesionalizirati
(komunikacija,
ﬁnanciranje dejavnosti ...)
• kako sestaviti prošnjo
za sponzorstvo, ﬁnančna
sredstva, storitve,
prostor, opremo,
catering ...
• kako se lotiti
množičnega ﬁnanciranja
s pomočjo interneta
(crowdfunding)
• kako promovirati
umetniški projekt
(gverilski pristopi
oglaševanja)
• kako tržiti avtorsko delo,
kako izbrati ustrezno
obliko zaščite
avtorskega dela
Promocija: prodorno,
gverilsko, poceni,
toda neprecenljivo
• kako narediti znamko
• kako se povezati,
kako se mrežiti,
kam se včlaniti
• pridobivanje
novih občinstev
• kako sestaviti cV oz.
reference za svoje
društvo, zavod.
• kdaj in kako začeti
s promocijo
• kako voditi kliping
• kako napisati
»umetniški statement«,
artikulirati vizijo
• kako artikulirati potrebe
in jih komunicirati naprej
• kako pretvoriti gibalne
metode, prakse in
material v koncept
• kako sestaviti
predstavitveno mapo
• kako dokumentirati
in arhivirati svoja dela
• PR strategije
• vabila in medijska
sporočila
• promocija na spletu
(organizacija vsebin
na spletu, jezik spletne
strani itn.)
47
SVETUJEJO:
SANDRA ĐOREM je diplomirana
kulturologinja, ki že dobro desetletje deluje na področju sodobnega
plesa skozi aktivno ﬁzično udeležbo na raznovrstnih domačih in
mednarodnih izobraževanjih: fičo
trening, Laban, redni treningi v
PTL-ju, agon-u itd. in skozi umetniško udejstvovanje (do-pustite
plesati, očarljivi skupinski od-mor,
Pokrajine II; a je to kulturologija,
Platnoris itd.) od 2010 je izvršna
vodja in koordinatorka projekta
mreža sodobnega plesa, sokuratorica in soproducentka cofestivala, koordinatorica gibanice in
asistentka festivala Pleskavica,
pred tem pa je soorganizirala in
soproducirala 16. festival mesto
žensk / med preteklostjo in prihodnostjo. v zadnjih letih jo na področju uprizoritvene umetnosti zanimajo predvsem sodelovalni projekti, v katerih je možno prehajanje
iz ene vloge v drugo v smislu soudeleženstva, so-izvajanja, so-avtorstva, so-organiziranja, so-produciranja – prekarna pozicija kulturnih delavcev, ki jo danes narekuje sodobni način življenja.
JEDRT JEŽ FURLAN je na filozofski
fakulteti v Ljubljani študirala primerjalno književnost in sociologijo kulture. Izobraževala se je na gledališki
in lutkovni šoli kodUm in na številnih
mednarodnih seminarjih za kritike in
novinarje. novinarsko »kariero« je začela na radiu študent (1992–2000),
jo nadaljevala na Televiziji slovenija
(1998–2008), vmes je objavljala v
Tribuni, mladini, razgledih, maski,
pisala kritike za dnevnik, slovenske
novice in finance. delala je kot novinarka, voditeljica pogovornih oddaj,
urednica, scenaristka in mentorica.
fokus novinarskega in kritiškega delovanje so bile sodobne uprizoritvene
umetnosti in kulturna politika. Preizkusila se je tudi kot dramaturginja
plesnih predstav in producentka na
zavodu maska. kot programska sodelavka, odgovorna za odnose z javnostmi in promocijo, je sodelovala s
festivali exodos, Performa, gibanica,
fronta, ex ponto, Pleskavica, cofestival, s festivalom Transgeneracije
pa tudi kot (so)selektorica. sodelovala je s produkcijskim zavodom
staragara – odnosi z javnostmi za
projekt Transland magdalene reiter
in ﬁlm archeo Jana cvitkoviča. objavlja kolumne v objektivu/dnevnik,
piše za spletna portala sigledal in
Parada plesa, zaposlena je na mreži
sodobnega plesa kot odgovorna za
odnose z javnostmi. Je novopečena
mediatorka, usposabljanje je opravila
na zavodu rakmo.
MARIJA MOJcA PUNGERčAR je
diplomirana slikarka (1989, aLUo
v Ljubljani) in magistrica likovnih
umetnosti (2001, san francisco art
Institute v kaliforniji). njeno umetniško delo je interdisciplinarne narave. zanj so značilne socialno angažirane vsebine, kritika potrošniške družbe in poudarjanje lokalnosti ter skupnosti. Preko dvajset let
je samozaposlena na področju kulture. Je ustanovna članica kUd-a
Trivia in odprte zbornice za sodobno
umetnost ter urednica spletnega
medija artservis (www.artservis.org).
dejavna je pri pobudah za izboljšanje pogojev delovanja samozaposlenih v kulturi. Ima številne izkušnje na področju informiranja in
svetovanja za samozaposlene, nezaposlene ter nevladne organizacije v kulturi.
več na:
✚ www.sodobniples.si/ekipa
več na:
✚ www.sodobniples.si/ekipa
več na:
✚ www.mojca.info
48
2.3
KREPITEV
OKOLJA,
LASTNIH
KAPACITET
IN
DELOVANJA
NVO
• pridobili smo nove člane:
Kjaras Dance Project,
KUD Trivia, Zavod Mirabelka
• zagnali smo mednarodni
projekt choreographic
captures s slovenskimi,
avstrijskimi in švicarskimi
partnerji
Choreographic Captures
so (največ) 60 sekund
dolgi kratki ﬁlmi, ki
uporabljajo umetniška
sredstva, da bi si ponovn
o prisvojili format reklamnega spota. Oblike
in vsebine Choreograph
ic Captures vključujejo
teme koreograﬁje in gib
anja v ﬁlmu. Možno je
skoraj vse: ni omejitev
za obliko, vsebino in est
etiko, saj je koreograﬁja
neizčrpen vir gibanja
v času in prostoru. Iščejo
se dela, ki raziskujejo
ta vir, se ustvarjalno
odzivajo na gibanje, dov
olijo širitev mej ﬁlmske
koreograﬁje, nudijo
prostor eksperimentom
in tako sprožijo estetske
dialoge.
Slovenski partnerji: center kult
ure španski borci; Zavod Uda
rnik; center urbane kulture
Kino šiška; Mladinski, kulturn
i, socialni in multimedijski cen
ter Koper; Kosovelov dom
Sežana; Mestni kino Ptuj; Nom
ad Dance Academy, Plesni teat
er Ljubljana, Zavod Vitkar,
Zavod Mirabelka, Zavod Stara
Gara, KUD Baobab, LP Bar
Slovenski festivali: Animateka
, Festival Velenje, Festival Nag
ib, Festival Rdeči Revirji,
coFestival, Festival Vibra
Tuji partnerji: Mercat de les Flor
s, Operaestate Festival Veneto
– cSc centro per la Scena
contemporanea, Access to Dan
ce, ARRI, Ancora, Filmfest Mun
chen
od leta 2008 Joint Adventures
(s podporo nemškega zveznega
kulturnega sklada 2008–2012)
vsako leto povabi koreografe,
plesalce, ﬁlmarje in (multi)medij
ske umetnike, da v kontekstu
mednarodnega tekmovanja cho
reographic captures razvijejo nov
e estetske pristope in vizualne
jezike za ﬁlmsko koreograﬁjo v
formatu reklamnega spota.
cilj je enostaven in ambiciozen
: uporabiti nekonvencionalna sred
stva za ozaveščanje ljudi o
umetniških zvrsteh ﬁlma, plesa
in koreograﬁje.
koreografski kratki ﬁlmi bi mor
ali presenetiti svoje občinstvo na
različnih lokacijah. zmagovalni
ﬁlmi se bodo skozi celo leto pred
stavljali v partnerskih kinih v sklo
pu ﬁlmskih reklam. s pomočjo
naših partnerjev se bodo na fest
ivalih, dogodkih, prizoriščih in kini
h v drugih evropskih državah
predvajali tudi aktualni in izbrani
tekmovalni ﬁlmi.
➜
➜
spletna stran projekta choreoo
o.org služi kot interaktivna plat
forma za velik
krog zainteresiranih ljudi. njen
namen je nuditi prostor, kjer bo
ta umetniška
oblika imela možnosti za umetniš
ki prispevek, izmenjavo, mreženj
e in predstavitev,
ter pospešiti interakcijo med kore
ograﬁjo in medijsko umetnostjo.
Predvajanje v kinih: eden izm
ed ključnih ciljev projekta cho
reographic captures je soočiti
ljudi z umetnostjo, kjer to najm
anj pričakujejo. v sklopu reklamn
ih spotov v kinu vsak choreographic captures preseneti gled
alca, ga senzibilizira in na ta nač
in ozavesti o estetiki plesa in
ﬁlma na eni strani in estetiki ogla
ševanja na drugi.
Na tekmovanje se je prijavilo več
kot sto umetnikov,
od tega tudi trije slovenski avto
rji
.
več na:
✚ www.sodobniples.si/choreoo
✚ www.choreooo.org/si/startse
ite.html
➜
49
50
J
AJAN
REDV TURES
P
M
RA
AP
PROG RAPHIC C
G
O
E
R
HO
C
Hrastnik
revirji /
i
č
e
d
R
l
Festiva . 5. 2013
na
kovača
Ljublja
31
borci / davanja Iztoka o aerowaves
17. 5.–
i
k
s
n
a
re
šp
rež
okviru p
kulture
ea za m
center 3, ob 18.30, v vitvenega vid
a ﬁlma
1
ta
0
s
plesneg
ja
20. 5. 2 dobrega pred
n
ja
a
edv
vi
kviru pr
fter
o pripra
.00, v o anstvo/here a
0
2
b
o
,
tr
3
s
1
o
0
n
2
o
24. 5.
ybusa
andeke
Wima v
uj
kino Pt
na
Mestni . 7. 2013
Ljublja
27
šiška / l dance;
o
in
27. 5.–
K
/ nU2s
ure
odu
ne kult ofestivala / m rder of genres
a
b
r
u
r
cente
kviru c the cross-bo
t
013 v o
18. 6. 2 tdanceﬁlms, a
dance;
/ modul
or
la
a
v
ti
s
pred sh
e
f
kviru co ersa Pina
013 v o
d
21. 9. 2 m Wima Wen
o
lm
ﬁ
d
pre
0 dalje
; od 21.0
u
a
r
ra
ib
b
V
P
l
Festiva 0. 8. 2013 v L
er
3
0 dalje
ter Kop
ound
od 20.0
24. 8. in
b
a
b
o
ski cen editve kopergr
a
ij
b
d
e
d
U
im
k
prir
mult
013
v okviru
ialni in
25. 8. 2
rni, soc ali septembra,
u
lt
u
k
ta
ski,
Mladin a julija, avgus
ina
m
o
id
v
tnega k
d
pre
ribor
okviru le
a
v
M
a
r
/
b
Udarnik sta ali septem
sa
Zavod
gu
ter Kra
oma av
rni cen
id
u
lt
u
K
predv
,
Sežana
lov dom
Kosove
13
1. 9. 20
r
Maribo
13
Nagib / 5. 9.–7. 9. 20
l
a
iv
t
s
in
Fe
3
1
0
. 9. 2
2. 9.–4
ljana
nje
a / Ljub
le
e
lm
V
ﬁ
l
a
a
eg
Festiv . 11. 2013
nimiran
30
stival a
e
f
i
1. 10.–
n
d
o
ednar
eka, m
Animat . 12. 2013
10
2. 12.–
2.4
USPOSABLJANJE
ZAPOSLENIH
51
• Sonja Velkavrh
usposabljanje iz računovodstva (aLTek d.o.o.)
• Jedrt Jež Furlan
usposabljanje za pridobivanje novih občinstev
(Tanzquartier, dunaj)
.
POROČILO – MEDNARO
KONFERENCA V ST. PÖ DNA
IN DUNAJSKEM TANZQ LTNU
UARTIERJU
Mednarodna konferenc
a o vzgoji za umetnost
je potekala od 9. do 12.
maja v St. Pöltnu. Name
njena je bila učiteljem,
raziskovalcem, študentom, koordinatorjem um
etniških projektov in pro
gramov, zaposlenim v
kulturi. Namen konferenc
e je bila izmenjava mnenj
in izkušenj na področju izobraževanja in
umetnosti. Program kon
ference je vključeval
predavanja, delavnice,
panele, debate. Glavne
teme pa so bile socialna
vključenost, participacija
in emocionalna inteligenc
a.
20. maj 2013
konference sem se udeležila 11.
5. 2013, saj je bil to kljub med
narodni zasedbi predavateljev
edini dan, ko so predavanja pote
kala v angleščini. Poslušala sem
naslednja predavanja:
Anne Bamford, Emotivna inte
ligenca
Jane Hackett, Participacija
Modesto Tamez, Kako učiti zna
nost
Anne Bamford predava na Wim
bledon college of art, University
of the arts London (Univerza za
umetnost, London), ukvarja se
z raziskovanjem, vizualno kom
unikacijo in vzgojo za umetnos
Predava o povezovanju vzgoje, pod
t.
jetništva in (lokalnih) skupnosti.
Umetnost razume kot odlično
povezovalno sredstvo, način, kak
o izpostavit teme, ki so relevantne
za okolje, v katerem živimo,
predvsem pa kot posrednika soci
alnega in družbenega povezovanja
. glavni izziv vidi v vodenju
kompleksnih projektov s številnim
i interesnimi skupinami. engine
room, program, ki ga vodi na
univerzi, se osredotoča na razisko
vanje vrhunskih projektov krea
tivnih in kulturnih industrij, za
kar so pridobili nepovratna sred
stva iz industrije. v predavanju
se je osredotočila na pomen
vzgoje za najmlajše. Poudarila je,
da je umetnost pomembna za razv
oj, ker spodbuja spontanost,
domišljijo, pripomore k boljšem
u izražanju, bogatejšemu besedn
emu zakladu. glede na to, da
(ne samo v veliki britaniji) otroci
živijo v kulturno različnih okoljih
oziroma so obkroženi z različnim
kulturami, je torej kultura v širšem
i
smislu in umetnost v vseh žanrih
nekaj, prek česar bolje sprejemajo svet okoli sebe, se mu prila
gajajo in ga razumejo.
Jane Hackett je odgovorna za
izobraževanje pri sadler's Wells,
eni od vodilnih institucij za
sodobni ples v veliki britaniji, ki
predstavlja vodilne domače in med
naro
dne umetnike in skupine.
so producenti, kooproducenti in gost
itelji različnih umetnikov. Predstav
ila je enega od izobraževalnih
programov, v katerem sodelujejo
profesionalni koreograﬁ, ki izob
ražujejo različne skupine, tudi
➜
52
➜
neprofesionalne. Prav posebej so
zavezani sodelovanju z ranljivim
i skupinami (migranti,
starejšimi itn.), otroki, širšo skup
nostjo. Predstavila je poseben prog
ram plesnih delavnic,
ki so ga uskladili s programom inst
itucije. ko so imeli na sporedu dela
slovite in legendarne koreograﬁnje Pine bausch
, so izobraževalni program prila
godili tako, da so profesionalni koreograﬁ v delavnicah
uporabili njeno plesno tehniko in
inserte iz predstav.
v skupini so sodelovali starejši, prip
adniki različnih kultur, otroci s pos
ebnimi potrebami, govornimi
težavami. Tehnika, estetika in nač
in dela Pine bausch so v udeleže
ncih spodbudili zelo pozitivne
rezultate. vsi so bili navdušeni nad
medgeneracijskim povezovanje
m, večini je ples pomagal pri
premagovanju strahov, osebne
zaprtosti ali drugih težav. ganljiv
je bil primer fantka, ki je imel
hude govorne težave, po plesnih
delavnicah pa je govoril skorajd
a tekoče. v delavnicah so
sodelovali tudi drugi strokovnjak
i (pedagogi za govor, terapevti itn.)
.
odličen primer medgeneracijske
ga povezovanja in terapevtskega
učinka – dokaz več, da ples in
umetnost združujeta, povezujeta
ljudi ne glede na plesno znanje.
Modesto Tamez dela in predava
na inštitutu v san franciscu, kate
rega glavno poslanstvo je približati znanost ljudem, pri tem pa
tudi organizira delavnice za otro
ke in upravlja muzej. Tamezovo
predavanje je bilo zelo praktično
usmerjeno: s povsem vsakdanjimi
predmeti (papirjem, svinčnikom,
plastičnimi palčkami) nam je prib
ližal vsakdanjo uporabo znanstv
enih odkritij. dokazoval je, da je
znanost zabavna in da je to najb
oljši način za približevanje znanos
ti ljudem.
Tanzquartier – pridobivanje obč
instva: poglavitni del delovnega
obiska v avstriji je bilo spoznavanje delovanja plesnega cen
tra Tanzquartier. referenčni ples
ni center, ne samo za avstrijo,
temveč celotno regijo, deluje od
leta 2000. Praviloma producirajo
eno do dve predstavi letno,
deset do petnajst (v glavnem med
narodnih) koprodukcij, organizir
ajo vsakodnevne treninge za
plesalce, so tudi rezidenčni center
z močno teoretsko-programsko
zasnovo. za bogato knjižnico,
studie, predavanja in predstave
skrbi 40–45 zaposlenih (na razl
ični
h urnih postavkah); zadnja
leta je letni proračun institucije
2,9 milijonov evrov. glavni soﬁnan
cer dejavnosti je mesto dunaj,
posamezne projekte pa soﬁnan
cira država (ministrstvo za med
ije in kulturo), postprodukcijo pa
ministrstvo za zunanje zadeve, evro
pski in ostali razpisi.
za prodajo vstopnic, pridobivanje
občinstva, komunikacijo s šolami
in gospodarskimi družbami
že od samega začetka skrbi chri
stina gillinger.
gospodarske družbe so na vabilo
večjih institucij (program culture
pass) prispevale sredstva za
brezplačne vstopnice za brezpos
elne, brezdomce. Tako so si sled
nji lahko ogledali sezonsko določeno število predstav. Poleg tega
TQW zanje in za migrante enkrat
letno organizira plesne delavnice, predavanja iz zgodovine
in teorije plesa, ki jim dodajo prak
tične delavnice s profesionalnimi
koreograﬁ. Letno temu program
u posvetijo dvajset ur dela. del
udeležencev se še vedno vrača
na oglede predstav v TQW.
redno sodelujejo z različnimi gos
podarskimi družbami. na velike
plesne projekte povabijo večje
število gospodarstvenikov, jim orga
nizirajo ogled studiev, celotne hiše
, predstavijo zgodovino in
delovanje. Te družbe občasno naja
mejo prostore TQW za komercialne
dogodke.
culture contact avstrija omogoč
a soﬁnanciranje povezovanja ume
tnosti, izobraževanja in gospodarstva, kar konkretno pomeni,
da je TQW pridobil sredstva, da
enk
rat tedensko gosti učence in
dijake. za njih organizirajo prak
tične plesne delavnice, ki jih prep
letajo s predavanji o plesu, pri
čemer jih seveda vodijo in učijo
profesionalni plesalci in koreogra
ﬁ.
➜
➜
TQW sodeluje tudi s plesalci in kore
ograﬁ z nevladnega področja. sist
em nevladnih
plesalcev v avstriji ni tako razvit
kot pri nas. Praviloma umetnike,
ki delujejo izven
institucije, neposredno soﬁnancira
mesto dunaj, za to pa ni nujno,
da imajo svoje
društvo oziroma zvezo. če že, se
organizirajo v zvezo več (različni
h) umetnikov, ni pa
nujno, da delujejo na ta način. ker
je socialna politika neprimerno bolj
razvita kot pri nas,
ne potrebujejo niti organizacijske
forme za svoje delovanje niti stat
usa (pri nas primerljiv status samozaposlenih). Urejeno imajo tako
prispevke, nadomestila za čas brez
poselnosti, bolniške itn.
obisk konference, predvsem pa
Tanzquartierja (TQW), je bil seve
da navdihujoče. gre sicer za povsem drugačno organiziranost,
kot jo poznamo pri nas. Pa naj gre
za soﬁnanciranje, socialno varnost, predvsem pa zavest o pom
embnosti in vpetosti umetnosti
v širše družbene sfere. zavest o
povezovanju med umetniškimi žan
ri, predvsem na liniji s šolstvom
, izobraževanjem in gospodarstvom, je na neprimerno višji ravn
i kot v sloveniji. Informacije in zna
nja, ki sem jih pridobila, bom
delila s člani mreže in nevladnimi
organizacijami pri nas. ne glede
na to, da so izobraževalne dejavnosti in pridobivanje občinstva
pri nas stvar osebnega angažm
aja, so principi vsekakor dovolj
zanimivi, da nam bodo dali dod
atno motivacijo in ideje za nad
aljnje delovanje. Prav gotovo se
bomo tudi na polju zagovorništva
še bolj angažirali za izboljšanje stat
usa delovanja in prepoznavnosti nevladnih organizacij
.
Jedrt Jež Furlan
53
54
3.
Mokre sanje
neuresnicenih
zelja!
3.1
SI.PLESAL
OZIROMA
SODOBNOPLESNI
ARHIV
zavod muzeum Ljubljana ima večletne izkušnje z digitalizacijo gradiva,
saj je sodeloval v mednarodnem konzorciju ecLaP – evropska e-knjižnica
uprizoritvenih umetnosti.
mreža sodobnega plesa pa želi povezati sodobnoplesno gradivo v arhiv, ki je razdrobljen in parcialen.
Poenoten arhiv plesne produkcije
je zbran, pokriva celotno slovenijo
in vse segmente plesne prakse in
teorije. Potrebno ga je sistematizirati skladno z digitalizacijskimi
standardi, opremiti s pogodbami o
avtorskih pravicah in mu omogočiti
večjo dostopnost.
Problemsko in analitično napisana
zgodovina slovenske sodobne plesne umetnosti od leta 1894 naprej
še ni sistematizirana in ovrednotena. če ni zgodovine, ni prihodnosti. Tako tudi še nimamo sistemsko urejenega avdiovizualnega
gradiva slovenske tekoče in pretekle produkcije, prav tako pa nimamo urejenega sistemskega
ukvarjanja s teorijo sodobne plesne
umetnosti. gledališke in plesne
študije so razpršene in posledično
nimamo vrhunskega strokovnega
jezika, ki bi slovensko sodobno plesno umetnost plemenitil. Imamo
pa vrhunske strokovnjake z vseh
teh področij, ki bi lahko začeli
delati na raziskovanju, dokumentiranju in zgodovinjenju
sodobnega plesa. v osnutku nPk
je eden od ciljev in ukrepov tudi
raziskovanje, dokumentiranje in
zgodovinjenje sodobnega plesa, to
pomeni, da je treba vzpostaviti tudi
sistem snemanja, montaže, spletnega in ﬁzičnega arhiviranja tekoče
produkcije in sistem arhiviranja
zgodovine sodobnega plesa
zavod muzeum in društvo za sodobni ples slovenije želita izjemno
bogat plesno-gledališki arhiv združiti v e-knjižnico in spletni portal
za plesno umetnost.
arhiv plesne umetnosti je dediščina, ki ob sodelovanju dveh organizacij na področju uprizoritvenih
umetnosti lahko zaživi kot samostojna entiteta, ki se bo takoj zatem
pridružila širšemu kulturnemu digitalizacijskemu procesu in tako
dosegla vidnost v mednarodnem
kontekstu (ecLaP in europeana).
Tako bo odprta možnost za krovno
slovensko platformo, ki bo lahko
povezala raznovrstne specializirane
digitalne zbirke.
Sodobna interdisciplinarnost
kulturne dediščine v središče
postavlja človeka in njegovo
pravico do svobodne udeležbe v
kulturnem življenju, zato je cilj
ohranjanja dediščine in njene
trajnostne uporabe pomemben
pri uveljavljanju vrednot in prispeva k človekovemu razvoju in
kakovosti življenja.
Po zakonu o varstvu kulturne dediščine javna korist varstva kulturne dediščine obsega:
• identiﬁciranje dediščine, njenih
vrednot in vrednosti, njeno dokumentiranje, proučevanje in
interpretiranje,
• ohranitev dediščine in preprečitev škodljivih vplivov nanjo,
• omogočanje dostopa do dediščine ali do informacij vsako-
55
mur, posebej mladim, starejšim
in invalidom,
• predstavljanje dediščine javnosti in razvijanje zavesti o njenih
vrednotah,
• vključevanje vedenja o dediščini
v vzgojo, izobraževanje in usposabljanje.
Za to je dolžan skrbeti lastnik,
pri čemer sta mu dolžna pomagati država in lokalna skupnost.
eden izmed kazalnikov je tudi število uveljavljenih ﬁskalnih spodbud
in ﬁnančnih instrumentov za lastnike kulturne dediščine, število informacijsko podprtih procesov ter
število digitaliziranih enot.
čas je, da tudi sodobna plesna
umetnost dobi ustrezno aﬁrmacijo v slovenskem kulturnem
prostoru, zato pa ji je najprej
treba zagotoviti pogoje za vzpostavitev sodobnoplesnega digitalnega arhiva.
slovenska sodobnoplesna umetnost, ki je že več kot trideset let
aktivna na neodvisni kulturni sceni
in se na različne načine vklaplja v
polje sodobnih uprizoritvenih umetnosti, si zato prav tako želi ustrezne
identiﬁkacije in aﬁrmacije v slovenskem kulturnem prostoru z vzpostavitvijo bogatega sodobnoplesnega arhiva v naslednjem obsegu:
Gradivo*, ki ga je zbral Rok Vevar
in bi ga prispevala Mreža sodobnega plesa: metapodatke je treba
poenotiti, del gradiva digitalizirati.
56
Dokumentarno gradivo: 21.500
skeniranih listov a4 arhivskega gradiva s področja sodobnega plesa
Avdiovizualno gradivo:
• plesni ﬁlmi/videi različnih
žanrov,
• televizijske priredbe/posnetki
predstav in televizijski plesni
ﬁlmi (rTv slovenija),
• posnetki predstav, ki so jih
nevladne organizacije posnele
za lastne arhive in promocijo,
• dokumentarno gradivo
procesov dela in dogodkov
s področja,
• dokumentarni ﬁlmi o
ustvarjalcih s področja,
• in druga možna avdiovizualna
gradiva, ki na ta ali oni način
omogočajo kakovostno
zgodovinsko interpretacijo
na področju,
sli, historično umestitvijo ter sistematizacija člankov. najbolj referenčni članki in baza kritik naj bodo
dostopni v materialni (kopije) in digitalni obliki.
scenografov, oblikovalcev
svetlobe, oblikovalcev
zvoka itn.),
Zajemala naj bi:
• strokovno in znanstveno
periodiko in v posameznih
primerih njene separatne
enote (članki),
• rokopisne glasbene partiture
za skladbe, ki so nastale
namensko za sodobnoplesne
predstave, pedagoške
priprave zgodovinsko
pomembnih sodobnoplesnih
pedagogov,
• bazo strokovnih člankov iz
domačega dnevnega tiska.
• različni tipkopisi pomembnih
umetnikov in ustvarjalcev,
Strokovna periodika:
• maska,
• korespondenca umetnikov
in producentov,
• frakcija,
• idr.
• Tkh,
hranjenje materialne dediščine bi
se izvajalo po mednarodnih arhivskih standardih, h katerim bi težili:
gradivom bi zagotovili protipožarno
in protipoplavno varno hrambo. v
kar največji možni meri bi uporabnikom omogočili njeno dostopnost
v digitalizirani obliki.
• dokumenti sgm.
Promocijske in strokovne tiskovine s področja ter materialno
gradivo: materialna dediščina naj
bi vsebovala gradiva, povezana s
posameznimi avtorji in njihovimi
deli. v materialno dediščino spadajo
predmeti iz privatnih arhivov, predvsem pa material, ki ponavadi
spremlja posamezne umetniške
produkcije.
Materialna dediščina:
• gledališki listi in letaki,
Fotografsko in slikovno gradivo:
• fotograﬁje v natisnjeni obliki
(fotografski papir različnih
formatov),
• diapozitivi,
• fotografski negativi,
• zvočno-glasbeno gradivo,
ki je bilo ustvarjeno namensko
za posamezne predstave.
• plakati,
• promocijsko gradivo v obliki
tiskovin,
• risbe in krokiji, ki so jih
umetniki slikali v studiih
ali na predstavah
Tiskovine:
• periodika in separati (članke),
• festivalski katalogi,
• idr.
• priložnostne publikacije
(dokumenti z različnih
strokovnih dogodkov),
fotografsko in slikovno gradivo bi
hranili v dostopnih oblikah, po možnosti s hrambo fotografskih negativov. digitalizirano gradivo bi se
potrudili pridobiti iz drugih javnih
zavodov (npr. partizansko plesno
fotograﬁjo marte Paulin brine, ki jo
je leta 1943 fotograﬁral Jože Petek,
je treba pridobiti iz muzeja novejše
zgodovine) in iz privatnih arhivov,
• promocijske in strokovne
tiskovine s področja.
Periodika in njene separatne
enote (članki): Periodika naj bi
vsebovala tiskovine in spletne baze
člankov, ki v sloveniji doslej niso
bile dostopne. za periodiko s področja je pomembna obdelava
člankov s ključnimi besedami, ge-
• promocijsko gradivo v obliki
različnih predmetov,
• zapiski iz osebnih arhivov,
• skice in beležke ustvarjalcev
plesnih predstav (koreografov,
plesalcev, kostumografov,
lastniki katerih ne bodo pripravljeni
podariti fotograﬁj.
Viri: svoje gradivo so pripravljeni
predati miha fras, nada žgank,
sunčan stone. v arhivu Jskd in
neje kos smo odkrili ogromno število plesnih fotograﬁj pokojnega
božidarja dolenca, moramo se pogovoriti z žigo koritnikom in ugotoviti, kdo skrbi za zapuščino Igorja
delorenza omahna. gradivo bo z
ustrezno opremo dostopno v digitalizirani obliki.
57
Gradivo, ki ga bo prispeval
Zavod Muzeum: 1500 enot že
digitaliziranega gradiva, opremljenega z metapodatki.
To gradivo vsebuje dela naslednjih koreografov: Pino in Pia mlakar, mateja bučar, maja delak, edward clug, metod Jeras, goran
bogdanovski, snježana Premuš, sanja nesković-Peršin, Lojzka žerdin,
bara kolenc, Irena Tomažin, matjaž
farič, branko Potočan, Tanja zgonc,
silva ros, gregor kamnikar, andreja
Podržavnik, Uršula Teržan itn
.
✚ www.eclap.eu/drupal/?q=en
-US/node/3476
Opomba
* anticipacija nadaljnjega zbiranja (izračunana glede na produkcijo zadnjih 35 let).
znese mnogo več.
58
4.
Pripravljamo
junij, julij 2013
• v rokah držite nov izvod publikacije mreže sodobnega plesa!
• kmalu bomo podelili nagrade
choreographic captures!
• organizacijo nomad dance academy slovenija, ki smo jo prepoznali kot primer dobre prakse
na področju zagovorništva v kulturi, smo povabili, da nam pomaga pri razvijanju in nadgradnji
novih mehanizmov civilnega
dialoga. Prvo srečanje se bo
zgodilo 19. junija v okviru cofestivala v centru urbane kulture Kino šiška.
avgust 2013
• Prihajajo 3 nova usposabljanja
za nvo iz socialne koreograﬁje
in z njimi prvič slovenski festival
plesnih delavnic vibra!
• Usposabljali bomo zaposlene in
prostovoljce za zagovorništvo na
področju kulture v okviru
cnvos.
4.1
RAZVIJANJE
NOVIH
MEHANIZMOV
CIVILNEGA
DIALOGA Z
BALKANSKO
MREŽO
NOMAD
DANCE
ACADEMy
SLOVENIJA
Nomad Dance Academy
✚ www.nomaddanceacademy.org
menimo, da si je v današnjem trenutku bolj pomembno zastaviti
vprašanje kako se nekaj dela kot
kaj se dela, naj gre za interdisciplinarnost, preko multidisciplinarnosti
do današnje »ne-disciplinarnosti«.
opazili smo, da se organizacija in
izvedba umetniških procesov vse
bolj dogajata na nežanrski način, z
veliko več potrebe po premišljanju
produkcijskih pogojev in pogojev v
katerih ustvarjamo umetnost. Te pogoje prepoznavamo kot politične
in ne le zgolj administrativne pragmatične dejavnike. »Kako« tako
tudi določa »kaj«.
59
60
Začetek: regionalna mreža nda
je nastala leta 2005 v beogradu,
kjer so umetniki in producenti začutili nujo po povezovanju na regionalni ravni. od takrat se programi nda koncipirajo ter izvajajo
hkrati v sloveniji, bosni in hercegovini, makedoniji, bolgariji, srbiji
in na hrvaškem. v zadnjih dveh letih pa tudi v Avstriji, na Madžarskem, na švedskem, in v drugih
evropskih državah.
cilji, principi: osnovna vizija nda
je, da skozi inkluzivno, odprto strukturo ter izmenjavo znanj in izkušenj
mnogih ustvarjalcev, producentov,
teoretikov in kritikov, profesionalizira polje sodobnih scenskih
umetnosti v balkanski regiji.
morda manj očitno, a za nas izjemno pomembno, pa je tako
ukvarjanje z razvojem samega
projekta in njegovih udeležencev, načel, politik sodelovanja in
odločanja kot s strategijami in
usmeritvami.
Delo v preteklih obdobjih:
Festivali: z namenom profesionalizacije in vidnosti področja sodobnega plesa smo v preteklih letih v
okviru NDA iniciirali ter ﬁnančno
podprli pet novih festivalov v regiji. kar štirje festivali so sploh prvi
sodobno plesni festivali v matični
državi. kondenz v beogradu, Locomotion v skopju, antistatic v soﬁji
in zvrk v sarajevu.
Izobraževanje, produkcija, postprodukcija, rezidence: Tri leta
smo izvajali Nomadski izobraže-
valni program, ki je bil na nivoju
magistrskih študijev. organizirali
smo ples na ulicah večjih mest v
regiji z dogodkom Go Out & Dance,
sodelovali še v nizu produkcij,
koprodukcij, rezidenc in gostovanj ter povabili umetnike in odločevalce v skopje na dogodek s področja zagovorništva. Poudarili smo
nujnost, da v dialogu in dolgoročnem procesu soustvarjamo prihodnost sodobnega plesa v regiji.
Prihodnost: osnovno načelo našega programa v naslednjih petih
letih je »vse je izobraževanje/
znanje in naučeno se kot dobrina vrača v skupnost«. To načelo smo ustvarili v skupnem, skoraj desetletnem delu nda, ki ga
sedaj apliciramo na lokalnih ravneh. To v praktičnem smislu pomeni, da je cilj vsega kar počnemo,
tj. kuriranja in organiziranja festivalov, koprodukcije predstav, organizacije delavnic, izdajanja publikacij, to, da raziskujemo in v
praksi izvajamo nove modele sodelovanja in dolgoročnega procesa
vključevanja, namesto kratkoročnega izbora žirije.
načeli »vse je izobraževanje/znanje« in »naučeno se kot dobrina
vrača v skupnost« bomo v prihodnjih petih letih realizirali skozi program, ki smo ga poimenovali Nomad Dance Institute – NDI. ndI
je platforma za razvoj novih projektov in idej s področja sodobnih
scenskih umetnosti na balkanu.
sloni na dveh osnovnih načelih:
projektov ne izbira žirija, temveč
ima vsak član ndI možnost, da k
sodelovanju povabi en projekt.
drugo načelo pa je, da so ustvarjalci projekta dolžni artikulirati znanje, pridobljeno v umetniškem procesu ter ga deliti s širšo
zainteresirano skupnostjo. na ta
način se novo znanje vrača v skupnost ter zagotavlja samozadostno
ter samorazvijajočo se skupnost.
Osnovni cilj NDI je podpirati različnost idej in projektov na področju balkana ne glede na estetski
vidik ali metodološki pristop k
ustvarjanju. Ideja ndI zagotavlja
pretočnost idej, povezovanje z
umetniki ter organizacijami v regiji
ter možnost, da umetniki, ki delujejo v Ljubljani, svoje delo predstavljajo na balkanu
.
4.2
VSAK DAN
NOVINAR,
EN DAN
NEVLADNIK
nevladne organizacije pokrivajo široko področje delovanja, tako rekoč
vse segmente življenja. v svojem
delovanju praviloma valijo, mislijo,
izumljajo, uporabljajo nekonvencionalna sredstva za to, da naredijo
tisto, kar si želijo. da sporočijo
svetu ne samo, da so, temveč da
to, kar delajo, pomembno zaznamuje prostor in čas. so hitrejše,
prilagodljivejše in v svojem delovanju okretnejše od večjih združb,
služb in institucij. model delovanja
je lahko poln navdihov, inovacij,
spretnosti itn.
cnvos, center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij je sprožil pobudo za boljšo,
odmevnejšo prisotnost nevladnih
organizacij v medijih:
• Akcija: Vsak dan novinar,
en dan nevladnik
• Natečaj: Najdi področje,
kjer potrebujemo nevladne
organizacije
• Tematske oddaje na temo
nevladnih organizacij
gre preprosto za to, da bi vas radi
še tesneje, bolje povezali z mediji.
sporočite nam, kaj delate: ali pripravljate nov festival, projekt? ste
sredi vaj, snovanja? najbolj atraktivne dele vašega dneva, dela bi
radi predstavili novinarjem, medijem. našli bomo medijsko hišo, novinarje in vas povezali, poskrbeli,
da boste vidni, slišni. od vas želimo, da ste konstruktivni, da pokažete svetlejšo plat načina delovanja. kako nagovarjate svet, kako
ga delate boljšega, zanimivejšega,
barvitega, kako ne nazadnje rešujete probleme?
akcija vidnosti in predstavitve v medijih bo potekala od maja do septembra. če novic ne gledate, berete
ali poslušate, jih naredite take, da
bodo vredne vaše pozornosti. ne
stojte ob strani, prispevajte aktivne,
atraktivne in aﬁrmativne novice!
.
PIšITe na:
✚ [email protected]
61
4.3
SOCIALNA
KOREOGRAFIJA
ko je andrew hewitt leta 2005 objavil
svojo knjigo »social choreography:
Ideology as Performance in dance
and everyday movement (Post-contemporary Interventions)«, je ta kmalu
postala eno izmed ključnih čtiv ne le
za kritike, strokovnjake in raziskovalce na polju sodobnega plesa, pač
pa tudi za intelektualce z drugih področij umetnosti in humanistike. čeprav se knjiga osredotoča na moderno obdobje po razsvetljenstvu 18.
stoletja ali celo predvsem na obdobje
od poznega 19. do srede 20. stoletja,
pa njegovi koncepti tega, kako pristopiti k mišljenju koreograﬁj in gibanj
in ga konceptualizirati, upoštevaje
njegov ideološki in politični vidik, in
kako so možnosti določenih telesnih
praks vedno pogojene s politikami in
ideologijami, porodijo določeno odgovornost in nam naložijo nalogo, da
jih poskusimo razviti naprej.
v okviru projekta mreža sodobnega
plesa, idejo »socialne koreograﬁje«
razumemo v širšem pomenu, ki se
je nedavno artikuliral v zamisli »koreograﬁje kot razširjene prakse«.
Pri predlogu hewittove misli, razvite v knjigi »social choreography:
Ideology as Performance in dance
and everyday movement (Postcontemporary Interventions)«, nas
zanimajo koncepti, ki reﬂektirajo:
• koreograﬁje kot politike
nadzora,
• koreograﬁje kot politike
odpora,
• koreograﬁje kot ideološke
aparate države,
• subverzivne koreograﬁje
emancipacije,
• medijske koreograﬁje države
in emancipacijo političnih
subjektivitet,
• utelešenje/raz-telešenje
med politikami in politiko,
normami in emancipacijo,
• digitalne koreograﬁje odpora,
• raz-telešene identitete/
ponovno utelešene identitete,
• koreograﬁje ekonomije,
podjetništva, kulturnih politik
itn.,
• estetske obrate
v koreografskih praksah,
• opolnomočenje obstoječih
koreografskih praks,
• koreograﬁje produkcije in
antiprodukcije neoliberalnega
ekonomskega sistema itn.
v ta namen bomo izvedli usposabljanja in povabili strokovnjake, ki
jih zanima mišljenje koreograﬁje
na zgoraj opisane načine
.
62
UTELEŠENJE/RAZ-TELE
MED POLITIKAMI, NOR ŠENJE
MAMI
IN EMANCIPACIJO
Delavnica Razstrupljan
je kapitalizma
13. –17. avgust 2013
društvo za sodobni ples slovenije
si v okviru projekta mreža sodobn
ega plesa prizadeva organizirati
petdnevno usposabljanje (predvid
oma konec avgusta, od 13. do 17.
8. 2013) za nevladne organizacije s področja sodobne upri
zoritvene umetnosti in ostalih soro
dnih področij na temo »Razstrupljanje kapitalizma« oziroma
»Pridobiti nazaj človeštvo«, ki
se širše navezuje tudi na
temo osebne in družbene odgovo
rnosti.
Namen usposabljanja: Povečati
ozaveščenost in seznanjenost orga
nizacij s socialno koreograﬁjo
kot družbeno odgovorno prakso.
Lokacija: delavnica bo predvido
ma potekala na prostem, v park
u Tivoli, kot kombinacija dnevne
telesne prakse (joge) in dvodne
vnega predavanja o gibanju Occ
upy Oakland, kar pa je v današnjem času izjemno aktualna
tema (✚ www.occupyoakland.o
rg).
v slovenijo bomo povabili izjem
no ameriško umetnico in aktivistk
o sri Louise. sri Louise je mednarodna strokovnjakinja na pod
ročju joge, samospoznanja in soci
alne pravičnosti. od leta 2011
je tudi aktivna članica gibanja occ
upy oakland, ki se bori proti eko
nomski neenakosti v mestu.
(✚ www.undergroundyogapa
rlour.com)
Sri Louise je neodvisna, mednaro
dno priznana učiteljica joge, ki je
svojo prakso začela v centru
Jivamukti v new Yorku leta 199
3. Leta 2001 je ustanovila Und
erground Yoga Parlour for selfknowledge and social Justice (Pod
zemni salon joge za samospozn
avanje in družbeno pravičnost)
v san franciscu, kjer je poleg stal
nih tečajev asane in ﬁlozoﬁje obli
kovala in izvedla dva programa
za usposabljanje učiteljev. kot učit
eljica se odlikuje po svojem globoke
m razumevanju vzpostavljanja
drže telesa, saj to zadeva tako asan
o kot ontologijo. sri je učenka swa
mija dayanande sarasvatija,
pod čigar mentorstvom študira
vedanto, sanskrt, vedsko petje
in vedsko dharmo.
sri Louise je aktivna članica giba
nja occupy oakland od njegovih
začetkov 10. oktobra 2011. sodelovanje v tem gibanju jo je tako
popolnoma predrugačilo, da je svoj
e osebno in profesionalno
življenje preselila v oakland, v
kalifornijo. Preselila se je v pred
el oaklanda, ki ga zgodovinsko
pestijo strukturno povzročena revš
čina, vsiljen rasizem in neobrzdano
, večinoma nenadzorovano
policijsko nasilje. v zahodnem oak
landu se je rodila tudi stranka črni
h panterjev in to iz istih razlogov, ki štirideset let kasneje na
žalost še vedno obstajajo.
v zadnjih dveh desetletjih je med
belimi gradbenimi podjetniki in
lastniki domov prišlo do spora
glede silovite gentriﬁkacije tega
predela. Ironija gentriﬁkacije je,
da jo ponavadi spodbudijo
umetniki. beli umetniki, ki iščejo
nizko najemnino, se preselijo v
revne soseske in s prisotnostjo
svoje barve kože dvignejo vred
nost tamkajšnjih nepremičnin ter
na koncu izpodrinejo izvirne
prebivalce.
Underground Yoga Parlour for self
-knowledge and social Justice (Pod
zemni salon joge za samospoznavanje in družbeno pravično
st), ki ima koristi od te mestne
politike, a ni slep zanjo, se je
odločil, da se podvrže procesu dek
olonizacije, ki ga sri imenuje raz
strupljanje kapitalizma.
➜
➜
Delavnica se bo lotila našega
dolgoletnega rasnega privileg
ija in predsodkov, pri čemer bo raziskovala
, kako to inkulturacijo hranim
o v svojem
telesu. Imperialistično telo ni
le nacionalna država, je psiha
vsakega posameznika. Ekonomija globalizacij
e je »normalizirala« presežno sam
oabsorpcijo,
ki poganja imperializem. Raz
strupljanje kapitalizma bo prip
oznalo jogo kot
kolonizirano prakso in se spopad
lo z izločevanjem vedenjskih toks
inov,
ki sicer, če ostanejo ponotranjen
i, vzdržujejo naše zadovoljstvo s kapitalizmom.
Splošni razstrupitveni simptom
i
• globoka in neprijetna žalost
nad našim
izginjajočim svetom
• jeza nad krivico; Pandorina skri
njica besa
• globoka razdražljivost ob izra
žanju disociiranih,
belih privilegijev prijateljev ali druž
ine
• nezmožnost uživati na račun
dob
robiti drugega
• razne bolečine in bridkosti zara
di sprostitve
diskriminirajočih predsodkov
• tesnoba, povezana z opustitv
ijo navezave na materialne pred
mete,
ki so postali razširitev naše iden
titete
• eksistencialno dolgočasje, sam
odolgočasje,
ki nastane, ko sprevidimo prisilno
ﬁksacijo
Opozorilo: Simptomi odvajanja
od odvisnosti od kapitalizma,
lahko vztrajajo še zelo dolgo
časa ...
.
63
64
KOREOGRAFIJE PRODU
KCIJE
IN ANTIPRODUKCIJE
NEOLIBERALNEGA
EKONOMSKEGA SISTE
MA
Delavnica Inovativn
23.–25. avgust 2013
i načini sodelovanja
Namen: na delavnici Inovativni nači
ni sodelovanja, ki bo potekala od
petka
23. 8. do nedelje 25. 8., vsak dan
od 10.00 do 14.00 in od 15.30 do
17.30,
v kUd baobab, bomo preizpraševa
li, kako znotraj skupine ustvariti inov
ativne
načine sodelovanja, ki nam omo
gočajo ustvarjati nove ideje, kon
cepte,
produkte ali zakone ne glede na
to, ali smo del ekipe, ki ustvarja
novo
predstavo, ali del ekipe v podjetju
, instituciji ali nevladni organizaciji.
v tridnevnem procesu bomo razi
skovali, kako pomembno je vklju
čiti
čustva in osebno motivacijo v
sodelovalne prakse, da bi ustv
arili
okolje zaupanja, zavedanja, opa
zovanja in reﬂeksije. Torej okolje,
ki
omogoča vznik inovacije in nov
ega znanja. raziskovali bomo tudi
kako ustvarjati prakso improvizaci
,
je in ustvarjalnega toka ter kak
uporabimo čas, prostor ter proc
o lahko
es, da spodbudimo inovativno
razmišljanje. osnovni cilj
delavnice je, da se ljudje iz razl
ičnih polj srečajo, izkusijo ples,
delijo svoje izkušnje, raziskujejo
mikro model so-družbe in ustvarijo
plodna tla za bodoča sodelovanja
.
V nedeljo 25. 8. ob 19.00 bo pre
dstavitev rezultatov delavnice.
Dragana Alﬁrević in Dejan Srh
oj vabita umetnike, kulturne dela
vce, poslovneže in politike na
srečanje, kjer bomo ustvarili sku
pino, ki bo izmenjala poglede na
inovacijo, sodelovanje in ustvarjalnost. Tridnevna delavnica bo zasn
ovana na orodjih, ki jih za ustvarja
nje uporabljajo sodobnoplesni
koreograﬁ, ustvarjalci v gledališč
u in producenti v kulturi. To pom
eni, da bomo na delavnici gibali,
opazovali in prek povratnih info
rmacij prevajali izkušnje delavnic
e v svoje vsakodnevno delovno
okolje. Udeleženci delavnice ne
potrebujete plesnega ali gledališk
ega predznanja. vse, kar potrebujete, so udobna oblačila in bos
o nogo.
Dragana je koreograﬁnja, perf
ormerka, pedagoginja in publicis
tka. v svojih umetniških delih
vztraja na procesualnosti dela ter
ustvarjanju pogojev, kjer je možno
opazovanje procesa kot produkta. Je soustanoviteljica sTanIce
, servisa za sodobni ples v beograd
u ter nomad dance academy, kjer koordinira, izvaja in kon
cipira različne programe mreže.
Dejan je delavec na področju ples
a. Trenutno kurira cofestival, vod
i treninge solo improvizacije
znotraj fičo baleta in poučuje klas
ični balet v enknap group. ob tem
je aktivno soudeležen pri
razvoju programov nomad dance
academy, kjer organizira srečanja
»Teaching the Teachers«, pripravlja dogodke, povezane z zag
ovorništvom in umetnostjo sobivan
ja. v preteklih letih je ustvarjal
lastna koreografska dela ter ples
al v mnogih plesnih in gledališk
ih predstavah umetnikov, kot so
Janez Janša, Ivica buljan, matjaž
Pograjc, sebastjan horvat, magdale
na reiter in drugi. Je soustanovitelj fičo baleta in nda. z men
edžerko nino božič že nekaj let
razvijata in vodita delavnice s
področja povezovanja umetnosti
in gospodarstva
več na: ✚ www.nomaddance
academy.org
.
RAZ-TELEŠENE
IDENTITETE/PONOVNO
UTELEŠENE IDENTITETE
Delavnica Tre
ščiti iz civilizacije v sve
t
18.–22. avgust 2013
če naj bo dejanje sploh načrtov
ano, mislim, da mora biti načrtov
ano na estetski osnovi.
gregory bateson
o koreograﬁji bi lahko razmišlja
li v smislu ponovitve; tj. kot o reše
vanju in predelavi utopičnih,
a kljub temu realnih družbenih odn
osov. andrew hewitt: social cho
reography
Michael Kliën oriše temeljit pon
ovni premislek razumevanja »kor
eograﬁje« kot prakse, ki je
izjemno relevantna za trenutne
družbene in politične procese.
koreograﬁja kot »estetika spremembe« zadeva delovanje in upra
vljanje vzorcev, dinamik in ekologi
j: koreograﬁjo živečega. če
je svet dojet koreografsko kot prem
ikajoča se matrika relacij, interakc
ij, konstelacij, sorazmernosti,
si ustvarjalna praksa koreograﬁje
prizadeva zagrabiti te relacije ali
določiti speciﬁčne pogoje za
njihov vznik.
delavnica koreograﬁjo oriše kot
globoko politično prakso, ki je ned
oumljivo prepletena z načini,
kako dojemamo svet. Prek povezov
alnega okvira z drugimi polji člov
eškega spoznanja (kot so ﬁlozoﬁja, ﬁzika, formalna kompoz
icija, sociologija, antropologija itn.)
udeležence spodbuja, da prepoznajo in postavijo pod vprašaj
epistemološke predpostavke, vpis
ane v dejanje ustvarjanja. z
razpravo o vrsti metodologij in njih
ovim prikazom delavnica razisku
je strukture in dinamiko, ki jo
najdemo v ljudeh in med njimi,
v idejah in med njimi, prav tako
pa tudi znotraj celotne strukture
sodobne realnosti.
delavnica bo z uvodom v »družbe
no sanjanje« mogoče vsebovala
tudi eksperimentalno psihoanalitično prakso, ki jo je zasnova
l gordon Lawrence na Institutu
Tavistock v Londonu v 70-ih
letih. delavnica bo vsebovala tudi
gibalne elemente.
način, kako je naša kultura kore
ograﬁrala ples, je vedno odražal
širše tendence tega, kako se mi
kot družba spopadamo z neznan
im, neuokvirljivim, tujim, duhovn
im in živalskim. kliën (2007)
Michael Kliën je priznani koreogra
f, kurator in producent številnih
gostujočih
produkcij, instalacij in dogodkov.
Leta 1994 je soustanovil kolektiv
barriedale
operahouse (ki je deloval do leta
2000) in delal kot koreograf za
ballett
frankfurt, volksoper itn. med leto
ma 2003 in 2011 je bil umetniški
vodja/izvršni
direktor vodilne irske plesne orga
nizacije daghdha.
kliënovo delo, ki je doma tako
v uprizoritveni kot likovni ume
tnosti, se
ukvarja z razvojem koreografske
prakse, s katero je leta 2009 dok
toriral
na edinburgh college of art. med
njegovimi nedavnimi ključnimi
projekti
so dela za galerijo hayward (Lon
don), Imma (Irski muzej moderne
umetnosti) in coIL (new York) in obja
va knjige books of recommend
ations:
choreography as an aesthetics of
change
.
več na: ✚ www.michaelklien.
com
65
66
5.
plesna
mrzlica na
robu poletja
Razstrupljanje kapitalizma bo
pripoznalo jogo kot kolonizirano
prakso in se spopadlo z izločevanjem vedenjskih toksinov, ki sicer,
če ostanejo ponotranjeni, vzdržujejo
naše zadovoljstvo s kapitalizmom.
SRI LOUISE
➜
način, kako je naša kultura koreograﬁrala ples, je vedno odražal
širše tendence tega, kako se mi
kot družba spopadamo z neznanim, neuokvirljivim, tujim, duhovnim in živalskim.
MIcHAEL KLIëN
➜
Tai chi je veščina s skladnimi in
kontinuiranimi gibi, ki sproščajo
mišice, izboljšujejo koordinacijo in
blažijo napetost.
DUšAN SEMOLIč
➜
VIBRA je prva festivalska edicija
plesnih delavnic za vse, ki bi radi
preplesali konec poletja. v zadnjem tednu avgusta se bo zvrstilo
petnajst delavnic raznorodnih plesnih zvrsti, ki ne razumejo stereotipov, temveč spretno podirajo trdno
postavljene okvirje posameznih
plesnih tehnik in težijo k boljšemu
prepletanju vsega, kar vaše telo
lahko zna in razume. Izbrali boste
lahko: hip hop, balet, sodobni ples,
jogo, salso, zumbo, bokwo, modern, sodobni partnering, socialno
koreograﬁjo ali kreativne plesne
delavnice, prirejene posebej za kaljenje otroških gibalnih sposobnosti. vibra ponuja enkratno priložnost, da svoje talente nadgradite v
znanje. da bi to dosegli učinkoviteje, smo skrbno izbrali med vrhunskimi slovenskimi in tujimi mentorji, nekateri med njimi so tudi
prave plesne zvezde! vIbra lahko
razgiba tudi tiste, ki se plesu še
nikoli niso prepustili. delavnice so
namenjene ljubiteljem, profesionalcem in vsem ostalim, prav tako pa
tudi vsem starostnim skupinam.
67
➜
5.1
FESTIVAL
PLESNIH
DELAVNIC
SREDI
LJUBLJANE,
13.–30.
AVGUST
2013
osnovni cilj delavnice je, da se ljudje z različnih polj srečajo, izkusijo
ples, delijo svoje izkušnje, raziskujejo mikro model so-družbe in
ustvarijo plodna tla za bodoča sodelovanja.
DRAGANA ALFIREVIć IN
DEJAN SRHOJ
68
➜
Modern. Preplet moderne plesne
tehnike, obrušenost tehnično stiliziranega klasičnega baleta in sugestivnost vsakdanjega giba. oziroma recept, kako se razplesati do
konca.
➜
➜
KJARA STARIč
Sodobni ples. Tehnika menjave dinamike, odnos s tlemi, prostorska
ozaveščenost, zagon, postavitev
telesa itn. so tehnične prvine, brez
katerih sodobni ples ne bi mogel
iti dalje. z magdo boste ugotovili,
da so pravzaprav enostavne.
Zumba in bokwa. dve obliki aerobne vadbe, ki obljubljata enostavno učenje, pridno topljenje maščobnih zalog, porabo do 1600
kalorij, veliko smeha in zabave za
vse generacije. Pri zumbi in bokwi
krepimo prav vse mišice svojega
telesa, še posebej tisto srčno.
MAGDALENA REITER
ALEKSANDRA KOšIR
➜
➜
LUKAS ZUScHLAG
Solo salsa. vroči salsa ritmi in nova
poznanstva čisto pod kožo! In nikoli
več ne boste zares pri miru ...
DANI MIšON
➜
Balet Neoklasika. Lukas zuschlag
vas bo seznanil z baletnimi prvinami, vsakemu posebej začrtal lepoto baletnega giba, poiskal vaše
ekstreme in vas navdušil z mešanico neoklasičnih premikov zunaj
striktno baletnih okvirjev.
Joga/Asana in Body-Mind centering. do usklajenosti dihanja in
gibanja (vinjasa), krepitve ravnotežja, vzdržljivosti ter regeneracije
telesa in duha z vaditeljico utelešene anatomije in joge. body-mind
centering na dlani!
SNJEŽANA PREMUš
69
➜
Hip hop/Back to the Roots. željko
božić vam bo pomagal najti prava
orodja, da boste lahko našli svoj naravni hip hop gib. Po tej delavnici
noben hip hop jam za vas ne bo več
problem. feel good, stopi v sredo!
ŽELJKO BOŽIč
➜
v sklopu reklamnih spotov v kinu
vsak choreographic capture preseneti gledalca, ga senzibilizira in
na ta način ozavesti o estetiki plesa
in ﬁlma na eni strani in estetiki
oglaševanja na drugi.
cHOREOGRAPHIc cAPTURES
Vabimo mlade plesalce, da pokažejo že izkušenim koreografom,
plesalcem in pedagogom, 3–7 minutni fragment svojega dela v
nastajanju ter pridobijo koreografske in performativne nasvete
za nadaljni razvoj prikazanega dela. Lahko pokažete fragment
svojega sola/dueta ali improvizacijsko idejo ali samo nekaj gibalnega materiala, ki ga želite naprej razvijati. Svetovali vam
bodo pedagogi VIBRE – Kjara Starič, Željko Božić in Magdalena
Reiter. Svetovanje bo potekalo individualno v dveh terminih po
20 minut. Svetovalnica je brezplačna, potrebno pa se je na njo
prijaviti s prijavnico in nam na email naslov poslati svoj kratki
življenjepis, na podlagi katerega vam bomo določili mentorja.
EKIPA VIBRE
več na: ✚ www.vibra.si
70
PROGRAM
FESTIVALA
VIBRA
TOREK 13. 08. 2013
9.00–11.30 socialna koreograﬁja v praksi: Jutranja joga / Razstrupljanje kapitalizma;
Sri Louise; predvidoma v parku Tivoli, ob Tivolskem gradu
12.00–13.00 mreža sodobnega plesa: Individualna svetovanja za nevladne organizacije;
Jedrt Jež Furlan, Sandra Đorem, Marija Mojca Pungerčar; predvidoma v Tivolskem gradu
SREDA 14. 08. 2013
9.00–11.30 socialna koreograﬁja v praksi: Jutranja joga / Razstrupljanje kapitalizma;
Sri Louise; predvidoma v parku Tivoli, ob Tivolskem gradu
12.00–13.00 Predavanje o socialni koreograﬁji: gibanje Occupy Oakland;
Sri Louise; predvidoma v Tivolskem gradu
čETRTEK 15. 08. 2013
9.00–11.30 socialna koreograﬁja v praksi: Jutranja joga / Razstrupljanje kapitalizma;
Sri Louise; predvidoma v parku Tivoli, ob Tivolskem gradu
12.00–13.00 mreža sodobnega plesa: Individualna svetovanja za nevladne organizacije;
Jedrt Jež Furlan, Sandra Đorem, Marija Mojca Pungerčar; predvidoma v Tivolskem gradu
PETEK 16. 08. 2013
9.00–11.30 socialna koreograﬁja v praksi: Jutranja joga / Razstrupljanje kapitalizma;
Sri Louise; predvidoma v parku Tivoli, ob Tivolskem gradu
12.00–13.00 Predavanje o socialni koreograﬁji: gibanje Occupy Oakland;
Sri Louise; predvidoma v Tivolskem gradu
SOBOTA 17. 08. 2013
19.30–20.00 Predvidoma Pogovor: Zdravo telo, zdrava revolucija ;
Dušan Semolič in Sri Louise; predvidoma v Tivolskem gradu
20.30–22.00 Thai chi;
Dušan Semolič; predvidoma v parku Tivoli, ob Tivolskem gradu
NEDELJA 18. 08. 2013
13.30–15.30 Predavanje in pogovor z umetnikom: Socialna koreograﬁja;
Michael Klien; kUd baobab
PONEDELJEK 19. 08. 2013
16.00–21.00 socialna koreograﬁja v praksi: Delavnica treščiti iz civilizacije v svet;
Michael Klien; kUd baobab
21.30–22.00 choreographic captures 2010;
LP bar
TOREK 20. 08. 2013
16.00–21.00 socialna koreograﬁja v praksi: Delavnica treščiti iz civilizacije v svet;
Michael Klien; kUd baobab
SREDA 21. 08. 2013
16.00–21.00 socialna koreograﬁja v praksi: Delavnica treščiti iz civilizacije v svet;
Michael Klien; kUd baobab
čETRTEK 22. 08. 2013
16.00–21.00 socialna koreograﬁja v praksi: Delavnica treščiti iz civilizacije v svet;
Michael Klien; kUd baobab
PETEK 23. 08. 2013
10.00–14.00 socialna koreograﬁja v praksi: Delavnica Inovativni načini sodelovanj;
Dejan Srhoj in Dragana Alﬁrević; kUd baobab
15.30–17.30 socialna koreograﬁja v praksi: Delavnica Inovativni načini sodelovanj;
Dejan Srhoj in Dragana Alﬁrević; kUd baobab
12.00–13.00 mreža sodobnega plesa: Individualna svetovanja za nevladne organizacije;
Jedrt Jež Furlan, Sandra Đorem, Marija Mojca Pungerčar; kUd baobab
SOBOTA 24. 08. 2013
10.00–11.00 Ustvarjalne plesne delavnice za otroke in mladino 13–15 let;
Saša Lončar; Plesna šola kazina
11.15–12.15 Ustvarjalne plesne delavnice za otroke in mladino 9–12 let;
Saša Lončar; Plesna šola kazina
10.00–11.30 Delavnica Moderne plesne tehnike;
Kjara Starič; Plesna šola kazina
10.00–11.30 Delavnica Joga z Body Mind centering elementi;
Kjara Starič; Plesna šola kazina
11.45–13.15 Delavnica Baleta;
Lukas Zuschlag; Plesna šola kazina
11.45–13.15 Svetovalnica za mlade plesalce ali pokaži na čem delaš;
Kjara Starič, Magdalena Reiter, Željko Božič; Plesna šola kazina
10.00–14.00 socialna koreograﬁja v praksi: Delavnica Inovativni načini sodelovanj;
Dejan Srhoj in Dragana Alﬁrević; kUd baobab
71
72
12.45–13.45 Ustvarjalne plesne delavnice za otroke in mladino 6–8 let;
Saša Lončar; Plesna šola kazina
13.45–15.15 Delavnica Sodobnega plesa;
Magdalena Reiter Plesna šola kazina
14.00–15.00 Ustvarjalne plesne delavnice za otroke in mladino 4–5 let;
Saša Lončar; Plesna šola kazina
15.30–17.00 Delavnica Partneringa v sodobnem plesu;
Magdalena Reiter, Dušan Teropšič; Plesna šola kazina
15.30–17.30 socialna koreograﬁja v praksi: Delavnica Inovativni načini sodelovanj;
Dejan Srhoj in Dragana Alﬁrević; kUd baobab
17.30–19.00 Delavnica Hip Hopa;
Željko Božič; Plesna šola kazina
18.00–19.30 Delavnica Salsa / Merengue / Bachata;
Danijel Mišon; Plesna šola kazina
18.30–19.30 Delavnica Zumba / Bokwa;
Aleksandra Košir; Plesna šola kazina
20.00–21.00 Thai chi;
Dušan Semolić; predvidoma v parku Tivoli, ob Tivolskem gradu
21.00 Otvoritveni žur in choreographic captures 2013;
LP bar
NEDELJA 25. 08. 2013
10.00–11.00 Ustvarjalne plesne delavnice za otroke in mladino 13–15 let;
Saša Lončar; Plesna šola kazina
11.15–12.15 Ustvarjalne plesne delavnice za otroke in mladino 9–12 let;
Saša Lončar; Plesna šola kazina
10.00–11.30 Delavnica Moderne plesne tehnike;
Kjara Starič; Plesna šola kazina
10.00–11.30 Delavnica Joga z Body Mind centering elementi;
Kjara Starič; Plesna šola kazina
11.45–13.15 Delavnica Baleta;
Lukas Zuschlag; Plesna šola kazina
11.45–13.15 Svetovalnica za mlade plesalce ali pokaži na čem delaš;
Kjara Starič, Magdalena Reiter, Željko Božič; Plesna šola kazina
10.00–14.00 socialna koreograﬁja v praksi: Delavnica Inovativni načini sodelovanj;
Dejan Srhoj in Dragana Alﬁrević; kUd baobab
13.45–15.15 Delavnica Sodobnega plesa;
Magdalena Reiter; Plesna šola kazina
15.30–17.00 Delavnica Partneringa v sodobnem plesu;
Magdalena Reiter, Dušan Teropšič; Plesna šola kazina
15.30–17.30 socialna koreograﬁja v praksi: Delavnica Inovativni načini sodelovanj;
Dejan Srhoj in Dragana Alﬁrević; kUd baobab
17.30–19.00 Delavnica Hip Hopa;
Željko Božič; Plesna šola kazina
18.00–19.30 Delavnica Salsa / Merengue / Bachata;
Danijel Mišon; Plesna šola kazina
18.30–19.30 Delavnica Zumba / Bokwa;
Aleksandra Košir; Plesna šola kazina
19.00–20.00 Predstavitev rezultatov delavnice Inovativni načini sodelovanja;
kUd baobab
20.00 ... choreographic captures 2013;
kUd baobab
PONEDELJEK 26. 08. 2013
10.00–11.00 Ustvarjalne plesne delavnice za otroke in mladino 13–15 let;
Saša Lončar; Plesna šola kazina
11.15–12.15 Ustvarjalne plesne delavnice za otroke in mladino 9–12 let;
Saša Lončar; Plesna šola kazina
10.00–11.30 Delavnica Moderne plesne tehnike;
Kjara Starič; Plesna šola kazina
10.00–11.30 Delavnica Joga z Body Mind centering elementi;
Kjara Starič; Plesna šola kazina
11.45–13.15 Delavnica Baleta;
Lukas Zuschlag; Plesna šola kazina
11.45–13.15 Svetovalnica za mlade plesalce ali pokaži na čem delaš;
Kjara Starič, Magdalena Reiter, Željko Božič; Plesna šola kazina
12.45–13.45 Ustvarjalne plesne delavnice za otroke in mladino 6–8 let;
Saša Lončar; Plesna šola kazina
13.45–15.15 Delavnica Sodobnega plesa;
Magdalena Reiter Plesna šola kazina
14.00–15.00 Ustvarjalne plesne delavnice za otroke in mladino 4–5 let;
Saša Lončar; Plesna šola kazina
15.30–17.00 Delavnica Partneringa v sodobnem plesu;
Magdalena Reiter, Dušan Teropšič; Plesna šola kazina
17.30–19.00 Delavnica Hip Hopa;
Željko Božič; Plesna šola kazina
18.00–19.30 Delavnica Salsa / Merengue / Bachata;
Danijel Mišon; Plesna šola kazina
18.30–19.30 Delavnica Zumba / Bokwa;
Aleksandra Košir; Plesna šola kazina
73
74
TOREK 27. 08. 2013
10.00–11.00 Ustvarjalne plesne delavnice za otroke in mladino 13–15 let;
Saša Lončar; Plesna šola kazina
11.15–12.15 Ustvarjalne plesne delavnice za otroke in mladino 9–12 let;
Saša Lončar; Plesna šola kazina
10.00–11.30 Delavnica Moderne plesne tehnike;
Kjara Starič; Plesna šola kazina
10.00–11.30 Delavnica Joga z Body Mind centering elementi;
Kjara Starič; Plesna šola kazina
11.45–13.15 Delavnica Baleta;
Lukas Zuschlag; Plesna šola kazina
11.45–13.15 Svetovalnica za mlade plesalce ali pokaži na čem delaš;
Kjara Starič, Magdalena Reiter, Željko Božič; Plesna šola kazina
12.45–13.45 Ustvarjalne plesne delavnice za otroke in mladino 6–8 let;
Saša Lončar; Plesna šola kazina
13.45–15.15 Delavnica Sodobnega plesa;
Magdalena Reiter Plesna šola kazina
14.00–15.00 Ustvarjalne plesne delavnice za otroke in mladino 4–5 let;
Saša Lončar; Plesna šola kazina
15.30–17.00 Delavnica Partneringa v sodobnem plesu;
Magdalena Reiter, Dušan Teropšič; Plesna šola kazina
17.30–19.00 Delavnica Hip Hopa;
Željko Božič; Plesna šola kazina
18.00–19.30 Delavnica Salsa / Merengue / Bachata;
Danijel Mišon; Plesna šola kazina
18.30–19.30 Delavnica Zumba / Bokwa;
Aleksandra Košir; Plesna šola kazina
SREDA 28. 08. 2013
10.00–11.00 Ustvarjalne plesne delavnice za otroke in mladino 13–15 let;
Saša Lončar; Plesna šola kazina
11.15–12.15 Ustvarjalne plesne delavnice za otroke in mladino 9–12 let;
Saša Lončar; Plesna šola kazina
10.00–11.30 Delavnica Moderne plesne tehnike;
Kjara Starič; Plesna šola kazina
10.00–11.30 Delavnica Joga z Body Mind centering elementi;
Kjara Starič; Plesna šola kazina
11.45–13.15 Delavnica Baleta;
Lukas Zuschlag; Plesna šola kazina
11.45–13.15 Svetovalnica za mlade plesalce ali pokaži na čem delaš;
Kjara Starič, Magdalena Reiter, Željko Božič; Plesna šola kazina
12.45–13.45 Ustvarjalne plesne delavnice za otroke in mladino 6–8 let;
Saša Lončar; Plesna šola kazina
13.45–15.15 Delavnica Sodobnega plesa;
Magdalena Reiter Plesna šola kazina
14.00–15.00 Ustvarjalne plesne delavnice za otroke in mladino 4–5 let;
Saša Lončar; Plesna šola kazina
15.30–17.00 Delavnica Partneringa v sodobnem plesu;
Magdalena Reiter, Dušan Teropšič; Plesna šola kazina
17.30–19.00 Delavnica Hip Hopa;
Željko Božič; Plesna šola kazina ali stritarjeva ulica
18.00–19.30 Delavnica Salsa / Merengue / Bachata;
Danijel Mišon; Plesna šola kazina
18.30–19.30 Delavnica Zumba / Bokwa;
Aleksandra Košir; Plesna šola kazina
čETRTEK 29. 08. 2013
10.00–11.00 Ustvarjalne plesne delavnice za otroke in mladino 13–15 let;
Saša Lončar; Plesna šola kazina
11.15–12.15 Ustvarjalne plesne delavnice za otroke in mladino 9–12 let;
Saša Lončar; Plesna šola kazina
10.00–11.30 Delavnica Moderne plesne tehnike;
Kjara Starič; Plesna šola kazina
10.00–11.30 Delavnica Joga z Body Mind centering elementi;
Kjara Starič; Plesna šola kazina
11.45–13.15 Delavnica Baleta;
Lukas Zuschlag; Plesna šola kazina
11.45–13.15 Svetovalnica za mlade plesalce ali pokaži na čem delaš;
Kjara Starič, Magdalena Reiter, Željko Božič; Plesna šola kazina
12.45–13.45 Ustvarjalne plesne delavnice za otroke in mladino 6–8 let;
Saša Lončar; Plesna šola kazina
13.45–15.15 Delavnica Sodobnega plesa;
Magdalena Reiter Plesna šola kazina
14.00–15.00 Ustvarjalne plesne delavnice za otroke in mladino 4–5 let;
Saša Lončar; Plesna šola kazina
15.30–17.00 Delavnica Partneringa v sodobnem plesu;
Magdalena Reiter, Dušan Teropšič; Plesna šola kazina
17.30–19.00 Delavnica Hip Hopa;
Željko Božič; Plesna šola kazina ali stritarjeva ulica
18.00–19.30 Delavnica Salsa / Merengue / Bachata;
Danijel Mišon; Plesna šola kazina
18.30–19.30 Delavnica Zumba / Bokwa;
Aleksandra Košir; Plesna šola kazina
75
76
PETEK 30. 08. 2013
10.00–11.00 Ustvarjalne plesne delavnice za otroke in mladino 13–15 let;
Saša Lončar; Plesna šola kazina
11.15–12.15 Ustvarjalne plesne delavnice za otroke in mladino 9–12 let;
Saša Lončar; Plesna šola kazina
10.00–11.30 Delavnica Moderne plesne tehnike;
Kjara Starič; Plesna šola kazina
10.00–11.30 Delavnica Joga z Body Mind centering elementi;
Kjara Starič; Plesna šola kazina
11.45–13.15 Delavnica Baleta;
Lukas Zuschlag; Plesna šola kazina
11.45–13.15 Svetovalnica za mlade plesalce ali pokaži na čem delaš;
Kjara Starič, Magdalena Reiter, Željko Božič; Plesna šola kazina
12.45–13.45 Ustvarjalne plesne delavnice za otroke in mladino 6–8 let;
Saša Lončar; Plesna šola kazina
13.45–15.15 Delavnica Sodobnega plesa;
Magdalena Reiter Plesna šola kazina
14.00–15.00 Ustvarjalne plesne delavnice za otroke in mladino 4–5 let;
Saša Lončar; Plesna šola kazina
15.30–17.00 Delavnica Partneringa v sodobnem plesu;
Magdalena Reiter, Dušan Teropšič; Plesna šola kazina
17.30–19.00 Delavnica Hip Hopa;
Željko Božič; Plesna šola kazina ali stritarjeva ulica
18.00–19.30 Delavnica Salsa / Merengue / Bachata;
Danijel Mišon; Plesna šola kazina
18.30–19.30 Delavnica Zumba / Bokwa;
Aleksandra Košir; Plesna šola kazina
20.00 ... Zaključni žur choreographic captures 2013;
LP bar
* v primeru dežja bomo predvidoma v agniyoga centru; ali lokacijo javimo naknadno.
77
Društvo za
sodobni ples
Slovenije
78
JEDRT JEŽ FURLAN
GREGOR KAMNIKAR
SANDRA ĐOREM
6.
INTERVJUJI PLETILCI MRez
DRAGANA ALFIREVIć
IZTOK KOVAč
GORAN BOGDANOVSKI
MAGDALENA REITER
1.
KAKO RAZUMEŠ
POJEM MREŽE IN
MREŽENJA? V MISLIH
IMAMO NE SAMO NAŠO
MREŽO, TEMVEČ
POVEZOVANJE
NEVLADNIH
ORGANIZACIJ IN
POSAMEZNIKOV TAKO
NA VSEBINSKEM KOT
TUDI NA BOLJ
ORGANIZACIJSKEM
NIVOJU –
HORIZONTALNO
POVEZOVANJE,
DELOVANJE. KAKŠNA
SO (BILA)
PRIČAKOVANJA,
STRAHOVI, POMISLEKI?
KAKŠNE SO
PREDNOSTI?
JEDRT JEŽ FURLAN: načeloma se
mi zdi mreženje odlično. stanje na
terenu kaže na povezovanje posameznikov, lahko po potrebi, samo
za en projekt, potem pa morda
lahko pride še do mreženja v širšem smislu. nvo v kulturi se povezujejo npr. tako, da nekdo gostuje
ali v koprodukcijskem sodelovanju
uprizarja svoje delo v španskih borcih, stari elektrarni, cankarjevem
domu, PTL-ju itn., kjer gre bolj za
mreženje večjih prostorodajalcev
pri določenem projektu (tudi festivalu). organizacijsko mreženje nam
gre torej bolje kot vsebinsko. horizontalno povezovanje in delovanje
v sloveniji nasploh vidim kot težko
nalogo, ker horizontalnega delovanja nismo navajeni, in to ne samo
znotraj nevladnega sektorja, temveč gre v večini primerov za vertikalno strukturo (vsak projekt, zavod
itn. ima svojega vodjo, določene na-
loge, predvsem pa odgovornosti,
kar pomeni, da vsak opravlja svoje
delo in je morda manj skupne razprave o temah, s katerimi se ukvarjajo). Lahko bi rekli, da je splošna
slovenska značilnost to, da se lažje
organiziramo, če nas nekdo »povleče« in vodi, manj pa prevladuje
skupinska dinamika. zna biti, da
obstoječa horizontalna mreženja
delujejo dobro, a moj vtis je, da je
to delovanje morda počasnejše, kar
je logično glede na to, da šteje vsak
glas oziroma ideja in da je ločevanje
skupinska dinamika. kar zna biti
dobro za umetnost, je dobro tudi
za širšo družbo? ne vem. če sodim
po vstajah, bo mreženje sčasoma
morda omrežilo, povezalo, se prelilo
v novo paradigmo povezovanja, življenja, delovanja, politike. več časa
potrebujemo, da se ozavestimo in
se zares omrežimo na vseh nivojih.
mreža sodobnega plesa je v osnovi
odličen projekt, ki pa po zakonitostih kriterijev ess, ki jih moramo
upoštevati, ne sledi dejanski širitvi
in udejanjanju mreženja. Izobraževanje in zagovorništvo sta nujna
procesa, ki bi ju po mojih predstavah mreža morala polnokrvno izvajati. Lepo in prav je, da organiziramo
delavnice, pogovore, novinarske
konference, vendar pa se od nas
dejansko ne pričakuje nič več. če
grem korak dlje, morda kaj več niti
ni zaželeno, ker je dovolj, da odkljukamo aktivnosti, ki smo jih prijavili.
širitev teritorija in dejavnosti bi se
zgolj zažrla v našo predanost, predvsem pa v prosti čas, in enormno
energije bi porabili, da bi delali to,
kar se mi zdi najbolj nujno: nenehno
zagovorništvo, s katerim bi dosegli
preboj na sceni, ki bi dejansko povezoval, krepil položaj nevladnih organizacij v umetnosti. Pa tudi polnokrvno opolnomočenje akterjev na
sceni, naj bo to administrativno,
vsebinsko itn. ampak to je že druga
79
zgodba. dober nastavek, obremenjen z administracijo, ki potem kroji
življenja ...
DRAGANA ALFIREVIć: danes ne
moremo več niti razmišljati zunaj
paradigem mrež in povezovanja –
mrež kot političnih teles, mrež kot
sistemov identiﬁkacije, mrež kot
načinov organizacije in komunikacije, mrež kot kolektivnega mišljenja. obstajajo neformalne, začasne
mreže, interesne skupine, pa tudi
zelo organizirane dolgoročno zastavljene mreže, ki sčasoma postanejo platforme ali projekti ali
celo organizacije ali podjetja. In vse
drugo vmes. v določenem trenutku
v 90-ih letih je bilo mreženje nujno
za pridobitev sredstev, bilo je tudi
način, kako so se reševala določena politična vprašanja, ker je bila
potrebna neka usmeritev in neka
kritična masa. zdaj se te iste mreže
počasi proﬁlirajo, izginjajo ali
usmerjajo v nekaj drugega. zdaj
potrebujemo »več razlik kot enotnosti«, zato se v skladu s tem
oblike mreženja spreminjajo.
bistveno se mi vsekakor zdi, in to
je praksa pokazala, da ideja o povezovanju prihaja »od spodaj« oziroma da je njena smer »od spodaj
navzgor« in da ni načrtovana kot
del strategije ali rezultat razpisnih
pogojev, ampak je bolj posledica
nekaterih drugih, bistvenih motivacij in interesov. Takšne mreže živijo dolgo in dosežejo spremembe
v daljšem obdobju. druge, ki pa so
same sebi namen, pa po določe-
80
nem času, ko se preneha njihovo
ﬁnanciranje, izgubijo zagon.
vprašanje je tudi, na kakšen način
se skozi mrežo politično legitimizira
določeno početje ali pa se na primer kapitalizira določena izkušnja.
fizična prisotnost in osebna izkušnja se mi vsekakor zdita najbolj bistvena vidika vsakršne komunikacije, deljenja znanja in tudi
mreženja.
Upam, da se bo mreža za sodobni
ples bolj profilirala skozi vprašanja, na katera išče odgovore, npr.
vprašanji: do katere mere lahko
deluje povezovalno in kaj je njena
specifika?
GREGOR KAMNIKAR: Pojem mreženja razumem kot prostor, kjer
ugotovimo, katere zadeve v ustvarjanju umetnosti in njeni produkciji
so nam v določenem obdobju
skupne. nato kot skupina in skupnost pogledamo, kako lahko ustvarimo pogoje, da bomo skupaj uresničevali skupne cilje, in začnemo
delati v tej smeri.
Pričakovanja sledijo iz spoznanja,
kaj nam je skupno in zakaj smo se
začeli povezovati. če v sodelovanje
vstopim z že izdelanimi pričakovanji, ki jih ne nameravam spreminjati
s somrežniki, je mreženje samo izgovor za neko drugo zgodbo (hidden agenda), ki je ne želiš deliti z
drugimi.
strah je povezan s stopnjo zaupanja. zaupanje do drugega lahko
pridobimo prek skupnega dela.
zato je vedno potrebno neko začetno zaupanje, za katero upam,
da je osnovano na intuiciji in delnih
informacijah, ki niso govorice. sicer
smo spet pri receptu za hitri propad
mreže.
Pomisleki gredo vedno v smeri zlorabe zaupanja. Utvara je misliti, da
lahko zlorabo zaupanja preprečimo,
lahko pa jo omejimo ali omilimo.
Pri celotni zadevi gre za jasno, čisto, igrivo komunikacijo, kjer lahko
sporočiš tako svoje strahove in pomisleke kot svoje razumevanje in
pričakovanja. če ljudje to sporočajo
drug drugemu prostovoljno, to pomeni, da čutijo osnovno zaupanje
do situacije. seveda na tej točki
težko čutiš možnosti zlorabe, če
pa jih že, moraš strahove in pomisleke v začetnem zanosu dozirati
v manjši meri, saj drugače zadušijo
začetek skupnega delovanja.
opažam, da premalo jasno in tvorno
komuniciramo, predvsem pa ne poskrbimo za okoliščine, v katerih bi
radi komunicirali. menim, da je vsak
posameznik odgovoren za soustvarjanje okoliščin, v katerih se bo
počutil dovolj varno, da se bo lahko
zaupal in izpostavil, ne da bi se
hkrati že poskušal zavarovati pred
morebitnim prizadevanjem bolečin.
In ravno visoka stopnja zaupanja
je lahko prednost takega združevanja. za visoko stopnjo zaupanja
moramo delati vsi pripadniki skupnosti in mreže. mene še vedno
mika, da bi jo s skupnostjo, v katero vstopim, (so)ustvaril.
SANDRA ĐOREM: beseda mreženje
mi na prvi pogled vzbudi asociacijo
na neko horizontalno delovanje –
delovanje tako v vsebinskem in
organizacijskem kot tudi v komunikacijskem smislu. v takem delovanju pa ima vsak delček te se-
stavljanke – »mrežavljanke« – svojo
vlogo oziroma funkcijo in prispeva
k celoti. da bi takšna mreža zares
delovala in da ne bi bila le sama
sebi namen, morajo vsi njeni člani
v njej sodelovati, kar pa je možno
le, če jo najprej prepoznajo kot
svojo. Idejo resničnega sodelovanja
in povezovanja smo skušali promovirati skozi različne kanale, a smo
vedno znova trčili ob osnovni preživetveni problem slovenske neodvisne produkcijske scene: vsak skrbi
za svoj vrtiček, širšo sliko pa je težko
videti, težko je zbrati energijo zanjo,
še manj pa je zanjo vredno žrtvovati
delček svojega časa. navsezadnje
gre le za čas in potrpljenje, da stvari
pogledamo z več zornih kotov in
poskušamo najti usklajeno rešitev,
ki bi vsaj deloma harmonizirala ekstremne potenciale, ki vlečejo vsak
v svojo smer ... mreženje vidim tudi
kot idejo delovanja, ki se je v zadnjem desetletju razvila v precej priljubljen format izvajanja projektov,
ki ga favorizirajo ﬁnancerji, saj je
tako najlažje zadostiti kriterijem
aktivne vključenosti in participacije
raznolikih družbenih skupin. Pozitivno je dejstvo, da je koncept vsekakor »vsevključujoč«, problem pa
nastane, ko vsevključujočnost postane le politično korekten izgovor,
da se na določenih področjih stvari
ne premaknejo in ne razvijajo naprej. vprašanje je tudi, ali se realnost
artikuliranega v dokumentih, papirjih in realiziranih projektih dotika
tudi realnosti naših življenj. seveda
se sliši lepo, da smo spletli mrežo
organizacij, ki delujejo na nekem
področju, imajo (vsaj) nekaj skupnih
interesov, prepoznavajo določene
vrednote kot identiﬁkacijski faktor
ter vredne kolektivnega boja, a kljub
vsemu se sprašujem, ali ni mreža
postala le malce modernejša beseda za sindikat.
IZTOK KOVAč: hitrejši pretok informacij, učinkovito povezovanje
med zainteresiranimi, preseganje
nacionalnih okvirov, odpiranje novih možnosti ... nevarnost mreženja v umetnosti vidim v mreženju
zgolj zaradi poslovnih interesov.
MAGDALENA REITER: zame se
mreženje začne na nivoju vsebine,
ne organizacije, saj je slednja posledica ideje oziroma različnih idej.
Potem pa organizacija seveda zaživi
svoje lastno življenje. samo povezovanje in sodelovanje se mi zdi
ključnega pomena za razvoj, pretok
misli, izmenjavo idej in informacij.
s tem namenom je tudi nastala vIbra – poletni plesni teden v Ljubljani, ki se bo letos prvič zgodil konec avgusta in omogoča srečanje z
različnimi plesnimi zvrstmi, umetniki, pedagogi in plesalci na enem
mestu. zato je potrebno ogromno
organizacijskega mreženja in sodelovanja med različnimi nevladnimi
institucijami kot tudi veliko dobre
volje vseh instituciji in posameznikov, ki so v to dogajanje vključeni.
2.
KAJ ZAZNAVAŠ KOT
TRENUTNO KLJUČNO
PROBLEMATIKO
NEVLADNEGA
SEKTORJA NA
PODROČJU
SODOBNEGA PLESA
IN KAKŠEN JE TVOJ
PREDLOG IN VIZIJA
ZA IZBOLJŠAVO?
ČESA NAŠA JAVNA
UPRAVA OZIROMA
ODLOČEVALCI NE
RAZUMEJO?
IZTOK KOVAč: neprepoznavnost
žanra, pomanjkanje kontinuitete
delovanja, pomanjkanje večjih in
odmevnejših dogodkov, pomanjkanje poklica plesalca, odmevne skupine nacionalnega pomena itn.
odločevalci vse razumejo po svoje
in znotraj proračunov, s katerimi
razpolagajo.
SANDRA ĐOREM: Problem nevladnega sektorja v sloveniji vidim
v tem, da pravzaprav nikoli ni bil
zares »neodvisen«, saj je zaradi
majhnosti okolja in maloštevilnosti
zainteresiranih akterjev vedno nastajal v sodelovanju z obstoječimi
oblastmi. v tako majhnem prostoru
je pač nemogoče, da se ljudje med
sabo ne bi vsaj malo poznali in
spletli nekakšnih skoraj incestuoznih vezi, kar se dogaja tudi na področju kulture, in sicer med birokrati, odločevalci in njihovimi
priljubljenimi umetniki. naši odločevalci, javna uprava in njihovi
uslužbenci še zmeraj ne razumejo
(in včasih se zdi, kot da nikoli niso),
da bi nevladni sektor moral imeti
avtonomijo, vsaj v vsebinskem
smislu, saj na strukturni, organi-
81
zacijski ali ﬁnančni ravni ne moremo proizvajati drugačnosti, ker
smo skozi državno delovanje vezani na ustoličen pravni red. zakoni
so za vse v državi pač enaki. način
poslovanja društev, zavodov, samostojnih podjetnikov in družb z
omejeno odgovornostjo je v pravnem smislu enak za vse in pričakuje se, da ga bomo tudi udejanjali
in spoštovali. Problem nastane, ko
se na nivoju vsebine začnemo pogajati na strukturni način. Tukaj se
ustvarjanje konča in ostane samo
še prelaganje odgovornosti z enega
na drugega, ne znamo pa več povedati, kaj nas zanima, zakaj se
združujemo in kaj si lahko podarimo ali se drug od drugega naučimo. Te ločnice v naši državi ne
poznamo. birokrati se spuščajo v
vsebinsko delo nevladnikov, jih poskušajo naučiti, da stvari artikulirajo na njihov način. vidi kdo v tem
kak smisel? nevladne organizacije
so nastale prav zato, da se skozi
njih izrazi tista skrivnost življenja,
ki je neujemljiva, nedotakljiva, ki
ne dopušča racionalne razlage. a
današnja realnost jim ne dovoljuje,
da bi se takih tem sploh lotevali,
saj za to v birokratskem kolesju
preprosto zmanjka časa. nevladniki
so birokrati, birokrati pa postajajo
kruti nadzorniki, ki iščejo zanemarljive napake, na podlagi katerih se
odločajo, koga bodo ﬁnancirali, torej kdo bo obstal in preživel. sprašujem se, če temu sploh lahko še
rečemo civilizacijski razvoj?
82
GREGOR KAMNIKAR: več ključnih
problematik je, ki so med seboj povezane (tvorijo mrežo), in pri katerikoli začnemo, pridemo do drugih.
nekaterim bolj leži ena problematika, drugim druga. če se začnem
ukvarjati s problematiko, ki mi je
blizu, hitro pridem do problematike,
ki je blizu nekomu drugemu. To naju
že začne družiti in tako imamo povezovanje in mreženje že na dlani.
Potemtakem je eno ključnih vprašanj prepoznanje zgoraj opisanega
dejstva. Toda to lahko dojame le tisti, ki se začne ukvarjati s problematiko, ki mu je blizu, in se potem
z njo ukvarja dovolj dolgo, da pride
do druge problematike ... Takemu
človeku je povezovanje logičen naslednji korak tega početja.
Potem je tu še večna tema majhnosti, ki je nočemo in ne znamo
ustvarjalno uporabiti. Primer csPU.
v določenem trenutku sem med
drugim predlagal, da vržemo karte
na mizo in povemo, kaj pričakujemo od csPU in kakšno funkcijo
bi kdo rad in za kakšno obdobje.
Ideja za tem je, da lahko s poznavanjem aspiracij drug drugega veliko trdneje nastopamo v komunikaciji z ustanoviteljem csPU, ki ima
tako manj možnosti, da bi manipuliral s situacijo. a to, da vržemo
karte na mizo, ni samo politična
prednost, pač pa tudi umetniška.
ne verjamem v izboljšave, verjamem v spremembe. vizija je zame
vedno močno povezana z že obstoječim. Torej moramo najprej nekako spoznati, kaj je scena sod-
obne umetnosti zdaj, danes ob tej
uri. kako? s poslušanjem, komunikacijo, z radovednostjo in orodji,
ki so mi blizu in mi pomagajo, da v
komunikaciji ostanem občutljiv in
dojemljiv ter odločen.
To velja tudi za javno upravo. v javni upravi so tudi samo ljudje. a
tako kot za nas je tudi za njih
osrednje vprašanje tisto zmožnosti
ocene, spoznanja, sprejemanja
tega, kar je. moja izkušnja, recimo
z mojco Jan zoran ali v 90-ih letih
s simonom kardumom, izhaja iz
razumevanja tega, da delo, ki ga
opravljam, ni moja identiﬁkacija,
pač pa vloga, ki jo lahko uporabim
na ustvarjalen način. Tako mojca
kot simon izkazujeta razumevanje
položaja in vloge, ki ju imata, in
poskušata iz te vloge in z njo narediti več kot samo zaslužiti denar
za preživetje.
vsem nam manjka ustvarjalne komunikacije, ki naj bo prežeta s
strahovi, pričakovanji, idejami, vizijami itn., a tudi s treznim razmislekom, z drznimi vizijami in željo
vzpostaviti pogoje za čim več ljudi,
da bo taka ustvarjalna komunikacija lahko živela in nas bo nagovarjala k akciji in uresničevanju v
ustvarjalni komunikaciji dogovorjenih zadev.
DRAGANA ALFIREVIć: vizija je
morda premočna beseda, ampak
mislim, da je osnovna ideja, ki je
še vedno niti mi niti odločevalci ne
razumemo, to, da vsi govorimo o
istem problemu, le z različnih zornih kotov, da različne pobude in
ideje za spremembe zakonov ali
predlogi drugačnih ureditev, ki prihajajo na politične mize, niso samo
problemi praktikov, pač pa zaradi
neurejenega stanja trpi celotna
slika, del te slike pa so tudi politiki,
publika, mediji itn. dejstvo, da so
cele skupnosti sodobnih uprizoritvenih umetnosti po vsem balkanu
organizirane kot t.i. civilni sektor,
pomeni samo, da ni veliko možnosti za strukturne izboljšave, in zelo
dobro kaže odnos naših vlad do
našega dela. Po drugi strani pa moramo opraviti še veliko dela (veliko
kadrov je treba izobraziti, potrebujemo še veliko dialoga na sami
sceni in povsem novo infrastrukturo), preden se vzpostavi nekaj
takega kot javna institucija na tem
področju. Primeri nacionalnih plesnih centrov iz sosednjih držav, podoben primer je tudi slovenski
csPU, kažejo, da če ta poteza ni
zares dobro premišljena, lahko akterjem na sceni povzroči več škode
kot koristi.
situacija s slovenskim centrom v
obliki javne institucije je tudi bolj
spodrsljaj kot uspešen primer;
tako je že od samega začetka. To,
kar ni narejeno na zdravih temeljih, nikoli ne more stati in noben
dogovor ali kompromis tega ne
more spremeniti.
moje izkušnje so, da imajo tudi
odločevalci svoje probleme in ne
vedo, kako se spopasti z določenimi
vprašanji. Težava je v tem, da so to
problemi nas vseh in ne le praktikov
»s terena«. v trenutku, ko bomo vsi
razumeli, da rešujemo iste boje in
iste probleme, bo veliko lažje najti
rešitev. Interesi so partikularni, skorajda osebni, tudi ambicije so velikokrat zelo osebne, ampak za resne
premike potrebujemo razumevanje
celotne slike. situacija je podobna
kot v dnevni politiki.
odločevalci ne razumejo enega
dela slike, drugi ne razumejo drugega dela slike, zato moramo nenehno vlagati v dialog, da bi se ta
segregirana in ločena perspektiva
in njeni delčki povezali.
GORAN BOGDANOVSKI: na tem
polju delujem malo več kot deset
let in zaznavam nezadovoljstvo pri
starejših uveljavljenih umetnikih,
ki zaradi pogojev dela ne morejo
napredovati in se razvijati, kot tudi
pri mlajših umetnikih, ki težko dobijo priložnost za delo in razvoj. Ta
naš prostor nekako stoji, stagnira,
se ne giblje in zato je v njem veliko
napetosti. vsak drži tisti svoj mali
košček prostora. To napetost je
treba sprostiti in jo usmeriti v pretok, ustvarjanje, sobivanje in razvoj.
zato je potrebna tudi politična volja.
so že napisani. odločevalci ne razumejo, da so politiki v naši službi
in da bi morali narediti svoje delo,
za katero so plačani iz javnega denarja, da omogočijo pogoje za razvoj sodobnega plesa. In tukaj ne bi
smelo biti izgovorov.
vsi vemo in se strinjamo, z odločevalci vred, da je sodobni ples prišel do točke, ko potrebuje sistemski okvir, in da je potreben dodaten
trajni denar za profesionalizacijo
pogojev dela ali institucionalizacijo
sodobnega plesa.
• institucionalizacijo in profesionalizacijo sodobnega plesa,
v obdobju 2010–2012 smo po dolgem času stopili skupaj akterji
»sodobnoplesne scene« in predstavniki odločevalcev in izpeljali »civilni dialog« na visokem in odprtem
nivoju. zmenili smo se, da je čas
za profesionalne pogoje dela in za
center sodobnih plesnih umetnosti
(csPU), javno institucijo, ki bi v sodelovanju z nevladnim sektorjem
skrbela za razvoj sodobnoplesne
umetnosti. skupaj z mzk in moL
smo ustanovili csPU, potem pa čez
noč ... nove ﬁgure na odločevalskih
mestih, ki nimajo pojma o umetnosti in sodobnem plesu, in tako je
v imenu kapitalizma sledila ukinitev
csPU-ja ... kako je mogoče, da je
mnenje enega ministra, enega navadnega človeka, vredno več od
dvoletnega civilnega dialoga, za katerim stoji celotna scena s sekretarji
vred? In zdaj naj bi spet pisali nove
predloge in nove strategije ... ne,
mi smo svoje povedali. vsi že vse
vemo in vsi dokumenti in predlogi
• izenačitev statusa samozaposlenih v kulturi z zaposlenimi v
javnem sektorju (socialni prispevki, bolniške, porodniške, regres, prekvaliﬁkacije ... ).
sistemsko je treba speljati:
• izenačitev pogojev ﬁnanciranja
delovanja, programskih vsebin
in projektov nvo s pogoji ﬁnanciranja delovanja, programskih
vsebin in projektov javnih zavodov,
• opolnomočnje nvo za izvajanje
tistih javnih služb, ki se ne izvajajo v javnem sektorju,
• dvig zaposljivosti v nvo,
JEDRT JEŽ FURLAN: Profesionalizacija je tista točka, ki bi se morala že zdavnaj zgoditi. gre za infrastrukturo, prostore, normalne
pogoje dela, pravno in socialno zaščito. normalne bolniške, nadomestila za čas brez dela (samozaposlenost v nvo na področju kulture
je večkrat samo statistična krinka
za brezposelnost). ker tega ni oziroma vsaj ne v taki meri kot pri
redno zaposlenih državljanih, se
počasi razkrajajo volja, entuziazem,
profesionalnost dela itn. socialni
primanjkljaj je postal vsebina dela
in življenja. dejstvo je, da so samozaposleni (kar koreograﬁ in plesalci v večini primerov so) drugorazredni državljani, da zaslužijo od
trikrat do petkrat manj kot redno
zaposleni za isto kvoto dela in da
83
jih birokratski aparat vidi kot lastne
delodajalce. shizofren položaj, ki
bi ironično terjal beneﬁciran delovni
staž. zaenkrat ne kaže, da bi se
bližali »normalnosti«. morda se bo
zgodil kozmetičen popravek na relaciji dUrs – ministrstvo za ﬁnance
in katastrofalno stanje rahlo omililo,
vendar je to premalo.
3.
KAKO RAZUMEŠ
CIVILNI DIALOG NA
PODROČJU PLESA?
O ČEM BI SE MORALI
POGOVARJATI,
PA SE NE? KATERIH
VPRAŠANJ NAJ BI SE
DOTIKALA SODOBNA
PLESNA UMETNOST?
JEDRT JEŽ FURLAN: kako stopiti
skupaj, se poenotiti v zagovorništvu, nenehno opozarjati na svoj
položaj, lobirati pri politikih in sindikatih s pripravljenimi zakoni,
predlogi, imeti zaposlene odlične
pravnike? Tega ni, pa bi moralo biti,
in še dolgo bo tako. vsebinsko pa
moramo stremeti tako k profesionalizaciji kot k popularizaciji sodobnega plesa.
IZTOK KOVAč: kako dvigniti ugled
žanra in povrniti občinstvo v dvorane! In odgovor na zadnje vprašanje: predvsem vprašanj, ki se nanašajo na doseganje čimboljše
84
kvalitete umetniških del (tako umetnikov, producentov kot ﬁnancerjev).
MAGDALENA REITER: Predvsem
se mi zdi pomembno odpreti sodobno plesno umetnost drugim
plesnim in umetniškim zvrstem in
prenehati s hermetičnim zapiranjem te forme. To govorim kot dolgoletna sodobnoplesna puritanka.
zdi se mi, da bi sodobni ples potreboval neko medzvrstno križanje,
da bi lahko še bolj natančno detektiral temperaturo sedanjega
časa. zato tudi počasi razprostiram
svoje tipalke v druge plesne zvrsti.
To se mi zdi zelo vznemirljivo.
GREGOR KAMNIKAR: civilni dialog
razumem kot možnost za igrivo
ustvarjalno komunikacijo med različnimi vlogami sodobne plesne umetnosti (ustvarjalcem, odločevalcem,
prejemnikom/gledalcem/ pričo/udeležencem). hkrati se zavedam, da
je to predvsem retorična ﬁgura, ki
govorcu pomaga prekriti nezanimanje za področje ali neznanje, nepoznavanje oziroma krč pred govorjenjem o bistvenih zadevah.
o čem bi se morali pogovarjati? o
strokovnih vidikih plesa; o tem,
kako »srednja« generacija plesnih
ustvarjalcev hira, kar je najlažje odpraviti s ﬂoskulo, da pač »ne morejo proizvesti nič pametnega«; o
perverzni želji, da obdržimo produkcijo umetnosti na isti ravni, kot
je bila pred dvajsetimi leti, pri čemer hkrati govorimo o tem, da jo
želimo izboljšati; o tem, kako lahko
ustvarjalno uporabimo majhnosti
slovenske scene in njeno pestrost
in raznolikost; o potencialih uporabe metodologij dela v sodobni
plesni umetnosti na drugih področjih človekovega ustvarjanja (v znanosti, športu, zdravilstvu, terapevtiki); o povezavi med generacijami;
o izmenjavi know-howa in znanja
med plesnimi ustvarjalci.
sodobna plesna umetnost naj se
dotika vprašanj sodobnosti (kaj je
sodobno, kako to prepoznati, skomunicirati), plesa (kaj je ples, kaj
ni ples v družbenem, umetniškem,
kulturnem smislu) in umetnosti
(odnos ene umetnosti do druge,
odnos umetnosti do tehnologije,
odnos umetnosti do družbe). To bo
že odličen dosežek, ki nas bo popeljal k drugim vprašanjem.
SANDRA ĐOREM: civilni dialog na
področju plesa se prične na nivoju
telesa. Telo samo po sebi izraža,
artikulira in odseva današnjo realnost. zato so vsi napori, da bi
prakso teles prevajali v relevanten
diskurz za uradnike, pravzaprav
projekt z utopičnim ciljem. rezultat
so prenavdihnjeni uradniki in preveč artikulirani ustvarjalci, oboji se
na vso moč trudijo, da bi med njimi
(ne) stekel dialog. kadarkoli pa se
slučajno zgodi, da navidezni dialog
steče, je reguliran s strateško vnaprej izoblikovanim interesom. zavedam se, da to zveni precej paranoično, kot neka teorija zarote, in
verjamem, da vse to poteka na nezavednem nivoju!
ne pogovarjamo se več o estetiki,
okusih, skrivnostnostih, ranljivosti,
bolečini ustvarjalnih procesov in o
sočnosti življenja ter vsakdanjosti,
iz katere izvirajo vse te »nad-ideje«
in umetniški presežki. rezultat tega
pa je seveda hiperprodukcija, pri
kateri ustvarjalnost izhaja predvsem iz frustracije kot strategija
preživetja in nabiranja dodatnih
točk ter iz pomanjkanja razumevanja in empatije. vse skupaj postaja
podobno politiki. Pri tem pa resnična ustvarjalnost prepogosto ostaja
nevidna, neopažena, v območju
skritega. In vedno bolj verjamem v
to, da je tako tudi prav. medijski diskurz je postal tako agresiven, da
nekaj lepega običajno v trenutku
demistiﬁcira in spremeni v splošno.
Tukaj pa je konec igre, saj spet vsi
strateško razmišljajo, kaj neki je
naslednji korak.
GORAN BOGDANOVSKI: civilni
dialog znotraj področja sodobnega
plesa se je v okviru dsPs – društva
za sodobni ples slovenije intenziviral v obdobju nastanka csPU in
se po ukinitvi zopet umiril. To je
dokaz, da smo sposobni priti skupaj in se pogovoriti in tudi odločati,
ko gre zares.
kar pa se tiče civilnega dialoga z
odločevalci, imam občutek, da
slednji civilni dialog razumejo bolj
kot nalogo, ki jo morajo opraviti zaradi direktive eU. ampak civilni dialog ni to, da minister ustanovi delovno skupino s predstavniki civilne
družbe in predstavniki vladajočih
in se potem njihovi sklepi ne upoštevajo. bilo bi smiselno, da bi bili
sklepi takih skupin za odločevalce
zavezujoči. drugače je vse skupaj
samo zanimivo sestankovanje,
merjenje moči, včasih tok zelo dobrih idej, ki se zapišejo v konkretne
predloge in strategije, a ponavadi
spet končajo v nekem predalu.
odločevalci ne razumejo tega, da
imajo njihovi sekretarji v svojih predalih že vrsto operativnih predlogov, programov in strategij, ki so
nastali v zadnjih letih, tudi v sodelovanju z nevladnim sektorjem, in
bi jih morali samo začeti pogumno
udejanjati in sproti reševati nepredvidene težave.
DRAGANA ALFIREVIć: dialog se
mora najprej vzpostaviti (ali nadaljevati tam, kjer se že dogaja) med
samimi akterji na sceni. nadalje
moramo predlagati nove načine pogovarjanja na vseh ravneh. Tega ne
mislim v smislu posploševanja ali
poenotenja, saj zelo nasprotujem
združevanju nezdružljivih članov
zato, da bi bili prepoznavnejši v
očeh politikov, pač pa bolj v smislu
resnega medsebojnega zanimanja
in dejanske podpore kolegov ne
glede na estetska ali druga razhajanja in dejanskega pogovora o
kvaliteti in smereh našega dela.
eden takšnih primerov je tudi delavnica pogleda, ki jo je predlagala
Teja reba in je nekaj novega pri
nas z vidika gledanja in razumevanja dela in umetnika. še nekaj. naš
besednjak je postal tehnično-podjetniško-militarističen. moramo iznajti svoje načine komunikacije in
s tem doprinesti k tej družbi, ne pa
zgolj kopirati podjetja. mi, ki delujemo na tem področju, se moramo
boriti za svoj položaj, ki je speciﬁčen, ki ne prevzema načinov in formatov komunikacije od drugih.
koreograﬁja (še posebej koreograﬁja, kot se dojema v zadnjem desetletju, recimo, t.i. razširjena koreograﬁja, ki ne deluje samo na
odru) se nanaša na vse, kjer je prisotna organizacija, gibanje, komunikacija in kompozicija, torej skoraj
na vsa področja življenja. sodobni
ples lahko reši svet, če se poglobi
v svoje dejanske potenciale. v tem
smislu so vprašanja, ki se dotikajo
sodobnega plesa, vprašanja, ki se
dotikajo vseh in vsega. Potrebujemo samo veliko komunikacije in
artikulacije na vseh ravneh.
4.
RAZPISNA
PROBLEMATIKA:
KAJ BI POPRAVIL(A)
V RAZPISIH?
KAJ BI DODAL(A) ITN.?
V MISLIH IMAMO TAKO
RAZPISE MOL IN MK
KOT EU RAZPISE.
S KATERIMI
MINISTRSTVI BI MREŽA
MORALA VZPOSTAVITI
DIALOG ZA BOLJŠE
DELOVANJE SEKTORJA?
GREGOR KAMNIKAR: Plačano sodelovanje izkušenih ljudi s področja
pri oblikovanju razpisne dokumentacije za to področje. mreža naj strateško komunicira z ministrstvi, ki
pokrivajo področje, s katerim se
mreža ukvarja, pri čemer naj upošteva svoje prioritete.
SANDRA ĐOREM: Predvsem bi namesto togosti razpisnih dokumentacij, ki človeka silijo v konsistentnost diskurza, ki z realnostjo nima
veze, želela, da se odločevalci potrudijo in usmerijo energijo v vzpostavljanje okolij, kjer se lahko zgodi
spontan in prost pretok misli. v takem prostoru se ljudje resnično
lahko sprostijo in rojevajo se najbolj
plodne ideje, ki v realnosti dobivajo
tisto dodano vrednost, o kateri evropa tako rada govori, povprečen
državljan pa jo s prekomernim trudom in nenehno produkcijo stalno
lovi za rep, pri čemer mu ne ostane
niti najmanjša drobtinica. ob vsej
tej borbi za preživetje se odločevalci
ne ukvarjajo več s samim bistvom,
temveč le še z usklajevanjem pričakovanj, dosežkov, rezultatov itn.,
skratka s splošnostjo. dober primer
vzpostavljanja odprtih prostorov je
85
recimo množično ﬁnanciranje
(crowdfunding), ki je zdaj v vzponu.
JEDRT JEŽ FURLAN: zanima me
sistemska ureditev področja in
predvsem to, da so med vrhunskimi umetniki in ostalimi jasne ločnice. Preveč je soﬁnanciranja projektov z drobižem. To, da nekdo, ki
zaprosi za sredstva za plesno predstavo z več ljudmi, potem dobi
5.000 eUr, je popolni nesmisel.
naj bo manj produkcije, a naj bo
zato ta bolje soﬁnancirana. delitev
sredstev na večje število projektov,
producentov, pomeni samo drobljenje drobiža. med nekom, ki dela
dolgo in dobro, je prepoznaven
doma in v mednarodnem prostoru,
in nekom, ki vzdržuje povprečno
stanje stvari, so v ﬁnančnem smislu majhne razlike. merila za
vrhunske, uveljavljene, prihajajoče
mojstre bi morala biti bolj razvidna.
Po drugi strani bi se morali več pogovarjati in še več narediti za davčne olajšave. država bi morala
vzpostaviti možnost soﬁnanciranja
iz nacionalne loterije. ni vedno vse
v državnih in mestnih ﬁnanciranjih,
treba je ustvariti širše podporno
okolje za kulturo, umetnost.
GORAN BOGDANOVSKI: v programskih in projektnih razpisih
moL in mk je zadeva sledeča: zadnjih deset let jih samo kozmetično
popravljamo in je vseeno, koliko
točk prinese ta ali oni kriterij. dejstvo je, da premajhna programska
sredstva vedno dobivajo eni in isti,
in dejstvo je, da denar, namenjen
za produkcijo umetnosti, sploh ne
86
pride do umetnikov. v sloveniji se
z javnimi sredstvi ne da kvalitetno
sproducirati srednje velike ali večje
sodobnoplesne predstave z večjim
mednarodnim dometom na način,
da bi bili vsi vpleteni za svoje delo
normalno plačani in da bi imeli dovolj časa in primerne pogoje za raziskavo, kreacijo, produkcijo in postprodukcijo samega projekta.
že pred desetimi leti je bila ugotovljena potreba po dodatnih treh milijonih evrov za delovanje nvo v
umetnosti in kulturi. od takrat se
je delovanje nevladnih organizacij
v umetnosti in kulturi zelo razvilo.
Predvsem nevladne organizacije s
področja uprizoritvenih umetnosti
že dosegajo zavidljivo raven. za
normalno delovanje in razvoj nvo
v kulturi danes potrebujejo dodatnih 8,4 mio eUr. od tega bi bilo
smotrno nameniti:
• 2,5 mio eUr letno za institucionalizacijo sodobnega plesa oziroma opolnomočenje nevladnih
organizacij za izvajanje tistih
javnih služb, ki naj bi jih izvajal
ukinjeni center sodobnih plesnih umetnosti (csPU),
• 2,9 mio eUr letno za dvig zaposljivosti v nvo,
• 3 mio eUr letno in že obstoječa
sredstva na mIzkš za izenačitev
pogojev ﬁnanciranja delovanja
in programskih vsebin nvo s
pogoji ﬁnanciranja delovanja in
programskih vsebin javnih zavodov.
v preteklosti so bili storjeni majhni
koraki k izboljšanju, ni pa bilo nobenega večjega, nobenega sistemskega koraka. že desetletje odlašamo z reformo javnih zavodov v
kulturi in nevladniki zahtevajo izenačitev pogojev dela z javnim sektorjem. In že desetletje se sodobni
ples bori za profesionalizacijo pogojev delovanja.
DRAGANA ALFIREVIć: Jasno je,
da razpisna birokracija, pa tudi zakoni nasploh zamujajo za prakso.
In zato, ker zaostajajo za prakso,
hkrati pa jo tudi usmerjajo, omejujejo in določajo, se ustvarja nemogoča situacija, zaradi katere se tudi
sama praksa tako počasi spreminja
in napreduje. ne moreš zares uokvirjati nečesa, za čemer vedno zamujaš. veliko frustracij povzročajo
nemogoči razpisni pogoji, ki absolutno ne ustrezajo praksi. Pogoji ﬁnanciranja bi morali biti takšni, da
bi prakso spremljali in podpirali, ne
pa da jo omejujejo in zatirajo. Jasno je, da razpisov ne pripravljajo
ljudje, ki so v stiku s prakso, in osnovni občutek je, da bi se morali
na različne načine bolj povezati z
dejanskim stanjem stvari, zato da
bi sami dobili jasno sliko, katere
del so tudi sami. v tem trenutku
npr. je veliko umetnikov, kolektivov
in organizacij, ki delujejo procesno
in se zaradi tega v vsebinskem
smislu vedno znajdejo »pod radarjem« razpisov. razpisi jih sploh ne
bi zaznali, če se projekti ne bi nenehno prilagajali. zaradi svoje vidnosti morajo umetniki svoje projekte prirejati tako, da sovpadejo z
razpisnimi kriteriji, zaradi česar so
še bolj nezadovoljni, ker naredijo
nekaj med svojo idejo in tem, kar
so obljubili, in potem v tej igri nihče
ni niti srečen niti produktiven. Po
drugi strani pa imamo eU sistem
ﬁnanciranja, pri katerem je vedno
več dela z administracijo, pri čemer
sta birokratsko delo in »vsebina
projekta« povsem neuravnotežena.obstajajo organizacije, ki se
veliko ukvarjajo z novimi modeli
produkcije in načini, kako nekaj
narediš, ne da bi preveč kompromitiral svoje delo, npr. predlogom,
da se namesto žirij in izbora uvede
sistem povabil ali sistem drugačnih
načinov podpiranja projektov.osebno razumem potrebo po nadzoru
denarja in pretoka denarja in moči,
ampak dejansko stanje je takšno,
da zaradi same narave našega dela
(kolektivnega in horizontalnega načina dela) vsi na sceni čedalje več
nadzorujemo drug drugega in ni
potrebe, da bi se prek razpisov še
naprej uveljavljali takšni sistemi.
dobro je, da obstajajo ljudje, kot je
na primer simon kardum, ki se nenehno in aktivno ukvarjajo s problematiko zakonov, razpisov in pogojev, v katerih umetnost nastaja
in se izkušnja umetnosti deli.
5.
SE TI ZDI, DA
ODLOČEVALCI NA
MESTNI IN DRŽAVNI
RAVNI VEDO DOVOLJ
O DEJANSKEM
STANJU? BI SE TI
ZDELO POTREBNO,
DA PREDSTAVE, O
KATERIH ODLOČAJO,
TUDI VIDIJO IN IMAJO
STIK S TERENOM? ALI
JE ZGOLJ POZNAVANJE
SITUACIJE IZ
PRIJAVLJENIH VLOG IN
PAPIRJEV ZADOSTNO?
JEDRT JEŽ FURLAN: ne vem če
je nujno, da zaposleni na ministrstvu in v mestnih upravah vidijo
vse predstave. To je nujno za člane
strokovnih komisij. Predvsem pa je
tako za ene kot za druge nujno
znanje branja proračunov, bilanc.
seveda morajo vedeti, kakšno je
stanje na terenu v širšem smislu:
pogoji dela, problemi itn. malo upanja je glede na to, da je večina kadra vseskozi v isti službi, se ukvarja
z istimi stvarmi, stanje pa ni bistveno drugačno.
GREGOR KAMNIKAR: odgovor je
že v vprašanju.
MAGDALENA REITER: To je bolj
kompleksno vprašanje, kot se zdi
na prvi pogled. najhitrejši odgovor
bi bil: ja, seveda, odločevalci bi morali biti seznanjeni z delom umetnika, o katerem presojajo. Toda po
drugi strani: kaj pa če to, kar ta
umetnik počne, ni po okusu odločevalca, kar ne pomeni nujno, da
je delo tega umetnika nerelevantno. Ti odločevalci niso kustosi.
morali bi biti objektivni ocenjevalci,
ki znajo zares videti kvaliteto prijavljenega projekta, upoštevajoč
predhodno delo umetnika. In seveda bi morali upoštevati neke produkcijske pogoje. ker to – kar se
prepogosto dogaja – da za celovečerno predstavo odobrijo produkcijska sredstva v višini 3.000
evrov, sproži vprašanje: ali je to rezultat neke nevednosti oziroma
ignorance ali pa je čisti cinizem?
GORAN BOGDANOVSKI: odločevalci
na obeh ravneh bi morali prepustiti
več avtonomije in več odločitev, tudi
ﬁnančnih, svojim sekretarjem in strokovnjakom znotraj svojega organigrama, saj imajo večji pregled in izkušnje s terena. Poleg tega se
odločevalci pri nas v povprečju menjajo na dve do tri leta, sekretarji pa
v glavnem ostajajo dalj časa. Iz papirjev in vlog si lahko ustvariš nekakšno sliko s terena, vendar ta ne
odraža realnega stanja, saj so nekatere organizacije in posamezniki
zelo spretni pri pisanju programov
in projektov, drugi pa pač ne.
bilo pa bi mogoče higienično oblikovati »on-line« mednarodne strokovne komisije, saj je slovenski
kulturni prostor premajhen in se
denar za projekte deli vedno istim,
ker se tako že pričakuje in se ve.
manevra je tu zelo malo. neka neobremenjenost pri odločanju bi nam
prišla prav.
SANDRA ĐOREM: odločevalci v
tem trenutku delujejo podobno, kot
je sigmund freud pred dobrim stoletjem pri izvajanju svoje psihoanalize. Praksa iz »domačega kavča«
ali iz »službene pisarne« pa nam
na dolgi rok žal ni in ne bo prinesla
trajnih rezultatov in presežkov. naučili smo se prepoznati vse simptome, jih artikulirati in se o njih pogovarjati, a razrešitve problemov in
87
katarze žal ni. Podobno je z razpisi.
odloča se o nekih idejah ...
Poleg tega se je v zadnjem desetletju uveljavila neka praksa »mentorstva«, ki mladim umetnikom, ki
želijo sploh začeti, poskusiti (in ne
še prodreti), samo še bolj reže krila
in duši ustvarjalnost. Posledica te
prakse je seveda ta, da so vsi projekti več ali manj enaki in da se je
nekako uveljavil strah pred drugačnimi, novimi ali spodletelimi poskusi mladostniškega eksperimentiranja. stvari so postale skrajno
nadzorovane in hermetične. vrteti
se moraš v določenih krogih, paziti,
s katerimi ljudmi si obkrožen, pri
čemer je priporočljivo, da se prvega
projekta lotiš s starešino s področja!
To je očitno edini način dostopa do
možnosti kontinuiranega ﬁnanciranja. Pazite, govorim samo o možnosti! saj tudi to ni magična formula
za uspeh! In sploh ne govorim o
uspehu, temveč o začetku poti. Pri
nas je to popolnoma nemogoče.
velikokrat slišim komentarje, kako
je naša generacija (30 let) pasivna,
brezvoljna, nesposobna sproducirati
presežek, brez vizije in podobno.
Takšne izjave so le posledica ignorance starejših generacij, ki so podlegle ameriški ideji o večni mladosti, v skladu s tem pa pozabile, da
je njihova družbena funkcija predvsem v izvedbi iniciacijskih obredov
za generacije, ki jim sledijo.
IZTOK KOVAč: v skoraj tridesetih
letih, odkar sem na domači in mednarodni sceni, se je zamenjalo lepo
88
število ministrov, komisij in birokratov. eni so bili za plesno sceno
pripravljeni narediti več, drugi
manj. na to nevladni sektor ali civilna iniciativa težko vplivata.
DRAGANA ALFIREVIć: mislim, da v
našem trenutnem sistemu odločevalcem ni treba imeti stika s terenom. če bi sedanjim kriterijem dodali
še osebni okus odločevalcev, bi bilo
to še bolj problematično. Trenutni sistem je takšen, da lahko deluje tudi,
če odločevalci nimajo nobene povezave s tem, kaj se na sceni zares
dogaja. sicer je to slabo, ampak deluje. zato se mora spremeniti celoten
sistem tako, da odločitve vsaj delno
vplivajo tudi na odločevalce same,
ne pa da nenehno odločamo o stvareh, ki so zunaj nas in na nas osebno
nimajo vpliva. v takšnem spremenjenem sistemu bi bili odločevalci
že del nekega okolja in ne samo oddaljene ﬁgure avtoritete, ki zastopajo
državo. Povprečni kulturni delavec
niti ne ve, kdo so odločevalci in kakšna so načela odločanja. nov sistem
je priložnost za to dejansko povezovanje vseh z vsemi.
6.
KAJ TI POMENI
»SUPPORTING STAFF« –
PODPORNO OSEBJE:
PROGRAMERJI,
PRODUCENTI,
TEHNIČNA PODPORA,
ADMINISTRACIJA?
KAKŠNA JE NJIHOVA
VLOGA, FUNKCIJA?
KAKŠNA SO
PRIČAKOVANJA
UMETNIKOV? JE VAŠ
ODNOS VERTIKALEN,
KAR POMENI, DA JIM
DODELITE NALOGE,
ALI HORIZONTALEN
IN STE PARTNERJI
IN SOGOVORNIKI
V PROJEKTU?
DRAGANA ALFIREVIć: mislite, da
so programerji podporno osebje
umetnikov? v večini primerov je
obratno ... razumevanje umetnika
kot genija, ki živi v svoji palači in
ga podpira četica delavcev, je zgrešeno. danes so umetniki velikokrat
podjetniki in so veliko bolj vključeni
v procese celostne izdelave projekta in ne samo enega njegovega
dela – tistega »umetniškega«. obstaja veliko ﬂuidnih odnosov, prehajalnih vlog, veliko je kolektivov,
ki poskušajo predlagati nekaj novega. če so v gospodarskem sektorju direktorji in menedžerji začeli
menjavati vloge s svojimi zaposlenimi zaradi boljšega razumevanja
skupnega okolja in želje po drugačnih odnosih, bi to na področju kulture že moralo biti samoumevno,
pa ni. nekateri umetniki so bolj trdovratni in konservativni od nekaterih
politikov ali nekaterih podjetnikov.
v okoljih, kjer sama delujem, je naj-
več pozornosti namenjene temu,
kako se dela in kakšen sistem
lahko ustvarimo, da podpremo svoj
projekt. obstaja veliko mistiﬁkacij
horizontalnega načina delovanja in
vsi mislijo, da vedo kaj to pomeni,
veliko je tudi mistiﬁkacij de-hierarhiziranja in veliko površnosti pri teh
temah nasploh. mislim, da bi moral
odgovor na to poiskati vsak sam
skozi svojo prakso v svojem okolju.
znotraj nomad dance academy, na
primer, ali v načinu kuriranja ljubljanskega cofestivala skozi te
prakse nenehno preizprašujemo
hierarhije, smo občutljivi na spreminjanje vlog in na nek način zavestno živimo svoje ideologije. nismo vedno zadovoljni, ampak smo
živi in se ogromno učimo. vsi smo
podporno osebje drug drugemu in
vsak je lahko zvezdnik – to je naš
predlog, ki prihaja iz našega načina
dela. Takšen način dela je težek,
ker če ga jemlješ resno, moraš iti
do konca, čeprav bi bilo v določenih
primerih seveda lažje, da nekdo
reče: »zato, ker sem jaz šef in ker
jaz tako rečem«. v tem smislu se
preizprašuje lastna pasivnost, lastna motivacija, in v delovne procese vključuješ sebe vsega in ne
samo en svoj del, dejansko vključiš
svoje dvome, šibkosti, napake,
osebne motivacije.
GREGOR KAMNIKAR: Podporna
oseba je partner in sogovornik pri
mojem delu. sodelovanje poteka
prek ustvarjalne izmenjave znanj
in idej. vlogo, ki jo zaseda, vidim
kot dom za to osebo, od koder prihaja in kamor se vrača v sodelovanju. razumevanje in vloga podpornega osebja v skupnosti je
zame posledica odločitve vodje
skupnosti o načinu dela.
MAGDALENA REITER: Pasivno administrativno funkcijo lahko opravlja
tajnica. zame bi producent moral
biti več kot oseba, ki državni denar
distribuira in ga prek avtorskih pogodb preliva na račun ustvarjalcev.
To zna res vsak. če se od ustvarjalcev pričakuje, da so izobraženi,
kreativni in iznajdljivi, zakaj potem
ne veljajo isti kriteriji za plesne producente? mislim, da imamo v sloveniji dva, tri sposobne producente
na področju plesa.
GORAN BOGDANOVSKI: Podporno
osebje je nujno, saj skupaj z umetniki tvori celoto. Pričakovanja
umetnikov, natančneje plesalcev,
so, da jih bodo koreograﬁ in producenti vabili v projekte in v plačane produkcije, vendar se to zaradi ﬁnančnega deﬁcita ne dogaja.
vsi koreograﬁ pa bi si želeli menedžerja, ki bi poskrbel za pogoje
dela, produkcijo, turneje, vendar
menedžerjev pri nas ni. no, so,
vendar na drugih področjih, ki so
ﬁnančno bolj podprta. zato smo v
nekakšnem začaranem krogu, ko
ima vsak umetnik svojo nvo, da
lahko kandidira za javna sredstva,
da lahko s temi sredstvi potem
sebe samozaposli in ustvari kakšen
manjši projekt. nvo pa za izvajanje
svojih programov in projektov kandidirajo za javna sredstva in potem
dobijo premalo denarja, da bi pokrile svoje delovanje (podporno
osebje) in umetniški program. zato
so primorane iznajti nove projekte,
da pridobijo dodaten mednarodni
denar in se tako prebijejo skozi
leto. rezultat tega je preveč projektov in dela na nivoju administracije, organizacije in izpolnjevanja
kriterijev ﬁnancerjev in premalo
časa, posvečenega podpori umetnikom in umetnosti.
JEDRT JEŽ FURLAN: Podporno
osebje je pomembno. kljub temu
vidim večino producentov kot organizacijsko, administrativno podporo, manj pa je polnokrvnih krea-
tivnih producentov. dojemanje poklica je preozko. sicer pa je od
umetnika samega odvisno, kako
vidi podporno osebje; za nekatere
so to izvajalci njihovih vizij, za druge
sogovorniki. samo po sebi nič od
tega ni nujno ne dobro ne slabo.
IZTOK KOVAč: ko en-knap na odru
španskih borcev pripravlja novo
predstavo, zanjo v istem tempu
diha vsaj dvajset ljudi.
SANDRA ĐOREM: Podporno osebje
se zmeraj navduši nad umetniki in
jih podpira na vseh nivojih, dokler
ne trči ob realnost zakonodaje, kjer
se vsi gradovi iz peska sesujejo. Potem seveda nastane velik razkorak
med pričakovanji umetnikov in realnostjo, v kateri krmari podporno
osebje ...
7.
KAJ RAZUMEŠ POD
POJMOM SOCIALNA
KOREOGRAFIJA?
POZNAŠ KAKŠNE
PRIMERE IN KAKŠNA BI
BILA IDEJA, PROJEKT
ALI RAZISKAVA NA
PODROČJU SODOBNE
PLESNE UMETNOSTI?
JEDRT JEŽ FURLAN: komaj čakam
avgust in naše delavnice na festivalu vibra, da se poglobim v drobovje socialne koreograﬁje. mogoče bo kdo koreograﬁral proteste.
GREGOR KAMNIKAR: Primer je
Tkolektivnos (neavtorizirano, npr.,
je del tega projekta federacije). To
pomeni, da me vpletenost ljudi v
nastajanje in soustvarjanje umetniškega projekta zanima predvsem z umetniškega vidika. so-
89
cialna koreograﬁja zame pomeni
možnost ozaveščanja ljudi o (politični) moči giba in dotika v vsakdanjem življenju in ukvarjanje z vsakdanjimi človeškimi odnosi.
DRAGANA ALFIREVIć: če za izhodišče vzamemo termin »social
choreography«, ki ga predlaga hewitt, potem je vsako »gibanje« od
moderne naprej na nek način že
socialna koreograﬁja, pri čemer koreograﬁja ne pomeni več sredstva
za izdelovanje odrskih gibov, temveč je razumljena v smislu prakticiranja neke ideologije in povezave
med estetiko in razumevanjem
družbenega reda.
mislim, da moramo vztrajati pri
tem, da se določena terminologija
vsakič znova preizpraša in da je
jasno, o čem se pogovarjamo. ni
namreč samoumevno, da je vsem
jasno, kaj pomeni »sodobni ples«
ali »koreograﬁja«.
sodobni ples in koreograﬁja sta obsojena na smrt, če ne začneta gledati svoje vloge in svojih kompetenc v širšem kontekstu in si ne
priznata, česa vsega sta sposobna.
če ju omejimo zgolj na estetsko
izkušnjo na odru (ali v galeriji, v
negledaliških prostorih ali pa celo
na ulici), je to slepa ulica njune potencialnosti.
v tem trenutku se veliko ukvarjamo
z idejo, da je vsakršna organizacija
(dogodka, festivala, konference,
mesta, države) v bistvu koreograﬁja, če jo tako naredimo in kot tako
opazujemo.
90
SANDRA ĐOREM: mreža sodobnega plesa bo skupaj s festivalom
vibra od 13. do 30. avgusta poleg
delavnic različnih plesnih praks organizirala tudi tri delavnice socialne
koreograﬁje. festival bo otvorila
ameriška aktivistka in jogistka sri
Louise, pridružil pa se nam bo tudi
irski konceptualist socialne koreograﬁje michael klien, medtem ko
nas bosta slovenska umetnika dragana alﬁrević in dejan srhoj seznanila z inovativnimi načini sodelovanja. Pridite, sodelujte in uživajte. na
teh delavnicah bo moč spoznavati
socialno koreograﬁjo skozi prakso.
8.
SREDSTVA ZA
RAZISKAVO, VADBENI
PROSTORI, KI JIH
UMETNIKI NE BI
PLAČEVALI IZ
PRODUKCIJSKIH
SREDSTEV, SREDSTVA
ZA KNJIŽNICE, ARHIVE
S PODROČJA
SODOBNEGA PLESA –
KAKO POMEMBNO SE
TI ZDI TO? KAKO BI
LAHKO PRIŠLI DO
TEH SREDSTEV?
SANDRA ĐOREM: zanimivo je,
kako samoumevno in pomembno
se zdi ljudem, da arhivirajo artefakte (predmete), npr. knjige, hiše
... ko pa pridemo do živih ljudi in
teles, se interes izgubi.
GREGOR KAMNIKAR: Jasno, da je
pomembno vse našteto. načinov
je veliko. Pred davnimi leti sem se
začel šaliti, da bi to lahko rešili
tako, da bi mk prepoznalo plesalčevo telo (ali še bolje plesno telo)
kot kulturno dediščino. Tako bi
lahko preizpraševali, kaj sploh je
arhiviranje, dokumentiranje, knjižnica, raziskava, zgodovinjenje, folklora. ne pravim, da ne potrebujemo knjig, videov, hologramov, a
v to temo bi rad vključil tudi tisto,
kar je večinoma »vir« arhiviranja,
dokumentiranja: plesalčevo telo.
verjamem, da zato, ker sem pretežni del svojega življenja preživel
na ozemlju slovenije, v svojem gibanju nosim arhiv plesa na tem
ozemlju, tako kot drugi seveda.
Tako bi lahko tudi plesalci dobili
sredstva za 14-dnevno skrb za restavracijo kulturne dediščine v
obliki obiska term, masaž, izobraževanja; pa tudi sredstva za izdelavo življenjepisa in kritične opredelitve njihovega dela. a kaj dlje
od šale se na žalost ni premaknilo.
se bom pač moral sam lotiti tega
umetniškega projekta.
JEDRT JEŽ FURLAN: če prav razumem, še vedno potrebujemo
vadbene prostore, saj so vsi prostori, ki jih poznamo in uporabljamo, praviloma v prvi vrsti uprizoritveni prostori. kje so studii?! o
knjižnici, arhivih in raziskavah
lahko samo sanjamo, ker pri nas
šteje produkcija, dogodki. Izobraževanje in raziskovanje ni nekaj,
kar bi bilo v javnem interesu. Potem bi bili ljudje izobraženi in delali
bi bolj kompleksne projekte, izobraženi ljudje pa so nevarni! mislijo, artikulirajo in niso tiho. mokre
sanje. dokler sodobni ples ne bo
imel knjižnice, muzeja, več praktičnega, zgodovinskega in teoretskega študija, se bo nenehno vzpostavljal. klecal, poletel, padel, se
spet postavil na noge ...
IZTOK KOVAč: To je le del vertikale, ki je nujna za dosego prepoznavnosti žanra in njegove stabilne
vpetosti v družbeno okolje. brez
politične volje tako na državnem
kot mestnem nivoju se tu ne da
nič premakniti.
MAGDALENA REITER: sanje vsakega koreografa so, da ima vsakodnevni dostop do vadbenega prostora in skupine plesalcev, s
katerimi dela. To so osnovni profesionalni produkcijski pogoji. brez
tega je dolgoročno nemogoče ohraniti visoko koreografsko in plesno
raven. Podobno velja za ﬁlmske in
gledališke režiserje. filmski režiserji
brez minimalnih pogojev ne morejo
snemati, gledališki brez igralcev in
zagotovljenega prostora ne morejo
delati. že nekaj časa ne gojim več
iluzij, da država slovenija zadostno
podpira umetnost. mislim, da z državno pomočjo ne bomo dobili novih
vadbenih prostorov, novih knjižnic
in arhivov. Ustvarja se mnenje, da
so izobraževanje, kultura in ostale
civilizacijske pridobitve paraziti in
da upočasnjujejo razvoj. vendar se
sprašujem, kakšno kvaliteto življenja
bomo imeli, če bodo vse te dobrine
potisnjene na prosti trg. kakšno vsebino bodo imela naša življenja in življenja naših potomcev?
DRAGANA ALFIREVIć: zelo pomembno se mi zdi, da se ustvari
večdimenzionalno okolje, ne pa da
se razvija samo ena dimenzija.
razvijati je treba različne nivoje
našega dela, kot so učenje, razvoj,
prostori za preživljanje skupnega
časa. Potrebno in koristno je imeti
tudi dele procesa, ki v celoti osta-
nejo na ravni učenja ali raziskave
in ne vodijo nujno zgolj v produkcijo. Tudi počitek je del delovnega
procesa. nenehna produkcija in
akumulacija nista možni, zato moramo nameniti pozornost tudi
vsemu, kar se dogaja med »produktivnimi obdobji«. ob tem se postavlja obratno vprašanje: kaj vse
lahko razumemo kot produktivno?
v tem trenutku se je v evropi ustvarila klima, v kateri ljudje prepoznavajo potrebo po drugačnih prostorih, preizprašuje se ideja javnega
in dostopnega. obstaja velik paradoks na ravni države – po eni strani
ta govori o dostopnosti umetniških
vsebin (to je pogosto tudi pomemben kriterij pri razpisih), po drugi
strani pa umetnikom s privatizacijo
omejuje dostop prostorov. na ta
način se od umetnika pričakuje nemogoče – da v nedostopnih pogojih ustvari dostopne vsebine. kolikor smo lahko žalostni, da države
bolj ne poskrbijo za te potrebe, smo
hkrati lahko srečni, da lahko tudi
sami ustvarimo svoje prostore po
lastnih zamislih. za kaj takšnega
mora obstajati minimalni konsenz.
zdi se mi, da so bili vsi trenutno
dostopni plesni prostori v Ljubljani
na začetku odprti z namenom, da
bi bili vadbeni prostori za širšo
sceno, trenutna situacija pa je takšna, da če nimaš projekta pri neki
producentski hiši (in ta projekt naj
bi bil vedno povezan s produkcijo,
s proizvajanjem, s publiko), nimaš
prostora za redno delo. Takšen sistem vodi do tega, da so si vse
predstave podobne in izhoda praktično ni, ker ni kontinuiranega dela
in globljega premišljevanja, procesi
so zaradi ﬁnančnih pogojev dolgi
pet do šest tednov. morali bi redno
hoditi v studio (ali pa kamorkoli,
kjer poteka delo, ni nujno, da vsi
91
uporabljajo studio), vzdrževati svojo
koncentracijo in prisotnost, resnično vaditi. Trenutno izraz »vaja«
pomeni samo produkcijo materiala,
ki bo pokazan publiki. vaja bi morala biti redno spopadanje s seboj,
z drugimi, s prostorom, s pogoji ...
v tem trenutku se mi zdi bistveno
deljenje resursov; če bi pod določenimi pogoji vsak prispeval, kar
lahko, in ponudil prostor/knjižnico/ﬁnance/ideje/znanja/kontakte, bi obstajali bolj zdravi pogoji za razvoj
skupnosti. Pogoji produkcije nas silijo v način sodelovanja, ki je bolj
kompetitiven kot kadarkoli, in mi
sami moramo s svojo prakso iznajti
nove principe, ki so nam bližji.
dejansko se nekakšno sobivanje
in sodelovanje zgodi le, če gre vsak
v neko svojo smer. zaupam, da bo
nekdo na področju umetniške produkcije ali kulturnih politik delal po
svojih najboljših močeh, nekdo
drug na področju izobraževanja, arhiviranja itn.
mi smo tisti, ki moramo iznajti
svoje načine dela in komunikacije.
GORAN BOGDANOVSKI: vse to
sem napisal že v publikaciji Plesrob-Plesišče.
9.
V STRATEŠKIH
DOKUMENTIH NA
DRŽAVNI RAVNI
(STRATEGIJA RAZVOJA
SLOVENIJE 2014–2020),
KI VSEBUJE GLAVNE
USMERITVE RAZVOJA
DRŽAVE, JE NA
PODROČJU KULTURE
POUDAREK NA
KULTURNIH IN
KREATIVNIH
INDUSTRIJAH.
TI DOKUMENTI BODO
POSLANI V BRUSELJ
IN BODO KROJILI
PRIHODNOST DRŽAVE
IN NAŠEGA PODROČJA.
KAKŠEN JE TVOJ VIDIK,
KOMENTAR OMENJENIH
POUDARKOV –
KREATIVNE IN
KULTURNE INDUSTRIJE?
KAJ SI POD TEM
PREDSTAVLJAŠ? KAJ TI
TO POMENI? KAKO VIDIŠ
SVOJE DELO ZNOTRAJ
TEH PRIORITET? V
POMOČ POSREDUJEVA
DEFINICIJO:
KREATIVNE INDUSTRIJE
VKLJUČUJEJO VSE OBLIKE
KULTURNIH DOBRIN, KI JIH
PRETVORIJO V IZDELKE IN
STORITVE, KI PREDSTAVLJAJO
SAMOSTOJNO PRODUKCIJO
(FILMSKO, GLASBENO,
92
GLEDALIŠKO ITN.),
RAZISKUJEJO NOVE
ŽIVLJENJSKE POTREBE
ALI PA DELUJEJO V PODPORO
TRŽENJU (INTERNETNE
REŠITVE, OGLAŠEVANJE,
PISANJE BESEDIL IN DRUGA
PRODUKCIJA) IN
PREDSTAVLJAJO OSNOVO ZA
NADGRADNJO V KAKOVOSTNE
TRŽNOKOMUNIKACIJSKE
KONCEPTE PRI PRIDOBIVANJU
LASTNEGA TRGA IN
UVELJAVLJANJU LASTNIH
BLAGOVNIH ZNAMK ZA
PRODAJO IZDELKOV IN
STORITEV NA PRAVILOMA
ODDALJENIH GLOBALNIH
TRGIH.
DRAGANA ALFIREVIć: Tovrstno izenačevanje industrije in umetniškega
ustvarjanja je absolutno nevarno, ker
je nemogoče, da bi dejanski proces
ustvarjanja postal industrija ali da bi
se umetnost realizirala na način, ki
je blizu industriji.
vsi so že od nekdaj na trgu: trgovine,
storitve, kmetje, zdravstvo, izobraževanje, institucionalizirana umetnost in kultura. vsi so na trgu razen
politikov, ki so edini nedotakljivi in
edini ne živijo tega, kar propagirajo,
in sebe ne postavljajo na »prosti trg«,
kjer bi njihov obstoj urejala nevidna
roka, ampak odločajo iz udobnih, zagotovljenih pozicij. v trenutku, ko celo
banke in njihove posle podpirajo
državljani prek državnih zakonov, se
govori o tem, da mora neproﬁtna dejavnost postati popolnoma samovzdržna.
neodvisna umetnost oziroma njen
nekomercialni, neinstitucionalizirani
del, ki deluje na ravni nevladnega
sektorja, je bil zadnja trdnjava, zadnji upor pred tem, da se vse ovrednoti po kriterijih trga in komercialne
uspešnosti. za umetnost ni možno
in nikoli ne bo možno določiti kriterijev tržnih vrednot, kar je nekaterim še nedoumljivo. To ni možno
zato, ker procesa proizvodnje in deljenja umetnosti ne moremo primerjati s tržno logiko zmanjšanja
stroškov in čim večjega ustvarjanja
dobičkov, med drugim tudi zato, ker
industrija nagovarja širše množice,
ki jim poskuša v kratkem časovnem
obdobju prodati to, kar je že narejeno. Umetnost se mora boriti za
svoj status in ohraniti možnost, da
je lahko počasna, glupa, ganljiva,
hermetična, dolgočasna, zajebana,
včasih tudi samozadostna. ne more
se in ne sme se prilagajati okusu
množic in ne more delati izključno
za denar.
Predlog o kreativnih industrijah vidim tudi kot ideološki boj, ker je
jasno, da je neodvisna umetnost
danes velikokrat tista, ki predlaga
budnost, nagovarja razmišljujoče
ljudi in dela proti pasivizaciji, ki jo
proizvajata zabava in šovbiznis. s
predlogom o kreativnih industrijah
se obeta izenačevanje zabave in
umetnosti in posledice so lahko
zelo slabe, tudi za ohranitev tradicije sodobne umetnosti.
že sama ta sintagma je nelogična
in cinična – kako naj bi nekaj, kar
naj bi delovalo skozi misli, duh,
kreativnost in inovativnost, postalo
industrija?!
Predlog o kreativnih industrijah je
samo preusmeritev energije in posledično kapitala v eno samo smer,
da nič ne bi ostalo zunaj meja, ki
jih dovoljuje oziroma določa kapital.
skozi ta in podoben predlog se točno vidi, kdo je kdo in kdo je vlada.
mi vsi smo že nekaj časa na trgu,
ampak ta dodatna birokratska
usmeritev bo regulirala, omejevala
in urejala naše odnose. vseeno mislim, da ni razloga za paniko. Umetnost in ustvarjalnost sta se vedno
in se bosta vedno izmikali takšnim
eksperimentom, tudi če gresta v
ilegalo ali pa za določen čas migrirata v kakšno drugo polje.
Po drugi strani je treba ohranjati
dialog o drugačnih kriterijih in o
tem, kaj umetnost danes dejansko
ustvarja in kaj doprinaša k svetu,
in umetniki moramo biti aktivni v
tem dialogu. ni možno industrializirati umetnost, ni pa tudi možno
molčati.
GREGOR KAMNIKAR: To je samo
posledica tega, kar se že dogaja.
sedaj je samo eksplicitno izrečeno.
če smo natančni, govorijo o kreativni in kulturni industriji in ne o umetniški industriji (čeprav obstaja).
nereﬂektiran vdor kapitalistične
miselnosti v srčiko ustvarjalnega
procesa (katerega nereﬂektiranost
dopuščamo tudi sami ustvarjalci)
ni nobena novica. kaj šele slaba
novica, da bi se jo izplačalo širiti
po kuloarjih institucij.
Je dejstvo, katerega pripoznanje
zahteva dozo samokritike in samovpogleda, ki ga večina »umetnikov«
in plesnih »ustvarjalcev« ne zmore
niti na intuitivni ravni. ko pa že pripoznaš to dejstvo, je potrebna kar
dobra doza spoznavne in ustvarjalne
moči in kondicije, da s to miselnostjo ne začneš sklepati kompromisov. kompromis zahteva ogromen
energijski vložek v stalno barantanje
z vrednotami, preživetjem, načeli
itn. kdor zavestno sklepa kompromis, namreč ve, da bo v tem ba-
93
rantanju potegnil kratko. To se je
zgodilo večjemu delu trga sodobne
plesne umetnosti, ki večino svojih
»produktov« seveda noče posvečati
kapitalistični miselnosti niti ne more
do konca pokritizirati in do-reﬂektirati vdora kapitalistične miselnosti
v ustvarjalnost. če pa že kdo do
konca premisli to miselnost, ga ta
brez zadržkov zavrže, iztisne iz sebe
in enostavno ne obstaja več ...
Pmi raja #1
Omamen dušni sprehod
nezavednih pokrajin,
izražajoč se skozi zvok uspavane vode.
Obljudena Prepustitev
Vrata v Oazo z občutkom
In tako dalje.
Pmi raja #3
Morda so le Skrivnosti,
ki se pepajo po svu vzdraženega dušnega sebstva.
Ali zbor Intuitivnih oaz, podajajoč si velik ključ miru,
ki odpira prostor v katerem je možen odmik domov.
vse to samo zato, da povem, da je
pri lastnem ustvarjanju treba začeti
z reﬂeksijo o vdoru kapitalistične
miselnosti v ustvarjanje. Pot do sistematizacije tega pa je pot kafkovih pisem (eno potuje od cesarja k
vsakdanježu in drugo od vsakdanježa k cesarju – in seveda nikoli
ne pride do naslovnika). no, še huje
je. od kafke do današnjih dni smo
s pomočjo medijskih študij ugotovili, da se pismo ne spremeni le
materialno zaradi poti, pač pa se
na vsakem koraku njegove poti
spreminja tudi njegovo razumevanje. In raje ne postavim naslednjega
vprašanja, ki logično sledi iz tega
razmisleka, ker z ostrino svojega
vztrajanja v bivanju lahko pregloboko rani namen tega intervjuja.
madona, sem pameten. a tako je
to, če pišeš na bivši dan mladosti.
s tem nagovarjam (bivšo) mladost
v vsakem, ki bo to prebral do konca.
v igrivo ustvarjanje torej. Plesalci,
se vidimo v toplicah na plačanem
ohranjanju kulturne dediščine!
IZTOK KOVAč: Pozdravljam vse,
kar utegne razbiti stihijo in apatijo
na področju sodobnega plesa, pa
četudi temu rečemo kreativne industrije. Jasno je, da so kulturnopolitični vzorci s konca tisočletja
zastareli in da je nujno razmišljati
času primerno
.
Pmi raja #2
Tako k pnik, lahko,
kadar se ji zljubi,
vstopi v osebnost kogarkoli
Tisti, ki so nedostopni, se ji morda dozdevajo nevredni obiska.
Ali sijejo neprojno.
Pmi raja #4
Imaginarni voljni pop nima v smisla.
In jabolko ljubezni je samo še ena izmed iluzij,
ki pelje v neskončnost vnosti.
Pmi raja #5
Kar Baudelaire počne s poiko, se maniftira skozi njeno telo.
Ruši se paradigma intelekta, saj se v milnem mehurčku
nenadoma sprosti neskončno breme nnage,
ki jo proizvaja kultura zahoda.
Pmi raja #6
Tukaj se zanena veverica sra s posmehljivim orlom
in nenadoma zaživi sočna grlica.
Sili v prepuščanje.
Sili v Pozabo vsega, čar si se naučil....in k kaplja v oceanu
povzroča mirno valovanje.
Pmi raja #7
Raztapljajoče se bolinsko jedro
in rahljanje senčnih kičkov duha.
Pmi raja #8
Zaplahutale so vse rnice, ki v oemu emivnega navdiha
pripuščajo ranljivost, ki bi jo vdihovali v neskončnost
in poraja se možnost izražanja najbolj nmiselnih domislic.
Pmi raja #9
Moškost uri v sprnosti predajanja
Ženskost se ugleda v iskanju divjosti.
Pmi raja #10
Nebno, telno, diše, gladko, polze ...
izmuzljiv domišljijski sprehod
ko telo samo še kanalizira sporočilnost nezavednega
tega somraka rožnate barve.
Sandra Đorem,
pesem je nastala po ogledu predstave eden, avtorice male kline
E.P.I center
Via Negativa
KD Prostorož
Gledališče Glej
Terpsihora plesni center,
Šempeter Vrtojba
Društvo GradTeater
Zavod Vitkar
Art Dance Studio
Portorož
Celinka –
društvo ustvarjalk
sodobnega plesa
DUM –
Društvo Umetnikov
Pekarna –
magdalenske mreže
Aksioma –
Zavod za sodobne
umetnosti
Studio za
svobodni ples
Terpsihora
Dance Company,
plesno društvo
Novo Mesto
Mesto žensk –
Društvo za promocijo
žensk v kulturi
KD Plesna Izba
Maribor
Plesni teater Ljubljana
Bunker Ljubljana
Plesni studio Lai
Plesni Studio Intakt
KUD Pozitiv
KUD Trivia
KUD Samosvoj
KUD Triola
Zavod Maska
Kjaras Dance Project
Društvo Pekinpah
Zavod Mirabelka
Umetniško društvo
Fičo Balet
MUZEUM,
Zavod za umetniško
produkcijo, posredovanje
in založništvo
Zavod Emanat,
zavod za aﬁrmacijo
in razvoj umetnosti plesa
in sodobne umetnosti
Umetniško društvo
M&N Dance Company
KUD NOR Kranj
KUD Moment
KUD Baobab
KUD Erato
KD Integrali
Kulturno ekološko
društvo Smetumet
Nomad Dance
Academy Slovenia
KD Qulenium
Zavod Sploh
Zavod Federacija Ljubljana
Zavod Exodos
Ljubljana
Zavod En-Knap
nosILec ProJekTa: Društvo za sodobni ples Slovenije
vsebInsko In Izvršno vodenJe: Sandra Đorem
admInIsTracIJa In organIzacIJa: Sonja Velkavrh
odnosI z JavnosTmI: Jedrt Jež Furlan
snovaLcI ProJekTa: Sandra Đorem, Goran Bogdanovski, Rok Vevar,
Tamara Bračič Vidmar, Alma R. Selimović
zaPosLenI na ProJekTU: Sandra Đorem, Sonja Velkavrh, Jedrt
Jež Furlan
zUnanJI sodeLavcI ProJekTa: Ana Delo, Mojca Mladenovič,
Jure Srpčić, Marija Mojca Pungerčar, christina Gillinger, Maja
Lovrenov, Gyula csperes, Maša Nonkovič, Klaus Ludwig, Silva
cattonarro, Walter Heun, Judith Jaeger, Mark Petrovčič, Andrej
Srakar, Simon Kardum, Jasmina Založnik, Peter Tomaž Dobrila,
Denis Miklavčič, György Szabó, Andrea K. Schlehwein, Dragana
Alﬁrević, Dejan Srhoj, Michael Klien, Sri Louise
zahvaLe: mag. Jurij Mezek, dr. Uroš Grilc, Simon Kardum, Miran
Zupanič, Branimir štrukelj, Jože Vogrinc, Metka šošterič, Barbara
Koželj Podlogar, dr. Gašper Troha, Mojca Zupanič, Bara Kolenc,
Teja Reba, Mitja Bravhar, Živa Brecelj, Barbara Novakovič, Nina
Meško, Guido Reimitz, Ulrike Kuner, Ruggero Lala, Vesna čopič,
Goran Forbici, dr. Nika Murovec, Silva catonarro, Sanja Matkovič,
Ksenija Kaučič, Uroš Rojšek, Magdalena Reiter, Manca Krnel Hess
mrežo sodobnega PLesa omogočaJo:
Ministrstvo za pravosodje in javno upravo RS,
Evropski socialni sklad
operacijo delno ﬁnancira evropska unija iz evropskega socialnega
sklada. operacija se izvaja v okviru operativnega programa razvoja
človeških virov za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete Institucionalna in administrativna usposobljenost, prednostne usmeritve spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga.