ples v mrezi - Mreža sodobnega plesa
ples v mrezi JULIJ 2013 PLES V MREŽI PUbLIkacIJo UredILa: Sandra Đorem TeksTI v PUbLIkacIJI: Rok Vevar, Jedrt Jež Furlan, Sandra Đorem, Andrej Srakar, Sonja Velkavrh, Dejan Srhoj, Dragana Alfirević, Jasmina Založnik, Michael Klien, Goran Bogdanovski, Andreja Kopač, Petra Hazabent InTervJUJI: Gregor Kamnikar, Magdalena Reiter, Dragana Alfirević, Iztok Kovač, Goran Bogdanovski, Sandra Đorem, Jedrt Jež Furlan LekTUra PUbLIkacIJe: Maja Lovrenov vIzUaLnI maTerIaL (foTografIJe): Nada Žgank, Mojca Mladenovič, Régis Golay, Rain Kencana, Andrea Deriu, Silio Farina, Isca Mayo, Maayan Tzuriel, Robert Shaw, Sunčan Stone, Stephan A. Shtereff, Rosakite, Dejan Srhoj, Luka Babnik, Natan, Miha Matevžič, Aljoša Rebolj, Luka Kaše, Uroš Hočevar, Primož Dolničar, Ajda Schmidt, Miha Fras, Damjan Kocijančič grafIčna Podoba PUbLIkacIJe: Ana Delo TIsk: Premiere d.o.o. UVODNIK mega začetka. v tem sm islu nam je uspelo opolnomočiti sta novsko društvo do te mere, da lahko nastopa kot enakovreden sogovornik v dialogu z odločeval ci. Pred odhodom na morje, pa vam vsem toplo priporočam tekst On dialogue – David Bohm , Donald Factor and Peter Garret. Uvodni ščepec v branje , ki vas bo upam da, premami l v nadaljne raziskovanje, vam namenjam že tule: dialogue is not a new nam e for T-groups or sensitivity training, although it is superficially similar to these and other relate d forms of group work. Its conseq uences may be psychotherapeut ic but it does not attempt to focus on removing the emotional blo cks of any one participant nor to teach, train or analyze. neverthe less, it is an arena in which learni ng and the dissolution of blocks can and often do take place. It is not a technique for problem sol ving or conflict resolution, althoug h problems may well be resolv ed during the course of a dia logue, or perhaps later, as a result of increased understanding and fellowship that occurs am ong the participants. It is, as we have emphasized, primarily a means of exploring the field of thought. dialogue resembles a num ber of other forms of group act ivity and may at times include asp ects of them but in fact it is som ething new to our culture. We believe that it is an activity tha t might well prove vital to the future health of our civilization. .....in ne pozabite..... Prva tretjina drugega mandata mreže sodobnega plesa je mimo. čas za prve utrinke in eva lvacijsko prevetritev. v ta nam en smo zbrali vsa poročila iz pre teklih dogodkov, promocijske tek ste in najave bodočih aktivnost i ter jih obelodanili v pričujoči pub likaciji. Poslednjo sodbo pa bo ove kovečil le čas, bodoča ekipa in seveda vi, dragi nevladniki. za nami je napeto obd obje, za- What dialog ue is not znamovano predvsem in nažalost v veliki meri s politik dia logue is not discussion, a o ustraword hovanja, kadrovskimi roš adami that shares its root meaning with na vseh področjih in vse sploš- »percussion« and »concussion«, nim finančnim primanjk ljajem, both of which involve breaking kar je na področju kultur e v pre- things up. nor is it debate. These teklem letu povzročila obi lico ko- forms of conversation contain an munikacijskih šumov, pre dvsem implicit tendency to point toward pa val utrujajoče panič nih de- a goal, to hammer out an agr eelovnih atmosfer. ment, to try to solve a pro blem or have one's opinion pre vsaj tako sem sama dož vail. It is ivljala also not a »salon«, which in občutila prevzem pod is a kind pornih of gathering that is both aktivnosti, ki se izvajajo informal v okviru and most often character našega projekta. ized by an intention to entertain, exc hange vseeno pa lahko rečem , da sem friendship, gossip and other invesela, da je projekt kon čno dobil formation. althoug h the word »diasvoje mesto in naravn o lego v logue« has ofte n been used in sidruštvu za sodobni ple sanjati in plesati je raz s slove- milar ways, košje! its deeper, root nije, k čemur so njegov i snovalci meaning imp lies that it is not pripravzaprav stremeli že od sa- marily interes ted in any of this. Sandra Đorem kazalo 6 1. Zgodovina Društva za sodobni ples Slovenije 11 1.1 SODOBNA UMETNOST – SODOBNA KATEGORIJA 11 1.2 SODOBNA PLESNA UMETNOST 12 1.3 STRATEGIJA RAZVOJA MREŽE 13 1.4 RAZVEJANOST SODOBNE PLESNE UMETNOSTI 14 1.5 MREŽENJE – VSTOPNIcA V PRIHODNOST! 14 1.6 KOMU JE MREŽA NAMENJENA? 15 1.7 MOMENT VKLJUčEVANJA 15 1.8 NOV FOKUS IN NOVO POSLANSTVO 16 1.9 ZAKAJ JE POSTPRODUKcIJSKA MREŽA NEMOGOč PROJEKT? 17 1.10 cILJI, KI SMO SI JIH ZASTAVILI ZA LETI 2013 IN 2014 18 2. Zgodilo se je! 19 2.1 ZAGOVORNIšTVO IN cIVILNI DIALOG 19 soLIdarnI Le načeLno aLI TUdI zares? 21 PrIPombe na osnUTek nacIonaLnega Programa za kULTUro 2013–2016 25 PIsmo mInIsTrU za kULTUro, dr. UrošU grILcU 30 PredLogI In komenTarJI k osnUTkU Programa državnIh razvoJnIh PrIorITeT In InvesTIcIJ rePUbLIke sLovenIJe za obdobJe 2014–2017 (drPI) 34 nevLadnIškI PosveT kULTUra In kreaTIvne IndUsTrIJe 37 obIsk organIzacIJe feLIX merITIs (amsTerdam) In semInarJa If I can'T dance 38 2.2 ZAGOTAVLJANJE SERVISNE PODPORE NVO 38 bond, James bond v kULTUrI aLI o odnosU med ProdUcenTI In UmeTnIkI / novI modeLI sodeLovanJa 43 deLavnIca o UmeTnIškem vodenJU 46 vsebInskI skLoPI sveTovanJ 48 48 51 51 2.3 KREPITEV OKOLJA, LASTNIH KAPAcITET IN DELOVANJA NVO choreograPhIc caPTUres 2.4 USPOSABLJANJE ZAPOSLENIH PoročILo – mednarodna konferenca v sT. PÖLTnU In dUnaJskem TanzQUarTIerJU 54 3. Mokre sanje neuresničenih želja! 55 3.1 si.plesal oziroma sodobnoplesni arhiv 58 4. Pripravljamo 59 4.1 RAZVIJANJE NOVIH MEHANIZMOV cIVILNEGA DIALOGA Z BALKANSKO MREŽO NOMAD DANcE AcADEMy SLOVENIJA 60 4.2 VSAK DAN NOVINAR, EN DAN NEVLADNIK 61 4.3 SOcIALNA KOREOGRAFIJA 62 UTeLešenJe/raz-TeLešenJe med PoLITIkamI, normamI In emancIPacIJo 64 koreografIJe ProdUkcIJe In anTIProdUkcIJe neoLIberaLnega ekonomskega sIsTema 65 raz-TeLešene IdenTITeTe/Ponovno UTeLešene IdenTITeTe 66 5. Vibra – plesna mrzlica na robu poletja 67 5.1 FESTIVAL PLESNIH DELAVNIc SREDI LJUBLJANE, 13.–30. AVGUST 2013 70 78 Program fesTIvaLa vIbra 6. Intervjuji – pletilci mrež JEDRT JEŽ FURLAN GREGOR KAMNIKAR SANDRA ĐOREM DRAGANA ALFIREVIć IZTOK KOVAč GORAN BOGDANOVSKI MAGDALENA REITER 6 1. kratka zgodovina drustva za sodobni ples slovenije društvo za sodobni ples slovenije je nastajalo slabih deset let (1985– 1994) in je prva iniciativa, ki si je prizadevala sodobnemu plesu zagotoviti institucionalni okvir. na področju umetniškega plesa pa to ni bilo prvo stanovsko društvo. društvo baletnih umetnikov slovenije je bilo ustanovljeno že 9. aprila 1962, a vendarle več kot deset let potem, ko je glavnina tradicionalnih umetniških praks srs dobila svoja stanovska društva, ki so med leti 1948 in 1953 pomenila metodo (povečini neuspešne) partijske kontrole. če je bil med leti 1945 in 1960 nekakšen dialog med sodobnim plesom in baletom še navzoč, ga na prehodu iz 80. v 90. leta takorekoč ni več zaznati. mimo plesalcev, ki so v tem obdobju člani ljubljanskega baletnega ansambla in hkrati Plesnega teatra Ljubljana, ter posameznih koreografij ksenije hribar v tej instituciji,1 je projekt institucionalizacije slovenskega sodobnega plesa, ki ga je mogoče razbrati iz programskih zastavkov dsPs v vseh njegovih fazah nastajanja do ustanovitve, nekakšna emancipatorna zgodba sodobnega plesa v sloveniji. Iz razpoložljivih dokumentov, ki so datirani v obdobje od konca 70. let dalje, je razvidna nekakšna sovražna nastrojenost slovenske baletne stroke proti sodobnemu plesu, česar v obdobju ustvarjanja mlakarjev v Ljubljanskem baletu ni bilo mogoče zaznati.2 Iz razpoložljive dokumentacije je mogoče sestaviti genealogijo ustanavljanja društva, ki se leta 1994 poimenuje društvo za sodobni ples slovenije, govori pa nam tudi o prvi celostni programski zasnovi za sistemsko ureditev področja in za premik te prakse iz ljubiteljsko-mladinskih dejavnosti v težnjo po sistemskih in institucionalnih okvirih. o ustanovitvi stanovskega društva pričajo naslednji razpoložljivi dokumenti s prilogami. v prvem, datiranem z 22. 10. 1985, plesalka in koreografinja silva ros v okviru takratnih zkos vabi »iniciativni odbor« na sestanek (28. 10. 1985), na katerem naj bi se ustanovilo društvo ustvarjalcev sodobnega plesa slovenije (dUsP). med priloženimi Izhodišči za programsko zasnovo dUsP so navedene ugotovitve o povečani produkciji s področja sodobnega plesa pri nas, o mlajši generaciji plesalcev, »ki želi[jo] pospešiti razvoj sodobnega plesa na slovenskem« in »ki v okviru ljubiteljstva ne morejo več uresničevati vseh svojih interesov in potreb, zlasti ne eksistenčnih«. dokument dodaja, da je »odbor za plesno dejavnost pri zkos /.../ pomenil prvi korak pri naporih za umestitev sodobnega plesa v naš kulturni prostor, vendar se v zadnjem času vse bolj kaže, da ljubiteljstvo brez profesionalnega vrha 'plesne piramide' stagnira. za nadaljnji normalen razvoj celotne dejavnosti je neizogibno, da se obe sferi razvijata ločeno, ne da bi zanemarili nujnosti dinamičnega, produktivnega medsebojnega sodelovanja.« Problemi, ki jih dokument prepoznava kot ključne, so povezani s statusi plesnih ustvarjalcev, financiranjem sodobnega plesa, izobraževanjem in izpopolnjevanjem na tem področju, tarifniki za honoriranje, razvijanjem plesne teorije ter »interdisciplinarnosti (gre za sodelovanje delavcev s področja gledališča, filma, videa, literature, likovnih umetnosti, filozofske estetike itn., saj je jasno, da med umetnostmi obstajajo stičišča – vsebinska, formalna, strukturalna, idejna itn.)«. dokument dodaja: »zdi se, da so možnosti za spopad s temi problemi in njihovo reševanje vendarle realnejše, če bodo tisti, ki jih pe- 7 stijo, združili svoja hotenja in energije v načrtovanem in enotnem delovanju.«3 drugi dokument, datiran s 05. 05. 1987, je naslovljen na republiški komite socialistične zveze delovnega ljudstva oziroma njihov koordinacijski odbor za društva, tja pa ga pošilja silva ros. žig rk szdL kod govori, da je ta dokument prejel 03. 09. 1987. vsebina dokumenta je »Predlog za ustanovitev društva ustvarjalcev sodobnega plesa [rokopisna opomba: slovenije]«, v katerem Iniciativni odbor za ustanovitev dUsP pristojni republiški organ obvešča, da je na sestanku 11. 07. 1986 »sprejel sklep, da bi na prvem občnem zboru dUsP predlagal za predsednika društva silvo ros ter za tajnika Jano kovač« [valdes]. dokument vsebuje dve prilogi: Pravila dUsP [statut] in programsko zasnovo, ki je identična prej navedenim Izhodiščem. Iz Pravil je poleg pravno-formalnih določil, ki so usklajena s takratno zakonodajo, razbrati naslednje: da dUsP4 predvideva lastne prostore, da namerava svoje seje odpreti za javnost (medije in zainteresirano javnost), da je članstvo namenjeno umetnikom in teoretikom s področja, da je odprto za tuje plesalce in koreografe, če imajo ti »dovoljenje za stalno prebivanje v Jugoslaviji«. med osnovnimi nalogami pa pravilnik dUsP navaja: »prizadevanje za razvoj sodobno plesne dejavnosti na svojem območju in sodelovanje s podobnimi društvi v sr sloveniji; povezovanje in usklajeva- 8 nje delovanja in interesov članov društva; spodbujanje umetniškega, znanstvenega in strokovnega dela na vseh področjih, ki vključujejo ples; spodbujanje sodelovanja med plesnimi ustvarjalci in drugimi umetniki, kritiki, estetiki in drugimi raziskovalci sodobne umetnosti in kulture; seznanjanje ožjega strokovnega kroga in širše javnosti z dogajanji, rezultati in problemi na področju sodobne plesne ustvarjalnosti pri nas in po svetu; popularizacija sodobnega plesa v širši javnosti; sodelovanje z drugimi društvi s strokovnega, umetniškega in kulturnega področja v sloveniji; sodelovanje z organizacijami, združenji, društvi ter posamezniki v tujini, ki se ukvarjajo s sodobnim plesom«.5 Po subjektivnih pričevanjih do ustanovitve dUsP ni prišlo zaradi nesoglasij in vsebinskih razhajanj PTL-jevcev z ostalimi plesnimi ustvarjalci.6 naslednji dokument, datiran s 05. 05. 1994, je vabilo na tiskovno konferenco, ki je bila »v torek, 10. maja, ob 12:30 v prostorih slovenskega gledališkega in filmskega muzeja, mestni trg 17, Ljubljana«, na njej pa naj bi predstavili »smernice in delovanja društva, kot smo si jih zamislili«. dokument obvešča, da »smo 3. maja 1994 v Ljubljani ustanovili društvo za sodobni ples« [slovenije]. Po osebnem pogovoru ksenije hribar z avtorjem tega prispevka7 naj bi pobudo takrat sprožil Iztok kovač, ki pravi, da je bila ksenija hribar sprva skeptična in da je njegova pobuda izhajala iz po- trebe po vzpostavitvi identitete domačega sodobnoplesnega konteksta.8 k ustanovitvi dsPs pa sta bili v tej ponovni iniciativi povabljeni še: maja delak in suzana koncut. Pod vabilo je v imenu »Upravnega odbora dsP« podpisana predsednica ksenija hribar. v Temeljnih smernicah dsPs njegovi ustanovitelji uvodoma podajo oceno, da je »obstoj /sodobnega plesa v sloveniji, op. p./ še vedno odvisen od iniciative posameznikov, ki morajo vsakič znova začeti pri temeljih. s tem tudi vedno znova postavljamo na rezilo uveljavitev sodobnega plesa kot avtentične slovenske tradicije, s svojo zgodovino, s široko in raznoliko produkcijo ter publiko. sodobno plesna scena pri nas namreč ni samo organizacijsko in institucionalno povsem nepovezana, brez najosnovnejših pogojev za delo, ampak se slovenski sodobni ples poleg tega doma še vedno srečuje z ignoranco širšega družbenega okolja.« Takrat še sveže ustanovljeno dsPs naj bi »delovalo kot strokovno društvo aktivnih ustvarjalcev sodobnega plesa na nacionalnem nivoju«. dsPs 10. maja 1994 v sgm predstavi naslednje ugotovitve in cilje delovanja društva: »(1) sodobnemu plesu, ki v sloveniji obstaja samo kot močna in vztrajna produkcija, je nujno zagotoviti jasno družbeno pozicijo in priznanje, kakršno si glede na svojo kvaliteto zasluži. (2) glavni problem slovenske plesne produkcije je neobstoj odra in nezadostni vadbeni prostori, zato si društvo prizadeva za centralno institucijo sodobnega plesa z vsaj dvema studiema in z odrom, ki bo predstavljal jedro združevanja ustvarjalcev in širše publike ter zagotavljal kontinuirano delo ter predstavljanje tekoče produkcije. (3) stihijo in nered na področju izobraževanja in pridobivanja statusa sodobnega plesalca lahko prekine samo ustanovitev šolske strukture za sodobni ples (srednja šola in akademija), ki jo mora v svoje izobraževalne programe vključiti ministrstvo za šolstvo in šport rs. (4) društvo si bo prizadevalo za profiliran in kvaliteten festival so dobnega plesa, ki je nujen za pretok informacij, za vzpostavitev kriterijev na tem področju. (5) zaradi nejasnosti stališč in kriterijev na področju sodobnega plesa bo ena prvih nalog društva sooblikovati veljavno strokovno mnenje o aktualnem plesnem dogajanju in nuditi pomoč komisijam pri ministrstvu za kulturo rs, ki odločajo o vprašanjih stroke. s tem je povezana tudi zahteva za oblikovanje samostojnega področja za sodobni ples na ministrstvu za kulturo rs. (6) društvo mora s svojim delovanjem spodbuditi kvalitetno kritiško pisanje in teoretsko refleksijo aktualnega sodobnega plesnega ustvarjanja, ki bo omogočilo definiranje pojma sodobnega plesa in vzpostavitev veljavnih kriterijev na tem področju. (7) v slovenskem zgodovinskem spominu sodobni ples, kljub svoji bogati dediščini, nima svojega mesta. zato je nujno ozavestiti pomen tradicije sodobnega plesa pri nas in urediti že arhivirano dediščino.« v letnem programu dsPs za leto 1994/95 piše: »(1) medijska izpostavitev problematične situacije sodobnega plesa v sloveniji, najprej kot manifestativna predstavitev smernic društva, nato pa s članki in prispevki o praktičnih potrebah sodobnoplesne scene, o stanju plesne teorije in kritike, o pozabljenosti plesne tradicije (stalna naloga). (2) organiziranje svetovalnih teles – strokovnih skupin – za področje publicistike, produkcijskih odnosov, ljubiteljske dejavnosti in zgodovine slovenskega sodobnega plesa. (3) sistematično vzgajanje teoretskega in kritičnega aparata o sodobnem plesu (razgovori/predavanja že delujočih domačih in tujih publicistov, predstavitve plesnih smeri, specializacija strokovnjakov za teorijo plesa). (4) Priprava temeljnega pregleda zgodovine slovenskega sodobnega plesa in njegova javna predstavitev (podlistek). (5) Priprava zahteve za oblikovanje samostojnega področja za sodobni ples na ministrstvu za kulturo rs. (6) analiza dela pomembnejših sodobnih koreografov na slovenskem (pregled vplivov, razmejitev njihovih stilov). (7) Primerjava pravnega položaja plesalca z ustreznim položajem v drugih državah ter priprava predloga za zakonsko ureditev te problematike (predlog sindikatom, ministrstvu). (8) sistematično predstavljanje kvalitetnih šol in izobraževalnih centrov za sodobni ples preko javnih raz govorov z bivšimi študenti in poznavalci. (9) navezava stalnega stika in izmenjave s tujimi plesnimi ter plesno-gledališkimi centri in institucijami (cndc-L'esquisse, angers, Tcd – Pariz, maPa, nds – amsterdam, IeTm ...). 9 (10) Priprava programa in zahteve za oblikovanje centra za sodobni ples. (11) sodelovanje pri odločitvah ustreznih komisij ministrstva za kulturo rs v zvezi s sodobnim plesom (oblikovanje strokovnega mnenja pri predlogih za dodelitev sredstev za projekte, za štipendiranje in nagrade, za dodelitev statusa samostojnega kulturnega delavca). (12) spremljanje razpisov za nagrade, štipendije, namenska sredstva za projekte ... (13) stalne naloge iz Pravil.« če se ozremo po ugotovitvah, ciljih in programu iz ustanovitvenih dni DSPS, odkrijemo, da so bili doslej zgolj delno uresničeni, povečini pa neuresničeni. Obseg produkcije se je v drugi polovici 90. let povečal in s tem so pri umetnikih in producentih nastopile obveznosti, ki so delovanju DSPS v večini primerov odvzele čas za taktično in kontinuirano delovanje. Po smrti Ksenije Hribar leta 1999 so se predsedniki DSPS menjali zelo pogosto. Domnevni vrstni red predsednikov DSPS je naslednji: Mateja Bučar, Gregor Kamnikar, Matjaž Farič, Branko Potočan, Igor Sviderski, Andreja Kopač, Bara Kolenc in Teja Reba. Po letu 2000 je DSPS izdalo štiri številke časopisa cirkularka – aktualne teme sodobne plesne umetnosti. Izšle so v letih 2000 in 2001, cOBISS evidentira dve dvojni in dve enojni številki. DSPS se je reaktiviralo z ustanovitvijo Mreže sodobnega plesa leta 2010, ko je postalo tudi producent Gibanice, slovenske plesne platforme . Opombe 1 Leta 1980 se ksenija hribar prijavi za umetniško voditeljico baleta sng opere in baleta Ljubljana in ima sprva očitno v načrtu, da bi projekt, ki se je kasneje poimenoval Plesni teater Ljubljana, izpeljala v okviru osrednje slovenske baletne institucije. vendar do izvolitve na funkcijo očitno ni prišlo. 2 Iz različnih intervjujev s ksenijo hribar je razvidno tudi njeno mnenje, da je bolj kot politika sodobnemu plesu v sloveniji škodovala stroka, s čimer ima verjetno v mislih predvsem protagoniste baletne stroke, ki je s svojo neizpodbitno politično močjo sodobnemu plesu zelo dosledno odrekala možnost institucionalizacije. 3 Tipkopis vabila. vabljeni: ksenija hribar, damir zlatar frey, ana vovk [Pezdir], Jasna knez, Petra Plečko, minka veselič [kološa], goga stefanovič [erjavec], goga schmidt, matjaž farič, silva ros. Iz arhiva neje kos: arhiv csPU. 4 v sestavi: ana vovk - Pezdir, goga stefanovič [erjavec], ksenija hribar, neja kos, breda kroflič, andreja gjud, Jana kovač [valdes], andres valdes, Jasna knez, daliborka Podboj, Petra Plečko, minka veselič [kološa], mira mijačevič, marija vogelnik, niko goršič, silva ros. 5 Tipkopis Pravil društva ustvarjalcev sodobnega plesa slovenije. Iz arhiva neje kos. 6 subjektivno pričevanje neje kos (pogovor: 14. marec 2013). 7 Pogovoru ni mogoče določiti datuma, zgodil pa se je med leti 1997 in 1999. 8 Podatki iz pogovora z Iztokom kovačem (pogovor: 14. marec 2013), potrjuje pa jih ena izmed članskega jedra ustanoviteljev (Iztok kovač, ksenija hribar, maja delak, suzana koncut), prevajalka, koreografinja in plesalka suzana koncut (pogovor: 14. marec 2013), ki pravi, da je pomagala sformulirati Temeljne smernice in letni program dsPs in opravila redakcijo teksta, ki so ga sestavili skupaj. maja delak (pogovor: 14.03.2013) navaja, da naj bi temu iniciativnemu jedru leta 1994 pripadala tudi eda čufer. Pravi tudi, da se je pred formalno ustanovitvijo dsPs več ljudi dlje časa dobivalo, da bi sformuliralo smernice in program. statut, ki naj bi se kasneje vsaj dvakrat spremenil, sestavi maja delak. 10 Pojasnilo prenosa projek ta Mreža sodobnega plesa z Umetniškega društva Fičo Balet na Dru štvo za sodobni ples Sloven ije društvo za sodobni ples slovenij e deluje že od leta 1995 in predstav lja edino stanovsko organizacijo na tem področju v sloveniji. med ustanovnimi član i društva so markantna imena slovenske sodobnoplesne zgodovine in sedanjosti (ksenija hribar, Iztok kovač, sinja ožbolt, Tanja zgonc, branko Poto čan, matjaž farič itn.). kot tak je edina nevtralna nevladna organizacija, ki lahko avtonomno delu je za interes vseh nevladnih orga nizacij na tem področju. zato se nam zdi smiselno, da se proj ekt mreža sodobnega plesa (ms P) nadaljuje pod njegovim okriljem. Temeljno poslanstvo msP je namreč ravno povezovanje ljud i in prizadevanj za povečanje kakovosti produkcije in prodorno sti akterjev na področju sodobn ega plesa. To pa je izvedljivo le, če je nosilec projekta stanovska organizacija, ki ima eminentno zgo dovino, obenem pa omogoča odprt in nevtralen teren, kjer je man jša možnost, da se uresničujejo interesi posameznikov. Umetniško društvo fičo balet (ki je bilo v letih 2010–2012 nosilec projekta ) ni idealna organizacija za vsebinsko mrežo, ker je preveč vezana na umetniškega vodjo gora na bogdanovskega, zato so imele nekatere članske organiza cije težave pri identifikaciji s proj ektom msP. v trenutku prijave (2010–2012) dsPs ni izkazovalo zadostnih zahtevanih referenc za prijavo na razpis ministrstva za javno upravo, vendar pa se je kot partner v projektu v čas u delovanja zadnjih dveh let kakovostno usposobilo in je prip ravljeno, da msP razvija in vodi kot nosilec projekta. društvo za sodobni ples slovenije se tako v svojih temeljnih aktih (statutu ) zavzema za: (1) vsestranski razvoj področja sodobnega plesa in pogojev za profesionalno ustvarjanje v Sloveniji, kar pa je tudi temeljni cilj msP – jasna razmejitev ljubiteljs kih nevladnih organizacij od profesionalnih in zagotavljan je pogojev za dvig kakovosti prod ukcije; (2) ozaveščanje in ohranjanje kontinuitete tradicije sodobnega plesa pri nas, kar msP udejanja z zagotavljanjem servisne podpore nvo na tem področju; (3) pretok informacij o strokov nih vprašanjih doma in v tujin i, kar zagotavljamo prek spletne strani www.sodobniples.s i; (4) strokovno utemeljeno sodelov anje z odgovornimi institucijam i v Sloveniji v procesu sprejemanja odločitev, zakono v in predpisov, ki obravnavajo splošna vprašanja kulturne politike v Sloveniji ali zadeva jo področje sodobnega plesa in položaj ustvarjalcev, kar msP udejanja z aktivnostmi iz sklo pa civilni dialog in zagovorništvo. nadalje dsPs v svojem poslans tvu: (5) v skladu z veljavnimi predpisi sproža in podpira dejavnosti za vzpostavitev ustreznih ustanov za izobraževanje in dru ge institucionalne, prostorske in kadrovske infrastrukture za sodobni ples, kar msP izva ja skozi sklop aktivnosti usposab ljanj za nvo (usposabljanja na temo umetniškega vodenja nvo, intenzivni coachingi za defi citarne poklice kulturnega menedžerja, agenta, promotorja, producenta, usposabljanje za kult urne in kreativne industrije, usposabljanja na področju socialne koreografije itn.); (6) sproža in podpira dejavno sti za razvoj teorije in kritike sodobnega plesa, k čemur bomo v msP pripomogli s »potujo čim arhivom« po sloveniji; (7) skrbi za informiranje svojih članov in vzpostavitev baze pod atkov o domačem in mednarodnem plesnem dogajanju, kar bomo v msP izvajali skozi kon tinuirano izdajanje publikacij; ➜ ➜ 11 (8) organizira javna predavanja, okrogle mize, delavnice, simpozije in sodeluje pri takih man ifestacijah doma in v tujini, k čemur bomo pri msP prispevali z usposabljanjem zaposlenih in prostovoljcev; (9) v skladu z veljavnimi predpis i po potrebi izdaja lastne publikacije in nosilce slik in zvo ka. 1.1 SODOBNA UMETNOST – SODOBNA KATEGORIJA nevladne organizacije v sloveniji so društva, zasebni zavodi in ustanove. kot take predstavljajo reprezentativno telo civilne družbe in so temeljni pokazatelj demokratičnosti, odprtosti in pluralnosti celotne družbe. v času gospodarske krize pa je še kako pomembno, da vrednote demokratičnosti ohranjamo, o njih ozaveščamo in jih spodbujamo. v sloveniji se ne vladne organizacije na področju kulture delijo na tiste, ki so v svoji biti in delovanju predvsem ljubiteljsko naravnane in kot take po večini delujejo na prostovoljni osnovi, in tiste, ki so že presegle ljubiteljsko raven in so se v svojem delovanju, prepoznavnosti in naravnanosti profesionalizirale do te mere, da potrebujejo opolnomočenje na državni ravni. v nevladnih organizacijah v sloveniji deluje visoko izobražen in perspektiven kader, na področju kulture neredko tudi specializiran kader, ki reprezentira stroko na določenem področju (npr. sodobna umetnost). s projektom mreža sodobnega plesa želimo položaj nevladnega sektorja na področju kulture v sloveniji iz boljšati. Predvsem tako, da bi na normativni in praktični ravni postavili jasno ločnico med ljubiteljsko in visoko razvito profesionalno kulturo. želimo si, da bi omenjeni mehanizmi spodbujali pojmovanje kulture kot vrhunske in ne socialne kategorije. živimo v sodobnem svetu, zato želimo za prihajajoče generacije ustvariti in zagotoviti pogoje (predvsem delovna mesta), ki novodobnemu načinu življenja prihajajo nasproti. zato delujemo na polju sodobne umetnosti, saj ta vedno znova generira inovativne pristope k družbenemu delovanju, razvoju človekovih duhovnih potencialov, ozaveščanju o aktualni politični situaciji in uveljavlja ustvarjalen in prodoren način življenja. To pa je tudi eden izmed temeljnih ciljev in poslanstev operativnega programa za razvoj človeških virov 2007–2013, ki spodbuja »vložek v ljudi, katerih človeški kapital bo zagotavljal večjo stopnjo inovativnosti, zaposljivosti in gospodarske rasti, kar je tudi najboljši način za večjo zaposlenost, socialno vključenost, zmanjšanje regionalnih razlik in visok življenjski standard« . 1.2 SODOBNA PLESNA UMETNOST mreža sodobnega plesa se posveča izobraževanju, svetovanju in opolnomočenju na področju sodobnega plesa, kot pove že samo ime mreže. kulturna zgodovina slovenski sodobni ples povezuje z demokratičnimi urbanimi okolji zahoda. vendar pa sodobni ples v mreži dojemamo širše in ne zgolj kot plesno umetnost. naj za začetek le na kratko orišemo zgodovinski kontekst. v sloveniji je sodobni ples prisoten od začetka leta 1927, vzpostavile pa so ga napredno misleče ženske, še preden so dobile volilno pravico. nevladne organizacije so se na področju sodobnega plesa v sloveniji začele množiti v 80-ih in 90-ih letih* preteklega stoletja predvsem kot odgovor na nepripravljenost in nezanimanje domačih javnih institucij in kulturnih politik za spodbujanje inovativnih in novonastajajočih praks, ki pa so se skozi zgodovino kazale kot glavni pogon družbenega razvoja. konec 90-ih let pa se je sodobni ples zaradi izjemne mobilnosti slovenskih avtorjev izkazal tudi kot izrazit mednarodni promotor slovenske »žive« umetnosti in kulture. slovenski sodobni ples je od 30-ih 12 let 20. stoletja dosegal vidne mednarodne uspehe na svetovnih odrih (o nekaterih danes priča mednarodna plesna zgodovina), še posebej pa so se mednarodni uspehi povečali v zadnjih treh desetletjih (v času osamosvajanja republike slovenije in po njeni osamosvojitvi), ko so posamezni koreografi s svojimi kolektivi in umetniškimi deli obšli takorekoč vse celine in najvidnejša svetovna plesna središča in festivale, kjer so prejemali pomembne mednarodne nagrade za svoja dela, in ko je Ljubljana nekaj časa, sicer brez vidnejše sistemske mestne in državne podpore za delovanje te umetniške prakse (pojasnilo: proti koncu 90-ih let in do leta 2001 je v Ljubljani veljal ukrep o sistemskem in rednem financiranju nvo), poleg bruslja, berlina, Lizbone, Pariza in dunaja veljala za eno od evropskih sodobnoplesnih središč; v 90-ih letih kot edino mesto v vzhodni evropi. Prve mednarodne koprodukcije so v slovenskem kulturnem prostoru na področju uprizoritvenih umetnosti – in bodimo odkriti, v slovenski umetnosti na sploh – uspeli izposlovati prav koreografi sodobnega plesa, in to z uglednimi belgijskimi, britanskimi, nemškimi, nizozemskimi, baltiškimi, islandskimi, avstrijskimi in drugimi producenti in plesnimi institucijami. koreografi in plesalci so prejemniki Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada. s svojo skromno bibliografijo, v kateri pa so evidentirani nekateri resnično vrhunski, pa tudi zgodovinsko prelomni naslovi, si je slovenska plesna teorija in zgodovina s posameznimi strokovnjaki in znanstveniki pridobila mednarodni ugled, ki pa danes plemeniti študijske programe na univerzah v združenih državah amerike in po evropi, saj domače razmere njihovemu delu niso naklonjene. Projekt mreža sodobnega plesa si bo prizadeval okrepiti ekonomske, politične in družbene koncepte, ki jih s svojimi dejavnostmi običajno generirajo znanost, umetnost in šolstvo, vključno s sodobnim plesom: inventivnost, domišljijo, sodelovalno ustvarjanje in občutek za drugega ali drugo – za razliko, ki je predpogoj abstraktnega in inventivnega mišljenja . Opomba * v začetku 90-ih let prejšnjega stoletja pride do pomembne zakonske spremembe. administrativni ukrep omogoči razvoj zasebne pobude v kulturi. na ta način omogoči legalizacijo novih oblik umetniške produkcije. Leto 1993 je tako leto ustanovitve in začetka dejavnosti številnih nevladnih organizacij, ki so se formalnopravno ustanovile kot zasebni javni zavodi – od tod porast nvo na področju umetnosti, gre za posledico administrativnega ukrepa. 1.3 STRATEGIJA RAZVOJA MREŽE razvojna strategija mreže sodobnega plesa s svojimi aktivnostmi stremi k uresničevanju ciljev in ukrepov nPk 2012–2015 (ki pa žal še ni bil sprejet in usklajen) v: 1. točki: izenačevanju pogojev za produkcijo nevladnih producentov z javnimi zavodi na način, da skrbi za razvoj enotne producentske mreže uprizoritvene umetnosti. 3. točki: poslovni in stroškovni učinkovitosti ter programski odličnosti na način, da spodbuja programe, ki bodo šolali poslovne in podporne kadre v kulturi, slednje v letošnjem mandatu zagotavlja z usposabljanji na področju umetniškega vodenja (s čimer pripomore k ustvarjanju novih, kakovostnih delovnih mest), na področju usposabljanja za deficitarne poklice kulturnih menedžerjev, producentov, agentov, promotorjev in na področju socialne koreografije. v prejšnjem mandatu smo zagotovili usposabljanja na področju kulturnega menedžmenta, pridobivanja finančnih sredstev, pridobivanja novih občinstev in zgodovine sodobnega plesa. močan poudarek na krepitvi vsebinskih kadrov in na poglobljeni intenziteti izvajanja sloveniji zagotavlja tudi dvig kakovosti umetniške produkcije, s tem pa večje možnosti za izvoz kulturnega kapitala na mednarodni umetniški trg. mreža sodobnega plesa krepi tudi notranje kapacitete z usposabljanji zaposlenih na pomembnih področjih, ki so strateškega pomena tudi na ravni eU: pridobivanje novih občinstev, zagovorništvo na ravni eU, priprava novih storitev, ki jih lahko izvajajo nvo itn. obenem pa s svojimi akcijami spodbuja medresorski dialog o nujnosti fleksibilnih oblik in načinov zaposlovanja, ki temelji na vsebini; dokaz za to so zgoraj našteta usposabljanja. 5. točki: institucionalizaciji sodobnega plesa, kar zagotavlja z izvajanjem temeljnih poslanstev prijavitelja projekta in članskih or- ganizacij. Pri tem je vredno poudariti, da sodobni ples v sloveniji nima reprezentativnega telesa v javnem sektorju, zato mreža v tem trenutku predstavlja edino zagovorniško telo sodobnega plesa v državi. dolgoročna vizija in ambicija mreže pa je tudi vključitev v mednarodni kontekst, pri čemer sledimo ciljem programa kreativna evropa 2020, ki spodbuja delovanje evropskih mrež. Predvsem je naša prioriteta razvijanje in privabljanje novih občinstev. v letih 2012–2014 bo mreža zagotovila doseg ciljev tudi z bogato avdiovizualno nadgradnjo spletne strani, vključitvijo v mednarodni projekt choreographic captures, mreženjem z organizacijami eU, ki delujejo na področju zagovorništva v kulturi, itn. v mrežo so vključene organizacije, ki se profesionalno ukvarjajo s produkcijo, prezentacijo, izobraževanjem, promocijo in razvojem sodobnega plesa iz vseh regij slovenije, v zadnjih dveh letih pa smo v mreži razširili polje svojega delovanja in vključili tudi nekaj organizacij z drugih področij sodobne umetnosti (npr. kulturno ekološko društvo smetumet, kulturno društvo Prostorož, zavod Udarnik, društvo Pekinpah itn.), saj se v prihajajoči kratkoročni perspektivi želimo osredotočiti na zagotavljanje dolgoročnejše obstojnosti nevladnih organizacij s področja sodobne umetnosti in promoviranju mrežnega principa delovanja. Pri tem naj poudarimo, da smo osredotočeni predvsem na krepitev manjših nvo, kar pa je v skladu z mnenjem sveta eU, ki zagovarja stališče, da sta umetnost in kultura vrednoti sami po sebi (intrinsic value of arts and culture) in da je glavni smoter v okviru novega 13 programa zagotoviti boljše ravnovesje med gospodarskimi cilji in promocijo kulturne raznolikosti, pri čemer izpostavlja pomen podpore t.i. majhnih kulturnih organizacij in neprofitnih iniciativ na področju kulture . 1.4 RAZVEJANOST SODOBNE PLESNE UMETNOSTI dostop do kulturnih oziroma umetniških vsebin je ena izmed pravic, ki jih zagotavlja Ustava republike slovenije, in prepričani smo, da mora biti državljanom slovenije omogočen dostop do vseh umetniških zvrsti. sodobni ples je umetniška zvrst, ki je slabo razumljena zaradi njene slabe promocije (ker se promotorji zaposlujejo po projektih in večinoma na avtorske pogodbe, ni pa rednih zaposlitev) in posledične nedostopnosti, v resnici pa njene vsebine z demokratiziranimi telesnimi in identitetnimi diskurzi na sodoben način artikulirajo vrsto področij, ki so sicer vzrok različnih družbenih in političnih antagonizmov, s katerimi se slovenija neprestano bori. sodobni ples hkrati igra pomembno vlogo tudi na področju izobraževanja in pedagogike, terapije, artikulacije prostorskih dinamik itn. in predstavlja neizkoriščen potencial za turistično ponudbo mest, prav tako pa za duhovni in intelektualni razvoj naroda. zato si želimo, da bi bil sodobni ples dostopen čim širšemu krogu občinstva po vsej sloveniji in da bi z mreženjem ljudem v sektorju sodobnega plesa lahko omogočili boljše pogoje za delo ter možnost izobraževanja in profesionalnega napredka. splošna usmeritev nsro-ja (nacionalnega strateškega referenčnega okvira 2007–2013) je izboljšanje blaginje prebivalcev slovenije s spodbujanjem gospodarske rasti, ustvarjanjem delovnih mest in krepitvijo človeškega kapitala ter zagotavljanjem uravnoteženega in skladnega razvoja, še posebej med regijami. navedena usmeritev po eni strani opredeljuje blaginjo kot globalni cilj, po drugi strani pa poseben poudarek namenja spodbujanju gospodarske rasti in ustvarjanju novih delovnih mest, ključnima ciljema Lizbonske strategije, ter skladnemu regionalnemu razvoju. In ena izmed blaginj vsakega državljana je tudi omogočen dostop do kulturnih in umetniških vsebin . 14 sociologija in ostale družboslovne znanosti, nevroznanost itn. Plesna umetnost se prav tako izjemno dobro povezuje z rehabilitacijskimi, terapevtskimi in integrativno-socializacijskimi praksami. o tem pričajo tudi državno podprti programi v eU kot npr. dance science (Trinity Laban conservatoire of music and dance, vb) itn 1.5 . MREŽENJE – VSTOPNICA V PRIHODNOST! 1.6 KOMU mreženje bi slovenskim državljanom JE MREŽA zagotovilo dostop do sodobne umet- NAMENJENA? nosti in jim jo (skozi ples) približalo: ples krepi diplomatski, odprt, predvsem pa bolj human način komunikacije in s tem boljšo izmenjavo znanj in veščin. v zahodnem svetu je namreč preveč poudarka namenjenega besedni ali razumski inteligenci, ki je najbolj izpostavljena, najvišje cenjena, in sem poskušamo velikokrat uvrstiti tudi gibalno obnašanje. Toda gib ponuja drug nivo komuniciranja, ki ima drugačno logiko. z »dobesednim« prevodom ga poneumljamo, banaliziramo, hendikepiramo in onemogočamo to, kar gib ponuja, to, česar beseda ne ponuja, ker je tako zelo konkretna. Ples je gotovo zelo direkten in neposreden način komuniciranja, bolj kot beseda ali glasba. dolgoročni cilj mreže sodobnega plesa je tudi spodbujanje medsektorskega sodelovanja med umetnostjo, znanostjo in gospodarstvom. Izjemna interdisciplinarnost plesne umetnosti se odraža v razvojnih potencialih in interakciji z znanstvenimi disciplinami, kot so medicina, fizika, matematika, robotika, antropologija, Produkcija sodobnoplesnih predstav upada ali je šibka (plesni soli, dueti) zaradi izrazite finančne podhranjenosti sektorja (med drugim tudi ukinjenega letnega razpisa za kulturne projekte na nekdanjem mIzkš). Posledično se zmanjšuje kakovost umetniških izdelkov, kar se odraža v nezanimanju občinstva za to zvrst umetnosti. širše pa je posledica tudi oslabljen izvoz predstav v tujino. mreža sodobnega plesa vidi rešitev v tem, da bi umetnike (samozaposlene koreografe in plesalce, ki delujejo prek nvo) razbremenili administrativnih del z vzpostavljanjem pogojev za celostno podporno okolje servisnih storitev za to ciljno skupino. aktivnosti, ki bodo razbremenile sektor, so zagotovo: brezplačno individualno svetovanje (o pridobivanju finančnih sredstev, strateškem načrtovanju, uporabi IkT orodij itn.), zagotavljanje civilnega dialoga (organizacija srečanj za nvo, razvoj novih mehanizmov civilnega dialoga itn.), zagovorništvo napram odločevalcem (priprava zakonodajnih po- bud, organizacija posvetov z javno upravo, krepitev na ravni eU, predstavitev dobrih praks itn.), spodbujanje mreženja z drugimi sektorji (drugimi umetniškimi zvrstmi, gospodarstvom, mediji itn.) in promocija sodobnega plesa v širši javnosti (choreographic captures, »potujoči sodobnoplesni arhiv«, atraktivna vizualno bogata spletna stran itn.). mreža sodobnega plesa obenem ponuja tudi serijo usposabljanj/izobraževanj za dvig kakovosti delovanja v nvo. Usposabljanja so usmerjena v krepitev vodstvenih kadrov na vsebinski ravni z namenom izvajanja dejavnosti na način, kot jih izvaja javni sektor (usposabljanja na temo umetniškega vodenja, usposabljanja za krepitev deficitarnih poklicev (menedžer, promotor, agent), usposabljanja na temo socialne koreografije in kulturnih in kreativnih industrij). mreža si skozi promocijo prizadeva, da bi splošna javnost začela dojemati ples širše in ne zgolj kot porabnika javnih sredstev, temveč kot sicer samostojno umetnost, ki pa je v svoji drži naravnana na interdisciplinarno povezovanje tako z drugimi umetniškimi zvrstmi (filmom, sodobno glasbo, vizualno umetnostjo, novimi tehnologijami) kot tudi z drugimi področji (alternativno medicino, duhovnimi gibanji, humanističnimi znanostmi, robotiko, anatomijo itn.) – se pravi kot razvojno umetnost, ki s svojim znanjem lahko doprinese k plemenitenju obstoječih družbenih aktualnosti . 1.7 MOMENT VKLJUČEVANJA v sloveniji je sodobni ples prisoten od začetka leta 1927, vzpostavile pa so ga napredno misleče ženske, še preden so dobile volilno pravico. na tej točki mreža sodobnega plesa zagotavlja načelo nediskriminacije, kjer je posebna pozornost posvečena enakosti med spoloma. sodobni ples je namreč že od svojih začetkov predvsem »ženska umetnost«; je simptom demokratičnosti in odprtosti, je kazalec strpnosti družbe in njene naravnanosti k patriarhalnosti itn. Ukinitev Urada za enake možnosti je bilo jasno sporočilo vlade tudi sodobnemu plesu, in sicer, naj se nadaljuje in okrepi v nevladnem sektorju. zakaj ni bilo več javnih odzivov in polemik glede ukinitve centra za sodobne plesne umetnosti – edinega javnega zavoda na tem področju? odgovor je zelo preprost: ker je to ženska umetnost, so ti glasovi odrinjeni. s projektom želimo sodobnemu plesu zagotoviti vsaj kulturni obstoj. sodobni ples je že v svojem začetku pritegoval ustvarjalce z vseh umetnostnih polj (sodobne glasbe, vizualne umetnosti, novih tehnologij, urbanih družbenih gibanj, subkultur itn.), skratka v svoji prvinski naravnanosti je širil odprtost, interdisciplinarnost in holističen pristop kot svoje temeljne vrednote. Te vrednote pa zasleduje tudi operativni program razvoja človeških virov 2007–13, ki krepi »inovativnost in s tem konkurenčnost gospodarstva z vlaganji v razvoj ustreznega raz iskovalnega in drugega kadra in vseživljenjskega učenja.« s tem je povezana tudi integracijska naravnanost do predstavnikov vseh družbenih skupin, ki jih operativni program razvoja človeških virov 2007–13 navaja kot ranljive, med drugim tudi umetniške skupnosti, ki je skoraj brez izjeme skupnost samozaposlenih na področju kulture in je tako v mnogih primerih tudi sama ranljiva skupina ljudi z nizkim prihodki ali neenakomerno razporejenimi dohodki. »Iz narave aktivnosti operativnega programa razvoja človeških virov pa sicer sledi, da se bodo sredstva usmerjala na območja z največjimi potrebami, torej še posebej na področja z visoko stopnjo brezposelnosti, kar pomeni, da bo operativni program neposredno prispeval tudi k zmanjševanju regionalnih razlik.« sodobni ples krepi tudi sodelovalno ustvarjanje in občutek za drugega ali drugo, kar pa je predpogoj za integracijsko naravnanost in vključenost. nevladne organizacije na področju sodobnega plesa so z vzdrževanjem nekaterih zapuščenih prostorov, ki se uporabljajo za vadbo (včasih tudi za prezentacijo), že same po sebi tudi okoljsko ozaveščene, saj na ta način revitalizirajo in »reciklirajo« devastirane urbane lokacije. Plesna skupnost izkazuje svojo ekološko osveščenost tudi s konzumacijo ekološko pridelane hrane, ki plesalcem zagotavlja nujno fizično vzdržnost, ki jo v danih okoliščinah potrebujejo, obenem pa kaže tudi prostorsko ozaveščenost s programsko-umetniško refleksijo prostorskih ureditev (urbanizma, arhitekture, socialnih in ekoloških dinamik v produkciji prostora), ki jih plesalci in koreografi z umetniško prakso, zavezano gibanju v prostoru in času, posebej dobro razumejo . 15 1.8 NOV FOKUS IN NOVO POSLANSTVO mreža sodobnega plesa povezuje ljudi in prizadevanja za povečanje kakovosti produkcije in prodornosti akterjev na področju sodobnega plesa. v ta namen vlaga na razpisu pridobljena sredstva predvsem v krepitev nevladnega sektorja in povečanje prodornosti akterjev, ki v njem delujejo. v drugem mandatu bomo nadaljevali in udejanjali manire, geste, prijeme in objeme, ki jih sicer uporabljajo umetnost, znanost in raziskovalna dejavnost: objektivnost, zanesljivost, sistemskost in splošnost. osrednje dejavnosti mreže v novem mandatu bodo izobraževanje, svetovanje in opolnomočenje članov mreže, nevladnih organizacij ter posameznikov s področja sodobnega plesa in umetnosti. delujemo na širokem povezovanju nevladnega sektorja in posameznikov. Pri tem naj poudarimo, da je naša mreža močna pri zmanjševanju konformizma in strahu pred posledicami kritičnega angažiranja zaradi slabih izkušenj, kar je v publikaciji civilna družba v sloveniji (Ljubljana 2011), ki je nastala v okviru projekta cIvIcUs civil society Index 2009, navedeno kot ena izmed glavnih slabosti civilne družbe pri nas . 16 1.9 ZAKAJ JE POSTPRODUKCIJSKA MREŽA NEMOGOČ PROJEKT? Iz izkušenj preteklih dveh let smo spoznali, da bi za postprodukcijsko mrežo potrebovali: • bazo organizacij, ki so primerne za prezentacijo uprizoritvenih umetnosti, kar predstavlja predpogoj za vzpostavitev mreže (to nam je uspelo vzpostaviti), • resno finančno podporo ministrstva in občin ter oblikovanje skupnega finančnega meha nizma (z upoštevanjem lokalnih specifik) – država bi financirala delovanje notranje ekipe ljudi (stroške dela), posamezne produkcijske in promocijske materialne stroške ter potrebne tehnične in infrastrukturne investicije, občine pa bi financirale lokalne koordinatorje ter določene stroške gostovanj: honorarje, prenočišča in potne stroške posameznih gostovanj (zaradi gospodarske krize in splošne nezainteresiranosti odločevalcev se to žal ni zgodilo), • zaposleno ekipo ljudi, ki bi skrbela za delovanje mreže (programska ekipa, koordinacija in mreženje, administracija in Pr) – najmanj štiri ljudi. k osnovni ekipi bi se priključili še lokalni koordinatorji – ena oseba iz nvo v vsakem mestu, ki bi bila delno zaposlena za koordinacijo mreže, promocijo in povezovanje med šolami, Jskd, javnimi zavodi ter drugimi akterji s sorodnih področij (vzpostavljanje publike). drugi lokalni partnerji bi sodelovali pri selekciji predstav, promociji in kot prizorišče dogajanja – Jz. Lokalni koordinator iz nevladnega sektorja bi se zamenjal vsaka tri leta z možnostjo podaljšanja (imamo usposobljen kader, ki pa ga zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ne moremo zaposliti), • povezovanje in različne oblike sodelovanj med nvo in Jz. nujno moramo opredeliti partnerstva in odgovornosti akterjev glede na lokalne potrebe in zmožnosti (potrebna je odgovornejša participacija, predanost in zainteresiranost JZ kot partnerjev za pomoč pri organizaciji in promociji ter nudenju prostora in tehnične podpore), • akcije za občinstvo kot nujen in poglaviten del mreženja in vzpostavljanja postprodukcijskega modela (za to je potrebno zaposliti posebej usposobljen kader), • vključevanje strokovnjakov za posamezna področja. Poleg tega smo ugotovili še naslednje: • Izpostave Jskd naj v celoti podprejo vsaj eno lokalno produk- cijo mladega umetnika ali umetniške skupine (od raziskovanja do produkcije in prezentacije). za izvršno produkcijo in promocijo ter koordinacijo bi poskrbele lokalne nvo, ki bi za to prejele sredstva. finančna sredstva za produkcijo bi prejele nvo, ki bi priskrbele in plačale izvršnega producenta in umetniške mentorje (izkušene koreografe in dramaturge). Pri tem bi lahko izbrali tudi kakšen mlad kader, ki se usposablja na področju kulturne produkcije ob mentorstvu izkušenega producenta. • vsaka produkcija bi potrebovala najmanj tri partnerje, torej tri različna mesta. Izbrani mladi ustvarjalci bi tako imeli možnost daljšega procesa, tj., v obdobju enega leta bi lahko šli skozi štiri faze: nabor materiala in strokovnih sodelavcev (»raziskovanje«), nekajtedensko rezidenčno ustvarjanje (potrebni vadbeni prostori) in nato proces produkcije z možnostjo vadbe na odru. zadnja faza so prezentacija in gostovanja. vsaj tri mesta bi si porazdelila posamezne faze ustvarjanja in prezentacije s ponovitvami. v produkcijske stroške morajo biti vključeni tudi stroški mentorjev in preostalih strokovnih sodelavcev, ki jih predlagajo lokalne nvo. • vsak partner bi na leto izbral najmanj tri predstave, za katere bi mu občina zagotovila določeno višino potrebnih sredstev. nepredvidljive stroške določenih gostovanj in preostalih dogodkov v okviru mreže bi dofinancirala mreža iz posebnega proračuna (posebni fond za podporo oziroma deficit pri raznih gostovanjih predvsem 17 tistih predstav, ki niso namenjene širši publiki, kjer umetniki še niso uveljavljeni ali so predstave eksperimentalne). • nvo skrbijo za koordinacijo, promocijo, izobraževanje, povezovanje z različnimi ciljnimi skupinami. • na obstoječi spletni strani mreže sodobnega plesa (www.sodobniples.si) bi morali dodati podstran, na kateri bi bili vsi datumi, izbrani umetniki/predstave itn. • v času turnej bi bili umetniki in njihove ekipe/sodelavci (delno) zaposleni. Po trinajstih letih področje postprodukcije še vedno ni urejeno, pravzaprav ne obstaja nobena mreža, ki bi omogočala gostovanja po Sloveniji za katerokoli umetniško produkcijo . Predlogi mreženja v okviru postprodukcije in pogledi na občinstvo na področju sodobnega plesa. Predlog raziskave: mreža sodobnega plesa – goran bogdanovski in sandra Đorem, koncept in realizacija: Petra hazabent, andreja kopač, rok vevar in katja Legin, september 2012, str. 23–26. dostopno na spletnem naslovu: ✚ www.sodobniples.si/files/datoteke/arh iv_2010_2012/Raziskava_FINAL_za_sp let.pdf. 1.10 CILJI, KI SMO SI JIH ZASTAVILI ZA LETI 2013 IN 2014 1. Do konca leta 2014 bomo zagotovili pretok informacij o strokovnih vprašanjih doma in v tujini ter izvedbo aktivnosti iz sklopa civilni dialog in zagovorništvo. 3. Do konca leta 2014 bomo zagotovili podporo dejavnostim za bodočo vzpostavitev ustreznih ustanov za izobraževanje in krepitev kadrovske infrastrukture za sodobni ples, in sicer prek intenzivnih uposabljanj za NVO. 5. Organizirali bomo javna predavanja, okrogle mize, delavnice in sodelovali pri takih manifestacijah doma in v tujini, pri čemer se bomo posvetili tudi usposabljanju zaposlenih in prostovoljcev. 2. Do konca leta 2014 bomo zagotovili strokovno utemeljeno sodelovanje z odgovornimi institucijami v Sloveniji v procesu sprejemanja odločitev, zakonov in predpisov, ki obravnavajo splošna vprašanja kulturne politike v Sloveniji ali zadevajo področje sodobnega plesa in položaj ustvarjalcev. 4. Skrbeli bomo za informiranje svojih članov in vzpostavitev baze podatkov o domačem in mednarodnem plesnem dogajanju, in sicer s kontinuiranim izdajanjem publikacij. foTo: maTJaž Tavčar 18 2. ZGODILO SE JE... 2.1 ZAGOVOR NIŠTVO IN CIVILNI DIALOG 19 slek o (ponovni) ustanovitvi csPU ali zagotovitvi proračunskih sredstev za dodatno krepitev že obstoječe profesionalne produkcije. • 26. 2. 2013 smo organizirali novinarsko konferenco in javno branje zUJIk-a v centru urbane kulture kino šiška. • zagnali smo delovno skupino za pripravo novega zUJIk-a v sestavi: simon kardum, andrej srakar, Peter Tomaž dobrila, denis miklavčič, Jasmina založnik in koordinatorica Jedrt Jež furlan. • 8. 3. 2013 smo oddali pripombe in predloge na nacionalni program za kulturo (nPk 2013–2016). • vključili smo se v oblikovanje strateškega dokumenta srs (strategija razvoja slovenije 2014–2020) in pripravili predloge za drPI (državne razvojne prioritete investicij 2014–2017). • Poslali smo pismo novemu ministru dr. Urošu grilcu za premi- • 15. 4. 2013 smo organizirali javni posvet kulturne in kreativne in- dustrije v soorganizaciji s cnvos in društvom asociacija. • vzpostavili smo stik s sorodno organizacijo felix meritis iz amsterdama, ki je specializirana za zagovorništvo v kulturi, z namenom snovanja skupne akcije za ozaveščanje javne uprave o pomenu nevladnega sektorja v kulturi mreža sodobnega PLesa: ✚ www.sodobniples.si/zakonodajne-pobude . ✚✚✚ cnvos: ✚ http://civilni-dialog.net/forumSRS/index.php/forum-srs/podjetnost feLIX merITIs: ✚ www.felix.meritis.nl/nl SOLIDARNI LE NAČELN O ALI TUDI ZARES? Poročilo o novinarski kon ferenci na temo osnutk a predloga Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK ). 26. februar 2013, Kino šiška Govorci: Simon Kardum, direktor kina šiška; dr. Uroš Grilc, vodja oddelka za kulturo (aktualni minister za kulturo), mestna obč ina Ljubljana; Andrej Srakar, aso ciacija, društvo nevladnih organizacij in samostojnih ustvarja lcev na področju kulture in ume tnosti; Janez Janša, režiser in direktor zavoda maska; miran zup anič, dekan agrfT, režiser, član nacionalnega sveta za kulturo; Branimir štrukelj, glavni tajnik sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Moderatorka: Jedrt Jež Furlan dr. žiga Turk, minister za izobraže vanje, znanost, kulturo in šport (ma ndat od 10. 2. 2012 do 20. 3. 2013) je na začetku letošnjega leta objavil nova predloga nacionalneg a programa za kulturo (nPk) in zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (zUJIk). na mre ži sodobnega plesa smo se ➜ 20 ➜ na oba predloga odzvali tako pisn o s predlogi ministrstvu kot tudi javn o z organizacijo javnega branja. na novinarsko kon ferenco, ki smo jo organizirali v sodelovanju s kinom šiška, smo povabili predstavnike glavnih sektorjev – predstavnika mesta Ljubljane, direktorja mestnega javnega zavo da, predstavnika nevladnih orga nizacij, vodjo sindikata, člana nacionalnega sveta za kult uro, pedagoga in režiserja – zato , ker verjamemo, da sta v povezovanju vseh sektorjev moč in solidarnost. dosedanja praksa pisanja, svetovanja, javnega komentiranja predlogov zakonov ali samih zakonov je sledila nare ku parcialnosti, tako se npr. z javnimi zavodi ukvarjajo direktorji javnih zavodov, predloge za zakonske rešitve dajejo samozaposleni, ki praviloma med seboj ne kom unicirajo, ne vedo, kaj druga sku pina vnaša v predlog zakona. vpogled v celoto so torej vedno imeli izključno resorni minister in njegovi zaposleni, vsi ostali pa smo bili seznanjeni s končno pod obo zakona (včasih tudi na vmesnih postajah nastajanja). z novinarsko konferenco smo parcialno st širokega področja kulture in ume tnosti želeli preseči, predvsem pa združiti posamezne dele. če mreža deluje povezovalno na pod ročju sodobnega plesa, je tako prišla do priložnosti, da deluje pov ezovalno tudi širše. zavedamo se, da le na ta način lahko spreminjamo kulturno in umetniško pok rajino. nekateri povabljeni na nov inarsko konferenco so člani skupine, ki bo v programu mreža – zagovorništvo spisala predloge za nov predlog zUJIk-a. Povzetki z novinarske konfere nce: kot je dejal Simon Kardum, direktor kina šiška, je od konservativne obla sti težko pričakovati liberalne pristope pri oblikovanju zakonod aje, vendarle pa bi pričakovali, da bo jasneje opredelila določena početja. opozoril je, da osnutek ne pojasni dovolj, kaj pomeni »kulturn i prekariat« na čelu s samozaposlenimi in kaj pomeni upravljan je javne kulturne infrastrukture. glede na količino členov, ki jih osnutek spreminja, je »po pravni logiki treba spisati nov zakon v celo ti«, je bil prepričan kardum. Branimir štrukelj je poudaril, da osnutek novele zUJIk-a kulturne ustvarjalce postavlja v bistveno slabši položaj. »če bi ta zakon zače l veljati, bi šli zaposleni v kulturi pod raven zakona o delovnih razmerjih v tej državi.« Izpostavil je še, da se prek umika participacije zaposlenih iz odločanja v svetih zavodov krepi položaj direktorjev. na točki, kot je v osnutku opredelje n nacionalni kulturni program, pa se ne govori več o javnem interesu za kulturo in o kulturi kot o javn em dobrem, temveč o ključnih razvojnih izzivih, kar pomeni, da na področje kulture vdira »korporacijsk a logika«, je še opozoril štrukelj. Miran Zupanič je poudaril, da je kulturna politika v sloveniji že dva jset let v slepi ulici. meni, da politika v prvi vrsti kulturo še ved no jemlje kot prostor svoje dom inacije, kar se kaže v krepitvi mehanizmov hegemonije. Ti seg ajo v način postavljanja in razreše vanja direktorjev, ki so odvisni od političnih gospodarjev, po drug i strani pa so ti isti direktorji pos tavljeni na položaj hegemonov znotraj ustanov, ki jih upravljajo. s tem je, kot pravi, spremenjen tudi položaj ustvarjalcev, ki so potisnjeni še globlje na raven izko riščane delovne sile. Po besedah Uroša Grilca je bila generalna težnja, ki se kaže v spre membah zUJIk-a, »absolutna nezaupnica javnemu sektorju«. Tako npr. po osnutku novele svet zavoda iz organa upravljanja postane nadzorni organ. Po grilč evem mnenju je problematična tudi določba o razrešitvi direktorja, ki lahko sledi dvakratni slabi oce ni strokovne komisije. To pa zato , ker nikjer ni določeno, kaj naj bi ta slaba ocena, ki daje odločeva lcu proste roke »za čisto arbitrar no politiko«, bila. Andrej Srakar je opazil, da osn utek novele zUJIk-a skorajda ne omenja nevladnih organizacij, nič bolje pa ne ureja področja sam ozaposlenih, ki predstavljajo viso k odstotek vseh delavcev v kulturi. na področju samozapos lenih sicer med drugim predvide va vpis statusov ter uvedbo tarifnikov, medtem ko predlogov, ki so jih pripravile specializirane skupine za ureditev področja, v osnutek niso vključili . Jedrt Jež Furlan 21 PRIPOMBE NA OSNUTE NACIONALNEGA PROG K ZA KULTURO 2013–201RAMA 6 Neznani avtor osnutka NPK 2013–2016 v »Nekaj v uvod« opozori, da bi moral Državni zbor pred iztekom leta 2011 spreje ti NPK, ki bi ga morala pripraviti prejšnja vodstv ena ekipa, a ker tega ni zm ogla, dejavnost MIZKŠ poteka brez osnove. Naved eno dejstvo ne drži. Min istrstvo za kulturo je v času mandata Majde Šir ca, konkretno marca 201 1, objavilo Analizo stanja na področju kulture. • analiza stanja na področju kult ure s predlogi ciljev za nacionalni program za kulturo 2012–2015, marec 2011 ✚ www.arhiv.mk.gov.si/fileadmi n/mk.gov.si/pageuploads/ministrstv o/Podatki/Letna_porocila/2 011/analiza_stanja_na_podrocju_ kulture_s_predlogi_prednostnih _ciljev-marec_2011_popravljeno28032011.pdf Na arhivski spletni strani Min istrstva za kulturo so objavlje ni še naslednji dokumenti: • končni osnutek predloga nac ionalnega programa za kulturo 2012–2015 ✚ www.arhiv.mk.gov.si/fileadmi n/mk.gov.si/pageuploads/ministrstv o/drugo/aktualno/2011/osn utek_nPk_november_2011_.pdf • analiza stanja na področju kult ure s predlogi ciljev za nacionalni program za kulturo 2012–2015, marec 2011 ✚ www.arhiv.mk.gov.si/fileadmin /mk.gov.si/pageuploads/ministrs tvo/Podatki/Letna_porocila/2011/analiza_stanja_na_podro cju_kulture_s_predlogi_prednos tnih_ciljevmarec_2011_popravljeno28032 011.pdf • ministričino marčno povabilo k pregledu analize ✚ www.arhiv.mk.gov.si/si/aktual no/analiza_stanja_na_podrocju_ kulture_s_predlogi_ciljev_za _nacionalni_program_za_kulturo _20122015_vabilo_k_javni_razpra vi/ • besedilo nsk ✚ http://nsk-slo.si/index.php/n ovice/objava/sporochilo_za_javn ost • prejeti odzivi • analiza stanja (junij 2011) ✚ www.arhiv.mk.gov.si/fileadmi n/mk.gov.si/pageuploads/ministrstv o/Podatki/Letna_porocila/2 011/analiza_stanja-web-finalno.pd f Predlogi dopolnjenih ciljev in ukrepov novega Nacionalneg a programa za kulturo 2012–2015: • splošni cilji in ukrepi ✚ www.arhiv.mk.gov.si/fileadmi n/mk.gov.si/pageuploads/ministrstv o/Podatki/Letna_porocila/2 011/nsk_splosni_cilji_in_ukrep i-predlog.pdf • človekove pravice in varovan je kulturnih raznolikosti ✚ www.arhiv.mk.gov.si/fileadmi n/mk.gov.si/pageuploads/ministrstv o/Podatki/Letna_porocila/2 011/predlogi/clovekove_pravice _in_varovanje_kulturnih_raznoli kosti_nPk.pdf ➜ 22 ➜ • film in avdiovizualna dejavno st ✚ www.arhiv.mk.gov.si/fileadmi n/mk.gov.si/pageuploads/ministrstv o/Podatki/Letna_ porocila/2011/predlogi/film_in_a vdiovizualna_dejavnost_nPk.pdf • glasbena umetnost ✚ www.arhiv.mk.gov.si/fileadmi n/mk.gov.si/pageuploads/ministrstv o/Podatki/Letna_p orocila/2011/predlogi/glasbena_ umetnost_nPk.pdf • Intermedijsko področje ✚ www.arhiv.mk.gov.si/fileadmi n/mk.gov.si/pageuploads/ministrstv o/Podatki/Letna_porocila/2 011/predlogi/Intermedijski_pod rocje_nPk_predlog.pdf • knjiga na Javni agenciji za knji go (Jak) ✚ www.arhiv.mk.gov.si/fileadmi n/mk.gov.si/pageuploads/ministrstv o/Podatki/Letna_porocila/2 011/predlogi/knjiga_na_javni_a genciji_za_knjigo__Jak__nPk_pre dlog.pdf • knjižnična dejavnost ✚ www.arhiv.mk.gov.si/fileadmi n/mk.gov.si/pageuploads/ministrstv o/Podatki/Letna_porocila/2 011/predlogi/knjiznicna_dejavn ost_nPk_predlog.pdf • kulturna dediščina in arhivska dejavnost ✚ www.arhiv.mk.gov.si/fileadmi n/mk.gov.si/pageuploads/ministrstv o/Podatki/Letna_porocila/2 011/predlogi/kulturna_dediscina _in_arhivska_dejavnost_nPk_pre dlog.pdf • Likovna dejavnost ✚ www.arhiv.mk.gov.si/fileadmi n/mk.gov.si/pageuploads/ministrstv o/Podatki/Letna_porocila/2 011/predlogi/Likovna_dejavnos t_nPk_predlog.pdf • Ljubiteljske dejavnosti ✚ www.arhiv.mk.gov.si/fileadmi n/mk.gov.si/pageuploads/ministrstv o/Podatki/Letna_porocila/2 011/predlogi/Ljubiteljske_dejavn osti_nPk_predlog.pdf • mediji ✚ www.arhiv.mk.gov.si/fileadmi n/mk.gov.si/pageuploads/ministrstv o/Podatki/Letna_porocila/2 011/predlogi/mediji_nPk_predlog .pdf • mednarodno sodelovanje in eU zadeve ✚ www.arhiv.mk.gov.si/fileadmi n/mk.gov.si/pageuploads/ministrstv o/Podatki/Letna_porocila/2 011/predlogi/mednarodno_sode lovanje_in_eU_zadeve_nPk_pre dlog.pdf • razvoj in spodbujanje kulturno -umetnostne vzgoje ✚ www.arhiv.mk.gov.si/fileadmi n/mk.gov.si/pageuploads/ministrstv o/Podatki/Letna_porocila/2 011/predlogi/razvoj_in_spodbu janje_kulturno-umetnostne_vzgo je_nPk_predlog.pdf • Uprizoritvene umetnosti ✚ www.arhiv.mk.gov.si/fileadmi n/mk.gov.si/pageuploads/ministrstv o/Podatki/Letna_porocila/2 011/predlogi/Uprizoritvene_ume tnosti_nPk_predlog.pdf • Podpora izobraževanju, usposa bljanju in raziskovanju ✚ www.arhiv.mk.gov.si/fileadmi n/mk.gov.si/pageuploads/ministrstv o/Podatki/Letna_porocila/2 011/predlogi/Podpora_izobraze vanju_usposabljanju_raziskovanju _predlog.pdf • Posodobitev mreže kulturnih programov v javnem interesu ✚ www.arhiv.mk.gov.si/fileadmi n/mk.gov.si/pageuploads/ministrstv o/Podatki/Letna_porocila/2 011/predlogi/nsk_Posodobitev_mr eze_kulturnih_programov_v_jav nem_interesu.pdf ➜ ➜ 23 Predlog ciljev in ukrepov za Nacionalni program za kulturo 2012–2015, julij 2011: • po junijskih razpravah dopolnj eni oz. popravljeni predlogi opre delitve javnega interesa po področjih s cilji, ukre pi in kazalniki ✚ www.arhiv.mk.gov.si/fileadmi n/mk.gov.si/pageuploads/ministrstv o/Podatki/Letna_porocila/2 011/npk_podrocja_osnutek_obja va_julij2011.pdf sporno je, da se osnutek nPk 201 3–2016 začne z zavajajočimi nav edbami in diskreditira prejšnjo ministrico, njeno ekipo, delo stro kovnih komisij in nacionalnega svet a za kulturo, civilno družbo in posredno tudi prejšnjo vlado. neznani avtor uvoda nadaljuje: »žal pa vse kaže, da še nekaj let ne bo mogoče operirati s konkret nimi finančnimi številkami, ki bi zagotavljale uresničitev zamišljenih projektov, zato smo pri zast avljanju ciljev v prihodnjih letih prev idni.« v 10. členu veljavnega zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (zUJIk, 200 7) piše: »nacionalni progam za kulturo je strateški dokument razv ojnega načrtovanja kulturne poli tike, ki izhaja iz zgodovinsko doseženega položaja kulture in s katerim se ugotovi vlogo kulture v razvoju slovenije in slovenskega naroda ter javni interes zanjo; opre deli področja kulture, kjer se zag otavljajo kulturne dobrine kot javne dobrine, načrtuje investic ije v javno kulturno infrastrukt uro, postavi cilje in prioritete kulturne politike in določi čas za njihovo uresničitev ter kaz alce, po katerih se bo merilo njihovo doseganje. Nacionalni program za kulturo predvidi usm eritve na področju investicij ter pravne, finančne in organiz acijske usmeritve, ki so potrebn e za njegovo uresničitev na državni in lokalnih ravneh. nac ionalni program za kulturo se spre jema za obdobje štirih let, pri čemer vsebuje tudi dolgoročne usmeritve, ki presegajo to obdobje .« najnovejši osnutek nPk dikciji zako na ne sledi, ne predvidi usmerite v na področju investicij, še manj se ukvarja s pravnimi in fina nčnimi usmeritvami. Prav tako v poglavjih »nekaj uvo da« in »kultura v sloveniji« prev ladujejo skrb zbujajoče definicije in pogledi, pri čemer uporabljena terminologija in avtorjevo razumev anje področja umetnosti ne sodita v 21. stoletje, temveč v star ejša časovna obdobja. če se osredotočimo na uprizoritven e umetnosti in znotraj teh na sod obni ples in samozaposlene, lahko ugotovimo, da so glede na predhodni nPk omenjena področj a slabše, ohlapnejše zastopana. Pozdravljamo vzpostavljanje pog ojev za delovanje odprte javne inst itucije. vendar se mora vzpostavljanje pogojev konkretneje defi nirati, saj so bili določeni pogoji v preteklih dveh letih že vzpostavljeni. vprašanje je, čemu so bili ustavljeni. Pogrešamo center sodobnih plesnih umetnosti. v predhodnem nPk-ju je bil center omenjen kot osrednja sodobnople sna institucija; prejšnja vlada ga je ustanovila, nova ukinila. v dvajsetletnih bojih in dokazovanji h o potrebnosti nove institucije za sodobni ples je področje ob njen i ukinitvi izgubilo vsakršno upanje za svojo profesionalizacijo in predvsem institucionalizacijo. v osnutku je sedaj navedeno zgo lj zagotavljanje ustrezne infrastrukture in zagotavljanje pogojev za profesionalizacijo sodobnega plesa. ob manku pojasnila, kaj to konkretno pomeni, se boji mo, da gre zgolj za ohlapni ome mbi brez konkretnih posledic. Prav tako je skrb zbujajoč ukre p o zmanjšanju števila sofinancira nih produkcij. Podhranjenost področja nvo, ki so lani doživele ostre reze z ukinitvijo štirih razp isov in z znižanjem sredstev, bo z zmanjševanjem sofinanciranja pripomogla zgolj k umiranju na obroke. vrhunskost samozaposlenih, ki je v osnutku poudarjena , pomeni zgolj nagrajene umetnik e, ki bodo upravičeni tako do vpisa v razvid kot tudi do plačeva nja zdravstvenih in pokojninskih prispevkov iz državnega proračuna. kaj vrhunskost dejansk o pomeni, v osnutku ni pojasnje no. ali to morda pomeni število nagrad? katerih? glede na to, da je na mnogih področjih (sodobn i ples, film, likovna umetnost) ➜ 24 ➜ možna zgolj samozaposlitev, lahk o pričakujemo nov val samo nav idezno zaposlenih, v realnosti pa povečano število brez poselnih. Predlagamo, da se status samoza poslenih dejansko spremeni, ne samo terminološko, da bi iz samozaposlenih spet pos tali delavci, temveč da bi v celo tnem segmentu delovnopravnih zakonov ne bili več obra vnavani kot delodajalci, temveč kot delojemalci, njihovi prilivi pa ne kot dobiček (kar velja sedaj), temveč kot plačilo (običajn a mesečna plača). To sicer bolj sodi v zUJIk (zUPJs), zakon o delovnih razmerjih ali samosto jen zakon za samozaposlene. Prav gotovo pa bi lahko osnutek nPk probleme in specifike samozap oslenih urejal bolj sistematično in celovito. Tarifnik za specializirane pok lice, ki bo zavezujoč, bo v prak si morda prinesel probleme. sredstev je vse manj, prav tako razpisov, in trčili bomo ob konkret en problem, kako realizirati zahtevane postavke tarifnika. neja sna je formulacija prekvalificiranja , sporna je navedba ugotavljanja psihofizičnih lastnosti. slednje v strateški dokument za kulturo prav gotovo ne sodi. sploh pa ni pojasnila, zakaj so plesalci sodobnega plesa iz prek valifikacije izvzeti in zakaj so diskriminirani v primerjavi z bale tnimi plesalci. mreža sodobnega plesa je v preteklem letu v sodelovanju z asociacijo že prip ravila in oddala usklajeno pobudo za prekvalifikacijo, ki jo je blagoslovilo tudi takratno ministrs tvo za javno upravo, na katero pa žal še do danes nismo prejeli nobenega komentarja. samozaposleni so zelo težko zap osljivi, rednih zaposlitev je v kult uri (pre)malo. zgolj skrb za mlade in starejše ni dovolj. Prav tako velja, da osnutek specifičnos ti področja ne vključi v zakonodajo, premalo upošteva stroko, ohranja nadaljevanje nefokusiran ega in nezanesljivega sofinanciranja, razdrobljenost vseb in in organizacijskih oblik ter prob lem s primerno infrastrukturo še potencira. nvo ne razpolagajo s svojimi prostori, v večini prim erov sploh ne razpolagajo s prostori za svojo dejavnost. v tem segmentu pričakujemo konkret ne rešitve, ne zgolj ohlapne navedbe. Prav tako nikjer ni jasn o opredeljeno in zagotovljeno ome njeno izenačenje pogojev in razmer z javnimi zavodi . 8. marec 2013, Jedrt Jež Furlan in Sandra Đorem – Mreža sodobnega plesa 25 SPOŠTOVANI GOSPOD MINISTER DR. UROŠ GR IL C da imate razumevanje in posluh za plesno umetnost, ste že dok azali s tem, ko ste kot vodja oddelka za kulturo na mestni občini Ljubljana pod prli in ustanovili center kulture španski borci, ki s svojim brez hibnim delovanjem slovenskem u sodobnemu plesu zagotavlja delno rešitev institucionalizacije oziroma profesionalizacije te veje umetnosti. zato vas pozivamo k razmislek u glede (ponovne) ustanovitve prvega javnega zavoda na področju sodobnega plesa, centra sodobnih plesnih umetnosti, ozir oma1 ohranitve ali ponovne zagotovitve proračunskih sred stev, namenjenih delovanju cSP U, ki pa naj se porabijo tako, da se z njimi okrepijo profesio nalne kapacitete in produkcije sodobnega plesa, ki jih izvaja obstoječa mreža plesnih produce ntov. v zvezi s tem v nadaljevanju prilagamo seznam dokumento v, povezanih z ustanovitvijo centra sodobnih plesnih ume tnosti, ki so jih pripravili različni zainteresirani akterji, ki profesionalno delujejo na tem področj u. v upanju na odziv in vzpostavitev trajnega dialoga, Sandra Đorem, vodja projekta mreža sodobnega plesa in članica upravnega odbora dru štva za sodobni ples slovenije Seznam dokumentov, povezanih z ustanovitvijo centra sodobnih plesnih umetnosti: • vizija procesa institucionalizac ije in profesionalizacije sodobnega plesa ✚ www.sodobniples.si/files/datote ke/arhiv_2010_2012/istopis_c sPU/2011_28_02_Proces_institucionalizacije__csPU.p df • Prvotni dokument Ustanovneg a akta centra sodobnih plesnih umetnosti – csPU ✚ www.sodobniples.si/files/datote ke/arhiv_2010_2012/istopis_c sPU/2011_09_01_Prvotni_dokument_csP__corr2.pdf • Prečiščena verzija Ustanovneg a akta csPU, ki ga je konsolidirala stroka in je bil poslan na mzk 30. 3. 2011 ✚ www.sodobniples.si/files/datote ke/arhiv_2010_2012/istopis_c sPU/2011_30_03_Preciscena_verzija_dokumenta_csP U_fInaLna_corrkP.pdf • seznam priporočil stroke, nam enjenih bodočemu vodstvu csP U, poslan na mzk 30. 3. 2011 ✚ www.sodobniples.si/files/datote ke/arhiv_2010_2012/istopis_c sPU/2011_30_03__Priporocila_bodocemu_csPU.pdf • Pismo ministrici za kulturo maj di širca, poslano na mzk 30. 3. 2011 ✚ www.sodobniples.si/files/datote ke/arhiv_2010_2012/istopis_c sPU/2011_30_03__Pismo_majdi_sirca.pdf • Pismo generalnemu sekreta rju mzk stojanu Pelku, poslano na mzk 30. 3. 2011 ✚ www.sodobniples.si/files/datote ke/arhiv_2010_2012/istopis_c sPU/2011_30_03_Pismo_stojanu_Pelku__vzpostavljanj e_raziskovalno_rezidencnega_ centra_sodobnih_plesnih_umetnosti_v_mariboru.pdf ➜ 26 ➜ • skLeP o ustanovitvi csPU ✚ ww w.uradni-list.si/1/content?id=10 4522 • Pismo podpore csPU ✚ ww w.sodobniples.si/pismo-podpore -cspu • Podpisniki podpore ✚ www.so dobniples.si/podpisniki-podpore • Posvet mreže sodobnega ples a o profesionalizaciji pogojev, febr uar 2011 ✚ www.sodobniples.si/posvet-o-p rofesionalizaciji-pogojev • civilni dialog mreže sodobnega plesa z nvo; 17., 24., 29. 3. 201 1 ✚ www.sodobniples.si/posvet-o-p rofesionalizaciji-pogojev • Jasne misli II: Prihodnost sod obnega plesa, 30. 5. 2012 ✚ www.sodobniples.si/intersektor ialno-sodelovanje-jasne-misli-ii • Javna debata Ples-rob-sredi šče, 9. 9. 2012 ✚ www.sodobniples.si/javna-d ebata-ples-rob-sredisce • Publikacija Ples-rob-središče: ✚ www.sodobniples.si/files/datote ke/arhiv_2010_2012/ples-rob-s redisce.pdf • raziskava društva asociacija: elaborat o delovanju, organiziranju in financiranju kulturne in umetnostne produkcije nevladnih organizacij v obdobju 2007–2009 ; marec 2011; raziskovalna skupina: Petra hazabent, mag. and reja kopač, Jernej Jurc; svetova lca: mag. aldo milohnić, dr. vesna čopič ✚ www.asociacija.si/slo/clani/p ostanite-nas-clan • raziskava msP: Predlogi mre ženja v okviru postprodukcije in pogledi na občinstvo na področju sodobnega plesa v sloveniji ✚ www.sodobniples.si/files/datote ke/arhiv_2010_2012/raziskava _fInaL_za_splet.pdf • Pismo ministru žigi Turku • Predlog mreže sodobnega ples a glede dela programa csPU za prvo polo vico leta delovanja 2012 V vednost: mag. alenka bratuše k (predsednica vlade), Tamara von ta (državna sekretarka pristojna za vzpostavitev dialoga s civilno družbo in koordinacijo državljan skih pobud), doc. dr. aleš črnič (državni sekretar na mzk), dr. gašper Troha (direktor direktor ata za ustvarjalnost), mojca Jan zoran (svetovalka za uprizoritven o umetnost), mag. majda Potrata (nacionalni odbor za kulturo), andrej srakar (društvo asociacija), gregor butala (dgTs), mateja kole žnik (dgT), miran zupanič (nsk), Tina divjak (cnvos), gora n forbici (cnvos), monika kirbiš rojs (državna sekretarka, ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo), alen kofol, dr. mat jaž boh, metka šošterič, marjan Turk, skender adem, mag. ksenija švalj, Tanja černe, (mzk, člani delo vne skupine za razvojni dokument slovenije 2020), maja gluc ks (članica sveta zares), vlasta nus sdorfer (varuhinja človekovih pravic); Tanja fajon, dejan kom parič, ajda žižek, maja kežunovič krašek (odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve); mojca klevakekus, nata ša vrhovec, maša Lončarič, nina savron (odbor za regiona lni razvoj); Ivo vajgl, martine alon so marquis, valentina flander, Jelena aleksič (Posebni odbor za finančno, gospodarsko in socialno krizo). Priloga2: nekaj splošnih argumen tov Konstitutivna možnost za vzposta vitev cSPU: center za sodobni ples je prva in edina slovenska nacionalna institucija za umetniš ko področje, ki je po desetletjih boja za afirmacijo sodobnoplesne prakse v nacionalnem in kasneje v državnem okviru možnost svoj e »legalizacije« dobilo z nacio- ➜ ➜ nalnim programom za kulturo 200 8–2011. Po ustanovitvi strokovn e komisije in študijah, ki jih je ta opravila po naro čilu ministrstva za kulturo, je bil v sodelovanju in s konsenzom stanovskega dru štva za sodobni ples slovenije in strokovnih služb ministrstva za kulturo pripravljen ustanovni akt, s katerim je pred hodna vlada v zadnji fazi svojih operativnih pris tojnosti cSPU tudi ustanovila (13. 7. 2011). zaradi izglasovane nezaupnice, po kateri sveta zavoda ni bilo več mogoče imenovati, pa so bile zaradi postopkovnih določil v ustanovnem aktu dejavnosti v zvezi s centrom preprosto onemogočene, cSPU pa 23. 8. 2012 ukinjen. csPU ni bil ustanovljen niti kot agencija za distribucijo subvencij niti kot tehnično-administrativni servis za tekoče plesne dejavno sti, ampak kot institucija, ki bi s svojim programom umetnikom zagotovila ustvarjalne pogoje, prim erljive z evropskim kulturnim kontekstom, s katerim je bil slov enski sodobni ples od svojih zače tkov v 20-ih letih 20. stoletja povezan na mrežne načine, ki jih evro pska unija danes promovira pod imenom umetniške in kulturne mobilnosti. Pozivamo vas, da tej instituciji omogočite konstitutivn o priložnost, ki je po ustanovitvi zaradi političnih in z njim i pravnoformalnih okoliščin pre prosto ni mogla imeti. Upoštevanje zgodovinskih dejs tev: (1) zapoznela institucionalizacija sodobnega plesa je povezana z dejs tvom, da so to umetniško prakso moderne evrope pri nas začele emancipirane ženske ume tnice, še preden so leta 1945 dobile splošno volilno prav ico, in da so bili umetnice in ume tniki sodobnega plesa desetletja prisiljeni delovati v neprime rnih pogojih, in sicer zaradi pom anjkanja politične moči, kar je imelo različne razloge in je med drugim povezano tudi s prvi m dejstvom. (2) slovenski sodobni ples je od 30-ih let 20. stoletja dosegal vidn e mednarodne uspehe na svetovnih odrih (o nekaterih dan es priča mednarodna plesna zgo dovina), še posebej pa so se mednarodni uspehi povečali v zadnjih treh desetletjih (v času osamosvajanja republike slovenije in po njeni osamosvojit vi), ko so posamezni koreografi s svojimi kolektivi in umetniškimi deli obšli tako rekoč vse celine in najvidnejša svetovna ples na središča in festivale, kjer so prejemali pomembne med narodne nagrade za svoja dela , in ko je Ljubljana nekaj časa, sicer brez vidnejše sistemsk e mestne in državne podpore za delovanje te umetniške prakse, poleg bruslja, berlina, Lizb one, Pariza in dunaja veljala za eno od evropskih sodobnoplesnih središč; v 90-ih letih kot edino mesto v vzhodni evropi. zaradi pomanjkljivega posluha političnih odločevalcev in zaradi izčrpavanja dejavnikov na področju sodobnega plesa so nas s premišljenimi in odzivnim i koncepti kulturne politike in siste mskimi rešitvami na vseh črtah začele prehitevati nek danje države vzhodnega bloka. (3) na temelju mednarodnih usp ehov in vključenosti sodobnega plesa v mednarodne mreže je ministrstvo za kulturo v 90-ih letih uvedlo kriterija mednarodne ga sodelovanja in mednarodnih koprodukcij, s katerima se danes med ostalimi kriteriji ocenjuje celotno področje uprizoritvenih umetnosti in prinaša ta točke umetniškim projektom. Prve mednarodne koprodukcije so v slovenskem kulturne m prostoru na področju uprizori tvenih umetnosti – in bodimo odkriti, v slovenski umetnos ti na sploh – uspeli izposlovati prav koreografi sodobnega plesa, in to z uglednimi belgijski mi, britanskimi, nemškimi, nizozem skimi, baltiškimi, islandskimi, avstrijskimi in drugimi prod ucenti in plesnimi institucijami. (4) koreografi in plesalci so prej emniki Prešernovih nagrad in nag rad Prešernovega sklada, ob katerih pa se sprašujemo, zaka j so bile sploh podeljene, če jim država hkrati ni sposobna priznavati ustreznih ustvarjalnih in delovnih pogojev. (5) s svojo skromno bibliografijo , v kateri pa so evidentirani nek ateri resnično vrhunski, pa tudi zgodovinsko prelomni naslovi, sta si slovenska plesna teorija in zgodovina s posameznimi ➜ 27 28 ➜ strokovnjaki in znanstveniki prid obila mednarodni ugled, ki pa dan es plemeniti študijske programe na univerzah v združen ih državah amerike in po evropi, saj domače razmere njihovemu delu niso naklonjene . če želite, lahko seznam argumen tov in referenc, ki pričajo o zgodov inskem doprinosu slovenskega sodobnega plesa k domačemu kulturnemu prostor u, zelo razširimo. Zagotovitev novih delovnih mes t: vzpostavljeni center (oziroma dodatna proračunska sredstva) bi v začetni fazi, ob pomoči drža ve, zagotovil vsaj 10–15 novih delo vnih mest. dolgoročno pa bi se število delovnih mest premoso razmerno povečalo z vzpostavitvijo dejavnosti, kot so: • vzpostavitev mreže vadbenih in rezidenčnih prostorov, • omogočanje pogojev za mod ul »raziskovanje« (znotraj plesne prakse), • omogočanje pogojev za mod ul »rezidence« (znotraj plesne prak se), • izboljšanje produkcijskih in kop rodukcijskih pogojev, • organizacija in koordinacija prireditev in festivalov, • vzpostavitev postprodukcijsk e mreže po sloveniji in vključite v v mednarodni kontekst – skrb za »izvoz« slovenskega sodobnega plesa v tujino, • podpora neformalnemu izob raževanju: plesna praksa, koreogra fska praksa, teoretska praksa, izobraževanja za deficitarne pod porne poklice v kulturi (menedžer, producent, Pr, razvoj občinstev ...), • priprava pogojev za ustanov itev mednarodne akademije (s celostnim kurikulom) sodobnih plesnih umetnosti in umestitev v regionalni kontekst (gravitacija iz sosednjih držav balkana, avstrije, Italije in madžarske, ki še nimajo vzpostavljene take aka demije), • dokumentiranje in zgodovinje nje sodobnega plesa (snemanje, montaža, digitalizacija), • raziskovalna dejavnost (organiz acija seminarjev, simpozijev, kon gresov itn.), • založniška dejavnost (izdaja in prevod ključne strokovne liter ature s področja), • izvajanje podpornih dejavnosti za sodobni ples (civilni dialog in zagovorništvo, administracija, svetovanja v zvezi s statusom sam ozaposlenih itn.). Poleg tega bi se v takšnem cen tru zagotovo in z veseljem lahko zaposlila vrsta ljudi, ki so v tem trenutku brezposelni in ki že dolg o časa delajo na tem področju (pra vzaprav bi se organsko lahko vzpostavila možnost za prehajan je iz statusa samozaposlenega v kulturi v redno zaposlitev). akademski profil zaposlenih bi bil v tem primeru zelo širok, saj bi zajemal širok spekter družboslovcev (filozofe, sociologe, kult urologe, antropologe, ekonomiste , pravnike), umetniških poklicev (saj se je ples vedno dobro mre žil z ostalimi zvrstmi umetnosti, torej arhitekte, plesalce, igralce, režiserje, dramaturge, videaste, montažerje, snemalce, lutkarje, scenografe), tehničnih poklicev (lučkarje, odrske tehnike) itn. Samozaposleni so bili do sed aj za enako količino in kakovo st dela plačani trikrat manj, kar vrednost njihovega dela pre cej znižuje (glej Elaborat 2010 spodaj). s (ponovno) ustanovitvijo prvega javnega zavoda na področju sod obnega plesa, centra sodobnih plesnih umetnosti, oziroma ohra nitve ali ponovne zagotovitve pror ačunskih sredstev, namenjenih njegovemu delovanju, bi se v zgo dovino slovenskega sodobnega plesa in kulturne politike vpisali ➜ ➜ kot prvi minister, ki je podhran jenemu sektorju in njegovim ustv arjalcem omogočil boljše pogoje za ustvarja nje in z različnimi oblikami delo vnih razmerij pospešil profesionalizacijo področj a. Regionalna vpetost: vzpostavite v takšnega centra (oziroma zag otovitev dodatnih proračunskih sredstev) bi na dolg i rok povzročila gravitacijo mla de perspektivne intelektualne srenje iz sosednjih držav balkana , avstrije, Italije in madžarske, ki še nimajo vzpostavljene takšne infrastrukture v izobraževalnem, rezidenčnem, produkcijskem in raziskovalnem smislu. Prav tako bi se ta umetnostna zvrst po vzor u drugih evropskih mest in urba nih okolij, iz katerih izhaja, širše vpela v različne segmente družben ega življenja in jih povezala. Večja možnost za črpanje EU sred stev in s tem večji dotok denarja v Slovenijo: Po neuradnih podatkih v finančni perspektivi strukturnih skladov 2007–2013 sloveniji na letni ravni ne uspe počrpati 200 mio EUR iz Evropsk ih skladov za regionalni razvoj (ESRR) in 70 mio EUR iz Evropskega socialnega sklada (ES S). Poslanstvo ess (evropskega soci alnega sklada) je investiranje v člov eški kapital, ustvarjanje delovnih mest, spodbujanje zaposlenosti in zaposljivosti ter krepitev inovativ nosti. več kot deset odstotkov celotnega proračuna eU je prek ess namenjenih investicijam v najp omembnejši kapital eU – ljudi. samozaposleni in nevladne orga nizacije v umetnosti in kulturi so najbolj prosperirajoč domači kader in so v preteklosti zagotav ljali in še vedno zagotavljajo naš o opaznost in prepoznavnost v mednarodnem okolju ter s svojimi povezavami predstavljajo tudi najo betavnejšo slovensko, evropsko in svetovno industrijo. sam ozaposleni in nevladne organiza cije so tekmovalna prednost slovenije, zato bi vladne službe mor ale nemudoma vzpostaviti okolje za ureditev pogojev njihovega dela in izboljšanje njihovih statuso v. vložek je tako zanemarljivo maj hen, če imamo pred seboj koristi, ki jih ima od njih država. na ravni državnih mehanizmov je treba poiskati načine in nem udoma počrpati vsa manjkajoča sredstva iz ess za sistemsko ured itev samozaposlenih in nevladn ih organizacij v umetnosti in kulturi ter dvig zaposljivosti v nvo . Trenutno mzk namenja 5,5 mio eUr za samozaposlene v kulturi, tj. za približno 3.000 najbolj ustvarjalnih ljudi v državi. največja tovarna in najboljše podjetje z veči noma visoko izobraženim kadrom sta temelja, na katerih bi morali načrtovati prihodnost. Tem ljudem bi morali lajšati in omogočati profesionalne pogoje za delo, ne pa da jim grozimo z novimi ovirami in kriteriji pri pridobivanju statusa in posledično z odvzemom pravic. mzk bi mor al prvenstveno skrbeti za svoje ljudi in jim omogočiti profesionaln e pogoje za delo in ustvarjanje. že dolgo je jasno, da kakorkoli obra čamo kriterije za vpis v razvid, ved no zmanjka približno 3 mio eUr, ki bi izenačili status samoza poslenih v kulturi z zaposlenimi v javnem sektorju (socialni prispevki, bolniške, porodniške, regr es, prekvalifikacije itn. ). veliko lažje je pridobiti sredstva iz ess, kot pa se leta in leta pregovarjati v takih in drugačnih delovnih sku pinah Opombi . 1 glede na mnenje številnih strok ovnjakov in tudi strokovne skup sodobnega plesa, da so javni zavo ine, ki je pripravljala elaborat za tniškim in avtorskim načelom. di neustrezna pravnoformalna oblika za zagotavljanje in rast model institucionalizacije dejavnosti, zavezane ume2 povzeto po Pismu podpore csPU : www .sodo bnipl es.si /pismo-podpore-cspu in iz publi goran bogdanovski in rok veva kacije Ples- rob središče; avtor r. ja : Sandra Đorem, vodja projekta Mreža sodobnega plesa in članica upravnega odbora Društva za sodobni ples Slovenije 29 30 PREDLOGI IN KOMENTA K OSNUTKU PROGRAM RJI A DRŽAVNIH RAZVOJNIH PR IN INVESTICIJ REPUBLIKE IORITET ZA OBDOBJE 2014–201 SLOVENIJE 7 (DRPI) Splošni komentarji v analizi stanja prioritet PodJeT nosT in znanJe ni opisano pod ročje sodobne umetnosti, ki je izjemnega pomena za razvoj nev ladnega sektorja in posredno tudi gospodarstva ter ostalih sektorjev, saj na tem področju delu je najbolj ustvarjalen in produkti ven del prebivalstva v sloveniji. Tukaj vidimo priložnost v smislu investicije v področje, za kate ro obstaja domači potencial (več kot dva tisoč samozaposleni h v kulturi, ki delujejo predvsem prek nvo). Prav tako tukaj vidimo rešitev slabosti – narašč ajoče brezposelnosti med mla dimi, saj bi se večina mladih v primeru ustreznih pogojev z ves eljem zaposlila v nevladnem sek torju na področju kulture, predvsem pa umetnosti. mladi danes iščejo dolgoročno spodbu dna in ustvarjalna delovna mesta, ki pa so na področju sod obne umetnosti že ustvarjena, potreben je samo še strukturni »push« v smislu finančn e investicije v razvoj. namesto tega je v dokumentu vsa pozornost na področju kulture nam enjena razvoju kulturnih in kreativnih industrij, ki pa so v slov eniji tako v širši javnosti kot v nek aterih strokovnih krogih žal razumljene predvsem v ožjem smi slu kot razvoj področja arhitekture, oblikovanja in industrijskega oblikovanja. Tudi Unescova defi nicija kulturnih in kreativnih indu strij se osredotoča predvsem na procese ustvarjanja, produk cije in komercializacije. na ta način se v dokumentu odraža politika »negativne selekcije«, ki podcenjuje vse ostale umetniš ke zvrsti, t.i. »živo umetnost« (ples, glasbo, gledališče, film itn.) . model spodbujanja oblikovanja (in kreativnih industrij nasploh) namreč ni primeren za druge prod ukcijske modele v kulturi, še pos ebej za t.i. žive umetnosti. s področjem sodobne umetnos ti se že vrsto let ukvarjajo številne nevladne organizacije (v naši mreži jih je okoli 44 in delujejo na področju uprizoritvene umetnos ti; potem pa so še nvo, ki delujejo na področju glasbe, filma, vizualnih umetnosti itn.), ki izvajajo programe, ki so v vsebinskem smislu profesionalni in konkure nčni tudi mednarodnim nvo s tega področja, prav tako pa se iz takšnih nvo posredno oplaja tudi javni sektor (odzivnost, fleksibil nost delovne sile, znanje, programiranje, pretok idej itn.) in gos podarstvo (prek festivalov in razn ovrstnih gostovanj se oplajajo tudi turizem, gostinstvo, prevozn iška in distribucijska podjetja, ogla ševanje itn.). v kadrovskem in finančnem smislu so te organiza cije hudo podhranjene in zato še kako potrebne pomoči iz ess skladov za svoj nadaljnji razvoj na strukturni ravni. v tem pog ledu ocenjujemo, da je mesto kulture in kreativnih industrij v dokumentu opredeljeno zelo neja sno in v preveliki povezavi z ekonomskimi učinki, predvsem pa dejavnostmi kreativnih indu strij in kulturnega turizma. delu kulture, ki zajema umetniško ustv arjanje, se mora v dokumentu pos vetiti poseben razdelek, kjer je kultura opredeljena kot javna dobrina. v zadnjih treh letih se je kulturni h programov nvo udeležilo več kot 20.000 udeležencev, takšne organizacije pa s pridobivanjem evropskih finančnih sredstev v drža vno blagajno prispevajo več kot tretjino svojega letnega pror ačuna. Po naših ocenah je v strategiji tudi polno govora o spodbujanj u ustvarjalnosti in njene povezave z gospodarstvom, o kon kretni podpori ustvarjalcem pa tako rekoč ni govora. ➜ ➜ 31 Konkretni predlogi V prioriteti PODJETNOST naj se z namenom širšega in vsevklj učujočega razumevanja kulturnih in kreativ nih industrij na strani 19 dod a stavek (glej primer spodaj): kreativne indu strije vključujejo vse oblike kult urnih dobrin, ki jih pretvorijo v izdelke in storitve, ki pred stavljajo samostojno produkcijo (film sko, glasbeno, gledališko itn.), raziskujejo nove življenjske potrebe ali pa delujejo v podporo trženju (internetne rešitve, oglaševanje, pisanje besedil in drug a produkcija) in predstavljajo osn ovo za nadgradnjo v kakovostne tržnokomunikacijske kon cepte pri pridobivanju lastnega trga in uveljavljanju lastnih blagovnih znamk za prodajo izdelkov in storitev na praviloma oddaljenih globalnih trgih. ➞ »kulturne in kreativne industrije (kkI ) predstavljajo velik potencial za gosp odarski razvoj. Pomembne so za gradnjo medgeneracijskega in medkulturnega dialoga ter graj enja skupnosti, na daljši rok pa preko vpliva na izobraževaln i sistem zvišujejo kulturno osve ščenost prebivalstva. kulturne vsebine igrajo bistveno vlogo pri razvijanju informacijske družbe, izboljšujejo kakovost življenja, ohranjajo kulturno identiteto in pris pevajo k socialni koheziji. ➞ Kreativne industrije vključujejo ... stopnja rasti izvoza kreativnih izdelkov in storitev po podatki h UncTad je bila v sloveniji v obdobju 2003–2008 12,6 %, kar nas uvršča na 9. mesto med eU27, stopnja rasti uvoza izdelkov in storitev kreativnih industrij v istem obdobju je znašala 12,1 % (Prodan et al., 2011). kkI v sloveniji zaposlujejo 2–8 % celo tne delovne sile, ustvarijo 6 % brut o dodane vrednosti celotnega slovenskega gospodarstva in 44.8 67 evrov na zaposlenega, s čim er presegajo povprečje gospodarstva (mIzkš, 2012).« V prioriteti ZNANJE naj se dod a stavek (glej primer spodaj): v praksi ti posamezniki delujejo prek nevladnih organizacij (nem alokrat tako, da prek njih ustvarja jo in jih hkrati tudi vodijo), saj se le tako lahko prijavljajo na javn e razpise (ki favorizirajo predvsem referenčne nvo), ki so njihov edini vir dohodka. samoza posleni v kulturi, ki uveljavljajo prav ico do plačila prispevkov, na trgu namreč ne smejo ustvarjati profita. ➞ »država skladno z javnim intereso m za kulturo zagotavlja javne kult urne dobrine na področju uprizoritvene umetnosti na način javne službe in s podporo posami čnim kulturnim projektom ter javnim kulturnim programom. Izva jalci javnih kulturnih dobrin na pod ročju uprizoritvene umetnosti so javni zavodi, katerih ustanov itelj je država, javni zavodi, kate rih ustanoviteljica so lokalne skupnosti, nevladne organizacije in samostojni ustvarjalci na pod ročju kulture. na področju uprizoritvene umetnosti v republiki sloveniji deluje 13 javnih zavodov, v mrežo slovenskih institucionalnih gledališč je vključenih 13 slovenskih gledališč. ob javnih zavo dih na področju uprizoritvene umetnosti deluje tudi veliko nev ladnih organizacij (več kot 41 NVO ), ki jih na podlagi projektnih in programskih pogodb sofinancira ministrstvo pristojno za kulturo. To so organizacije s statusom pravne osebe, registrirane kot druš tvo, zavod ali ustanova. nvo s sim bolično podporo iz državnega proračuna na področju uprizoritven e umetnosti izvajajo tudi program e poklicnega izobraževanja oziroma programe ali projekte izob raževanja za potrebe sodobne upri zoritvene umetnosti, ki jih formalni sistem izobraževanja ne omogoča. Javne kulturne dob rine na področju uprizoritvene umetnosti s svojo dejavnostjo zag otavljajo tudi samozaposleni v kult uri. Ti so posamezniki, fizične osebe, ki samostojno poklicno opra vljajo kulturno dejavnost in so vpis ani v razvid samozaposlenih v kulturi pri ministrstvu za kulturo. ➞ V praksi ti posamezniki delujejo ... ➜ 32 ➜ na področju uprizoritvene umetnos ti je trenutno v razvid vpisanih 282 posameznikov, od tega ima pravico do plačila pris pevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in za obvezno zdravstveno zavarovanje iz državnega proraču na 208 posameznikov (mk, 2011).« V prioriteti ZNANJE: Usmeritve na podlagi Strategije razvoja Slovenije 2014–2020 naj se na strani 24 doda nasledn je (glej primer spodaj): vzposta vitev kakovostnih umetniških akademij, ki usposabljajo za defi citarne poklice v kulturi (koreograf, plesalec, producent, agent, promotor v kulturi itn.).➞ »odpraviti strukturna neskladja med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela – vpisna mesta na izobraževalnih institucijah, povečan je deleža diplomantov naravoslovja in tehnike, ➞ vzpostavitev kakovostnih umetniških akadem ij, ki usposabljajo za deficitarne poklice v kulturi (koreograf, plesalec, producent, agent, prom otor v kulturi itd.), krajše oblike usp osabljanja za opravljanje deficitarnih poklicev, določitev izob raževalnih programov, ki se jih dodatno spodbuja, spremljanje zaposljivosti diplomantov, karierna orientacija za vse skupine delovno sposobnega prebivalstva.« V prioriteti PODJETNOST naj se na strani 34 popravi nasledn je: »nizko produktivnost je mogoče pripisati tudi težavam pri povezovanju področij znanosti, razi skav in razvoja s podjetniškim sektorjem (neučinkovit trikotnik znanja) in premajhni spodbudi gospodarstva in države, ki bi omogočila večjo vlogo kreativnih industrij pri dvigu dodane vrednos ti.« V prioriteti PODJETNOST je na strani 34 dojemanje kulturnih in kreativnih industrij zoženo le na oblikovanje kot edini vir inovacij, kar seveda v daljši razvojni perspektivi lahko pripelje do »botoksizacije« kult ure. Zato naj se ta del popravi tako: »nova razvojna paradigma, koncept kreativnih industrij in še posebej njihovega povezovanja z ostalimi gospodarskimi sektorji, povezuje gospodarstvo in del kult ure, kar vključuje ekonomske, kult urne, tehnološke in socialne vidike razvoja tako na makro kot mikro ravni. bistvo nove razvojne paradigme je dejstvo, da so ustvarjalnost, znanje in dostop do informacij vse bolj prepoznani kot motorji gospodarske rasti in spodbujanja razvoja v globalizirane m svetu (UncTad, 2008). Tako so v l. 2003 kulturne in kreativne industrije prispevale 2,6 % ustvarje nega bdP v eU, v obdobju 1999–2 003 pa je bila njihova rast 12,3 % odstotkov višja kot v eU od splošne gospodarske rasti (evr opska komisija, 2006). v sloveniji naj bi njihov prispevek k ustvarjenemu bdP znašal 2,2 % v l. 2003. Leta 2009 so kreativne industrije v sloveniji zap oslovale 33.758 ljudi, to je 4 % vseh zaposlenih prebivalcev slovenije (mk, 2011).« V kontekstu spodbujanja razv oja gospodarstva so pomemb ne vse oblike kulturnih dobrin, ki se pretvorijo v izdelke in stor itve, ki predstavljajo samosto jno produkcijo (filmsko, glasbeno, gledališko itn.), raziskujejo nove življenjske potrebe ali pa delujejo v podporo trženju (internetne rešitve, oglaševanje , pisanje besedil in druga pro dukcija) in predstavljajo osnovo za nadgradnjo v kakovo stne tržnokomunikacijske kon cepte pri pridobivanju lastnega trga in uveljavljanju last nih blagovnih znamk za prodajo izdelkov in storitev na praviloma oddaljenih globalnih trgi h. ... ob ustreznem povezovanju ozir oma vključevanju kreativnih indu strij v procese v ostalih podjetjih, predstavlja pomembno gonilo inov acij – v najširšem smislu ga lahk o razumemo kot most med kreativnostjo in inovacijami (cox , 2005). oblikovanje je pomemb en vir inovacij in povečanja dodane vrednosti v tistih gospod arskih panogah, v katerih so inve sticije v r&r sicer nizke, kot npr. v pohištveni ali tekstilni indu striji (dTI, 2005) ter kot tako pred stavlja pomembno orodje pri prestrukturiranju podjetij in trad icionalnih gospodarskih panog. Podjetjem oblikovanje omogoča ➜ ➜ necenovno konkuriranje z diferenc iacijo njihovih proizvodov ali stor itev na podlagi njihove funkcije, estetike, trajnosti , zanesljivosti, ipd. Poleg tega upo raba oblikovanja podjetjem olajša izgradn jo prepoznavne podobe, trženje, gradi lojalnost blagovni znamki, optimizira prod ukcijski proces in tako zmanjšu je produkcijske stroške, itd. (dTI, 2005). v slovenij i je razumevanje kulturnih in krea tivnih industrij ter vloge oblikovanja pri razvoju gos podarstva in celotne družbe še vedno nepopolno (mgrT, 2012). zato je vzpostavljenih povezav med kreativnim in ostalimi gos podarskimi sektorji bistveno premalo. kulturne in kreativne industrije pomembno prispevajo k številu zaposlenih, ustvarjeni dodani vrednosti in rasti celotneg a gospodarstva, pa tudi samih kult urnih in kreativnih industrij. V prioriteti VKLJUčUJOčA DRU ŽBA naj se z namenom širšega razumevanja kulture (ki ni zgolj storitev prostega časa in zabave) na strani 10 doda in pop ravi: Usmeritve na podlagi Strategi je razvoja Slovenije 2014–2020 : • Izboljšanje kakovosti življenja posameznikov in družin ter pov ečanje družbene povezanosti (kohezije) in socialne vključenosti vseh skupin prebivalstva. • spodbujanje razvoja novih stor itev tudi v okviru socialnega pod jetništva (zdravstvene storitve, socialnovarstvene storitve, storitve za otroke in mladino, storitve za inva lide, storitve dolgotrajne oskrbe, storitve prostega časa in zabave v povezavi s turizmom in kulturo, razvoj kulturnih storitev za plemenitenje duha in širjenje obzorij) in novih obli k reševanja socialne problematike (npr. stanovanjske koopera tive) več na: ✚ http://civilni-dialog .net/forumSRS/ . Sandra Đorem, vodja projekta Mreža sodobnega plesa in članica upravnega odbora Društva za sodobni ples Slovenije 33 34 NEVLADNIŠKI POSVET IN KREATIVNE INDUSTRKULTURA IJE 15. april 2013 (od 15.00 do 18.0 0), Sejna soba cNV Moderator: Andrej Srakar, dru OS, Povšetova 37, 1000 Ljubljan a štvo asociacija Govorci: dr. Jože Vogrinc, ff, nacionalni svet za kulturo; Bar bara Koželj Podlogar, Metka šošterič, Gašper Troha, ministrs tvo za kulturo; Peter Tomaž Dob rila, zrz epeka; dr. Nika Murovec, Inštitut za ekonomska raziskovanja; dr. Vesna čopič, fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani Organizatorji: Sandra Đorem in Jedrt Jež Furlan, mreža sod obnega plesa; Goran Forbici, cnvos; Andrej Srakar, društvo asociacija Seznam prisotnih: Naum Dretnik , sTa; Denis Miklavčič, suki/glo sa; Vesna Bukovec, odprta zbornica za sodobno umetnost; Gašper Malej, kUd aac zrakogle d; Sabina Briški, media desk slovenija; Urška Jež, društvo aso ciacija; Peter Krečič, visoka šola za dizajn; Petra Bole, visoka šola za dizajn; Iva A. Boras, rad io študent; Marko Savić, dšoLa; Grcič Sanja, soto – društvo za sodobno slovensko oblikovanje tekstilij in oblačil; Majda Gregor ič, samozaposlena; Željko Pelicon, kUd f. Prešeren na posvetu o vključevanju kulture in kreativnih industrij v strategijo razvoja slovenije 201 4–2020 je najprej predstavnik za to področje pri aso ciaciji, Andrej Srakar, predstavil vključevanje kult ure v predhodno in še vedno veljavno strategijo 200 5–2013, nato pa podrobneje spregovoril o posame znih vidikih in mestih, kamor je v novo strategijo vključeno področje kulture in kreativnih industrij. sled nje je v besedilo same strategije komajda vključen o, le na enem mestu strategija spregovori o »spo dbujanju povezovanja kreativnih industrij in ostalih sektorjev gospodarstva«. Je pa področje kulture (in kreativnih industrij) večkrat omenjen o v Programu državnih razvojnih prioritet in inve sticij (drPI), vendar je tudi tu mesto kulture in kreativnih industrij opredeljeno zelo nejasno in mestom a nenavadno, vsekakor pa je tesno povezano s profitom in pred vsem dejavnostmi kreativnih industrij in kulturnega turizma, kar je z vidika bolj običajnega dojemanja kulture kot (v ekonom skem smislu vsaj deloma) javne dobrine res nekoliko nenava dno in sporno. na okrogli mizi o kreativnih industrij ah so predstavniki ministrstva za kulturo (dr. Gašper Troha, Met ka šošterič, Barbara Koželj Podlogar) povedali, da gre pri vklju čevanju kreativnih industrij v strategijo razvoja za široko pojmovan je kreativnih industrij, ki vključuje tudi »jedrne« kulturne dejavno sti (glasbo, ples, gledališče, likovno in intermedijsko umetnos t in druge zvrsti umetnosti in kulture). v vključevanju pojma krea tivnih industrij vidijo preskok v ➜ ➜ 35 dojemanju kulture, ki ni več zgol j porabnica javnih finančnih sred stev ali v funkciji ohranjanja nacionalne identitete, temveč je vključena tudi z vidika svojih interakcij z drugimi področji družbe – gospod arstvom, znanostjo in tehnologijo, turizmom itn. Dr. Nika Murovec z ljubljanskeg a Inštituta za ekonomska raziskov anja je na kratko predstavila izsledke študije o spod bujanju kreativnih industrij, zlasti indu strijskega oblikovanja, izvedene v letu 201 2 na Inštitutu, kjer so raziskovalci uspeli pokazati, da obstaja korelacij a med usmerjenostjo v dizajn in tržno uspešnostjo slovenskih pod jetij. opozorila pa je tudi na to, da model spodbujanja oblikovanja (in kreativnih industrij nasploh) verjetno ni primeren za druge produkcijske modele v kulturi, še posebej za t.i. žive umetnosti. Dr. Vesna čopič z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport je opozorila, da so tako kulturne kot kreativne indu strije prevzet anglosaški termin oziroma ideologem, priljubljen v eU (predvsem v veliki britaniji) v zadn jih desetletjih, s katerim se zgol j upravičuje podrejanje kulture eko nomskim silnicam in vključevanje v evropske razpise, pri čemer po Unescovi definiciji zajema proc ese ustvarjanja, produkcije in komerci alizacije. opozorila je, da ne naza dnje tudi eU v zadnjem času ne govori več o tem pojmu, ki se je, kot kaže , vsaj deloma izpel. Poudarila je pomen in potrebo po poudarjanju kulture kot javne dobrine, ki je bolj v skladu z osnovnimi značilnos tmi in potrebami kulture kot družben ega področja s socialno-integrativnimi in duh ovnimi potenciali. Prav tako je neo dvisno kulturno sceno opozorila, naj v strategijo vključi proces mobilizacije kadrov v kulturi, s čimer apelira na ureditev pravne podlage za pripravo operativnih program ov za upravljanje s človeškimi viri. na tak način pa se lahko kultura vključi tudi v drug a področja znotraj drPI. Podobne misli je izrazil tudi dr. Jože Vogrinc iz Nacionalneg a sveta za kulturo, ki je opozoril tudi na prob lematične širše vidike pisanja stra tegije, ki se osredotoča na spodbujanje gospodarske rasti in konkurenčn osti, kar se mu zdi sporno in povsem zgre šeno v luči potrebe po družbenem razvoju in drugačnih družbenih konceptih, ki ne bodo utemeljeni zgolj na eko nomski rasti, saj je rast v neskončnost že popolnoma izpeta, predvse m pa neuspešna strategija neoliberalističn ega sistema zadnjih dvajsetih let, ki nas je med drugim tudi pahnila v tako krizo. Prav tako je poudari l, da opevani pojem vzdržnosti (sustain ability), ki se nemalokrat poudarj av diskurzu trajnostnega razvoja, eko nomisti razumejo povsem drugače kot ekologi. Slednji ga namreč razu mejo kot trajno dobrobitno delovanje, ki ga bodo za nami obč utili še naši potomci, medtem ko ekonomisti ta pojem razumej o kot vzdržnost in ohranjanje sistema na točki, ko še ne prip elje do krize. Posledica pa je tore j politika umirjanja strasti. Peter Tom až Dobrila iz Znanstveno raziskovalnega združenja za umetnos t, kulturno-izobraževalne programe in tehnologijo EPEKA, ki se je okrogli mizi priključil z nekaj zamude, pa je opozoril predvsem na velik gospodarski pomen krea tivnih industrij in potenciale njiho vega vključevanja v evropske razv ojne projekte in razpise. v razpravi se je izpostavil prob lem samostojnih ustvarjalcev, saj je strategija polna govora o spodbujanju ustvarjalnosti in njen e povezave z gospodarstvom, o konkretni podpori ustvarjalcem pa tako rekoč ni govora. Posluša lci so opozorili tudi na ekonom ske vidike kulture, ki so jih ➜ 36 ➜ nekatere države (npr. Islandija) uspešno vključile v svoj razvojni model; na potrebo po večjem vključevanju dizajna v izobraževalne programe, pa tudi nacionalne razvojne programe in sredstva; ter na nap ake pri dosedanjem vključevanju kreativnih industrij v slovenske razvojne projekte . vsI PredLogI so dosToPnI na kJer so kULTUra In kreaTIvnesPLeTnem forUmU, vkLJUčene v PoLJe »PodJeTno IndUsTrIJe ✚ http://civilni-dialog.net/for sT«: umSRS/ Zapisnik pripravili: Andrej Srakar, Sandra Đorem in Sonja Velkavrh 37 OBISK ORGANIZACIJE FELIX MERITIS (AMSTE IN SEMINARJA IF I CAN'TRDAM) DANCE Po fazi raziskovanja in primerja nja umeščenosti nevladnih orga nizacij na področju kulture v različnih evropskih državah (sta tusa omenjenih organizacij in stat usa ustvarjalcev, ki delajo v sektorju – samozaposlenih, zak onodajnih določil, možnosti črpa nja sredstev, povezovanja in mednarodnega sodelovanja tako v lokalnem kot regionalnem in mednarodnem prostoru itn.) smo ugotovili ne le, da se razumev anje in umeščanje nevladnega sek torja med državami bistveno razlikuje, temveč da njegova opre delitev in razumevanje variirata tudi znotraj slovenije. kot članica strokovne komisije za samozaposlene aktivno spremljam zakonodajo ter skupaj s sodelavci sooblikujem pobude, ki bi lahko omogočile konstruktivne spodbud e in rešitve za samozaposlene in posredno tudi za nevladni sektor. Pri tem preučujemo tudi možnost i, s katerimi bi omenjenemu sektorju povečali prepoznavnost in statusno spremembo (razširitev ozkega razumevanja in zapiranja umetnosti in poskus njegovega razp iranja navzven v interdisciplinarn o in živo družbeno tkivo). obisk amsterdama je za nas pom enil dvoje: a.) najprej seznanjenje s primerom dobre prakse, ki deluje v amsterdamu že več let in katere namen je kontinuirano reflektiranje povezav med teorijo in prakso ter povezovanja med različnimi družbenimi sektorji, b.) obisk organizacije, ki se neposredno ukvarja s prepoznavn ostjo neodvisnega sektorja po vsej evropi in s pomočjo različnih modelov in programov tudi nep osredno sodeluje pri implementa ciji vizij in pobud v posamičnih državah kot tudi na evropski ravn i. If I can’t Dance in seminar z nasl ovom appropriation and dedicati on (apropriacija in predanost) predstavljata zaključno etapo večl etnega raziskovanja teme afektov, ki postaja ključnega pomena na področju teorije (filozofije) in prak tičnih ved. mednarodna skupina strokovnjakov je zadnjih nekaj let intenzivno raziskovala omenjeno topiko, predvsem s stališča njen ega prenosa iz območja teorije v prakso. v središču omenjene teor ije je živa prisotnost posameznika pri ustvarjanju dialoga. Pokaže se, da je to, kar je ustvarjeno skozi živo prisotnost, aktivno vpetost, ključno za dosego pozitivnih rezultatov. Prav tako se pokaže, da določene prakse (predvsem umetnost) skoz i specifične modele strukturiranja prostora in časa in teles/posameznik a v prostoru in času še posebej spod budno vplivajo na posameznika in prinašajo veliko boljše rezultate kot prakse, ki so strukturirane znotraj bolj togih struktur. ne nazadnje se s pomočjo teorije afek tov spremeni tudi razumevanje dela in polja ekonomije in gospodarstva, kar bistveno napotuje na novo razumevanje in potrebo po imp lementaciji v družbene strukture. seminar, ki je temeljil na aktivni participaciji udeležencev, se je spre hodil skozi nekatera ključna teoretska dela ter skoznje nenehn o mislil in reflektiral možnosti za implementacijo v družbeno stvarnost. seminaristi so na podlagi osebne izkušnje spregovorili o učin kovitih modelih in načinih, s katerimi so dosegali zaželene cilje in rezultate, ter opozorili na mož ne zaplete in spodletelosti. s pomočjo omenjenih praks in osve tlitve problematike bomo gradili tudi zaključni dogodek, ki ga želimo izviti iz ustaljenih struktur predstav itev ter ustvariti polje za aktivne in konstruktivne debate. Obisk organizacije Felix Meritis nam je omogočil seznanitev z delo m organizacije in podrobnejši uvid v posamične mednarodne projekte. na podlagi predstavljen ega smo s predstavnikom organizacije g. ruggerom Lalo (vodjo sektorja za mednarodno sodelov anje) preverili možnosti dolgoročnega sodelovanja na področj u spodbujanja civilnega dialoga med plesno skupnostjo in odločevalci. dogovorili smo se, da bom o v sloveniji zagnali delovno sku pino za oblikovanje zakonodajnih pobud, artikulirali ključne teme in definirali cilje skupne akcije, pri čemer bo omenja organizacija na podlagi bogatih izkušenj delo spremljala in ga tudi s pomočjo nasvetov vodila v pravo smer . Jasmina Založnik, prostovoljka v okviru MSP na področju zagovorništva in članica delovne skupine za pripravo ZUJIK-a 38 • 22. 2. in 23. 2. 2013 smo v zrc sazU (v okviru festivala gibanica) izvedli usposabljanje za NVO na temo umetniškega vodenja, in sicer z belgijskim producentom Klausom Ludwigom (sTUk, Leuven). 2.2 ZAGOTAV LJANJE SERVISNE PODPORE NVO • 14. 5. in 15. 5. 2013 smo v Plesnem Teatru Ljubljana izvedli dve usposabljanji za NVO na temo umetniškega vodenja, in sicer z avstrijsko producentko Andreo K. Schlehwein (büro für tanz, millstaat, avstrija) in z madžarskim producentom Györgyjem Szabóm (Trafó, madžarska). • nadgradili smo spletno stran www.sodobniples.si z novo celostno grafično podobo in vključitvijo video produkcije. • Svetovali smo nevladnim organizacijam: Umetniškemu društvu Fičo Balet, Zavodu Muzeum, Baletnemu društvu Postojna, Društvu Pekinpah, Zavodu Mirabelka in Društvu Kazina . BOND, JAMES BOND V KULTURI ALI O ODNOSU MED PRODUCENTI IN UMETN NOVI MODELI SODELOVAIKI / NJA Belgijska vlada za vsa k evro, ki ga vloži v um etnost, prek davkov dob 2,7 evra nazaj, kar vlaga i v nova delovna mesta v umetnosti. Klaus Ludwig ima pestro profesio nalno pot. Potem, ko se je uril v davčnih in ekonomskih sferah, se je plesno utrjeval na znamen iti belgijski plesni šoli P.a.r.T.s. delal je tudi kot računovodja pri art consult. kasneje je delal za arabski festival meeting Points 5 in organiziral Tanznacht '08 v berlinu. Leta 2008 je s tremi kole gi ustanovil caravan Productions . od januarja 2013 dela kot finančni direktor sTUk arts center v belgijskem Leuvenu. odlična zme s praktičnih veščin in ustvarjalnega dela mu omogoča vpogled v vse segmente ustvarjanja in proc esov, povezanih s produkcijo, postprodukcijo in promocijo. njegova zagnanost, prepričanje, da ni slepih ulic, sta nas v dveh dneh napolnila z navdušenjem in vero, da je ne glede na vse možno delati dobro in se pri tem tudi zabavati. Povabilo na delavnico je veljalo za vse, ki se tako ali drugače ukvarjajo s ples om, sodobno umetnostjo. veljalo je za producente, plesalce in vse ostale poklice. na delavnici, ki je potekala v času festivala gibanica in v organizaciji mreže sodobnega plesa, je za začetek osvetlil situacijo v belg iji. država, po kateri smo se na pod ročju sodobnega plesa vedno hrepenenče ozirali, vsak dan bolj predstavlja primer preglednega, predvsem pa zelo podpornega modela za sodobne umetnosti. med drugim imajo tudi redno zaposle ne plesalce na področju sodobnega plesa, o čemer lahko v sloveniji samo sanjamo. vsako gled ališče, kjer plesalec nastopa, mora v pokojninsko blagajno pris pevati določen odstotek. Tako kot v franciji so plesalci zaposleni ➜ ➜ 39 za krajša oziroma različna časovna obdobja, za čas brezposelnosti pa jim pripada nadomestilo. odvisno tudi od let dela. »če te financira država, mor aš plesalcu, ko ga zaposliš, dati minimalno plač o; če plesalec ustvarja deset let npr., pa 3.000 evrov neto (približno 4000 evrov brut o za delodajalca). 2.400 evrov neto začetnikom,« je govoril začudenim udeležence m. Prav tako na umetnike ni priti ska, da za dobljena sredstva projekt javno prikažejo, lahko ga, ni pa nujno. cenijo že samo delo. Projektno financiranje je v belgiji sedaj omejeno na petnajst mesecev, prizadevajo pa si, da bi bilo omejeno na dve leti. za uveljavljene ustvarja lce velja, da na projekt dobijo od 20.000 do 80.000 evrov. za primerjavo: pri nas imajo primerljiv e proračune festivali nevladnih organizacij. ker mora vsak umetnik delovati v nevladni organizaciji ali instituciji, je klaus leta 2009 ustanovil produkcijsko organizacijo caravan Productions, za katero je dobil sredstva in jo usp ešno razvijal. sedaj je v belgiji sedem podobnih pisa rn. caravan Productions: Klaus Lud wig je želel ustvariti fleksibilno in učinkvito produkcijsko organizacijo. Izbrali so umetnike, se srečali z njimi, ugo tovili, kje so njihove močnejše in šibkejše točke. ko so detektirali njihove potrebe, želje, so se posvetili vsak emu posebej. za vsakega umetnik a so določili osebo v caravan Productions, ki je bila zanj odgovorna in se je z njim ukvarjala na način kreativne produkcije: s kom bi bilo dobro, da dela, kako peljati produkcijo, promocijo. niso vzeli samo gotovih del in izoblikovanih ume tnikov, temveč so iskali projekte in/ali umetnike. niso se omejevali zgolj na ples, temveč so pridobivali umetnike z različnih pod ročij. nekateri so že imeli svojo orga nizacijo za sabo, v tem primeru jim je caravan Productions administrativno kril delo in hrbte. komunicirali so s kuratorji in dire ktorji festivalov o tem, kaj scen a potrebuje, česa nima, kaj bi bilo dobro spodbuditi, koga s kom povezati. Prav tako so v caravan Productions znali poskrbeti za dob ro ekipo, ki je najpomembnejša sestavina vseh organizacij, ne samo umetniških. klaus je poudaril, da se moramo zavedati, kje so posameznikove meje, prav tako je poudaril horizontalno demokra cijo, odprto komunikacijo, generacijsko preplete nost, dopuščanje napak itn. Pom embno je, da se ljudje naučijo delati, da so pri tem povezani z vsemi sodelav ci. Poudaril je medsebojno odgovornost. caravan Productions določen odst otek od turnej vzame tudi zase. Izpo stavil je pomembnost rezerv pri proračunu. nen ehno je poudarjal pomen zaupanja , sodelovanja. Prav tako morajo umetniki vsek akor prevzeti del nalog, skrbeti za komunikacijo. majhni triki znajo biti produktivni. sistem računalniške preverbe sple tnih novic (newsletter) jim omogoča, da preverijo , kdo je dobil e-pošto, jo prebral oziro ma kliknil, kolikokrat je to storil, kateri e-poštni naslovi so pravi. skratka caravan Productions je nenehno v stiku s terenom, pa naj gre za umetnike, kulturno politiko, medijske odzive. nenehno preverjajo svoj sistem delovanja, ne ždijo na okopih sice r preverjenega in uspešnega modela, temveč se nen ehno prilagajajo . Sonja Velkavrh in Jedrt Jež Furlan ➜ 40 ➜ THEME PROPOSALS Spial focus on at means 1.) i 2.) Open dialogue with artists 3.) b ble service (practical ampl), artists needs and demands 5.) Shi om-up aroach 4.) Articulation ing rol (producer, administrator vs. inclusion in artistic proc) 2. Proje subsidi (+/-19.000€ for a rst proje) ø Relatively big budg for creation s ø but bad ly administrated, lile prional, Mininum wag (loonbarema’s) “ku nstenaartatuut” (ar tists statute) Advantag / disadvantag Era pus h for artists to sle, more creations ... Nity to prionalize (Idea developing a suort model “Alternative management c” for production c in 2006) Should management c sele art Idea for Carava n Production was dev istically or purely based on needs? => performanc a year, 1 million euros eloped in 2008/2009 => today 230 turnover Needs the artists! Based on those nee ds => development ce prle large gamma instead deep => avoids jealou bween artists creating am, conditions as rult at was init iated by disions the commiion and ministry s Mix known nam and l kno wn nam Creating enough turn-over and “prt artists in the tail the known one Pro” in order to prome also l known collaboration until rst rults => mion ... om starting the 1 year Minimise overhead costs / How to sha (stem 1 rponsible + 1 istant re tasks / artist) Building a good team / team spir it “Know your limits” = k to succ Give rponsibility to your team / Tea m building Flible working hours / Filter tale nts, develop the m, use the m Give chanc to younger people => crea Cultural management is somhing that oortuniti for the future for the eld t can hardly be studied, learning by doin g Look out for language skills / ink ahead “An open dialogue and a shared r ponsibility with the artist and their ➜ ➜ 41 her par tners are at the heart all coll aborations.” Anxious artists It bom more difficult, ls on the “mark” Create dynamics in the ce => giv e artists the feeling that you advanc (lile mag) e Discipline artists Develop realistic ide as LONG TERM thinking Take the role an adviser to the art ist, th need comforting / Artists are en unsure the mselv, under pr herwise th might g lost / Built ure / Artists need guidance, allowed / programmers are rather slowly trust and be patient! Failur are looking for pential Rponsibility artists Include the m in your work, don’t l the m think you do all alone and th do n have to care Create work space for artists in the ce Shiing rol (producer, administrato r vs. inclusion in artistic proc) Rponsibility public authoriti Art creat added valu According to VT I .... 1 € creat about 1,20 € added value eir website... good communicatio n om their side Openn towards the artists... conside ring the eld as par tners / Oeive seleion procedure Maximize rourc Evaluations / Par ticipation the tea m o Team spirit o Lead your team to disions STRONG DECISION MAKING (be d isive!!!) Artistic refleions with a programm er => th can give you advice, pointi out new developments ng Develop a good database (= HEART good structure on your server / com OF YOUR ORGANISATION)/ Develop a important info regarding legislationputer Archiving / colle and safe c. Be involved in cultural eld also out side (Help the eld in general => f.i. FIR the ce ST AID in collaboration with VTi) ➜ 41 ➜ How to prome / communicate When proming many artists, spa Communicate as lile as nary, ce in f.i. newslers is tide / to want to put in everything/ Produc more teasers, bause artists tempt ers make rst contact, then artists take over/ Programmer can hardly say “no ” to an artist, but easily to a producer Also en talking to artists, the tal at programmers like / Travel to k is more focued on content... that’s / focus on ftivals / Stay informed about at’s haeni ng around you / Always read credits (nd out o su orts om) and compare with your artists Know your busin Try to g some knowledge each tas Versatility collaborators / multit k a creation (Thnicians, dancers) / alented / Put your mind into theirs Make PRODUCTION par t a creation Be sure at you do, train yoursel f and your team regularly, l work later / Consider administration as crea lin law, “all is a human dision” tive, too /Culture en in-bween the ... you need the people on your side o Be wise o Hold your temper o Show rpe / be comprehensive Establishing & tracing newslers How should a newsler look like? Sho w practical ample tracing newslers (STATIK.BE) Iz zapiskov Klausa Ludwiga. 43 DELAVNICA O UMETNIŠKEM VODENJU Delavnica je potekala dva dni. Najprej sta predav atelja predstavila vsak svojo inštitu cijo, naslednji dan pa Andrea K. Schlehwein tudi metod e dela, sledil je pogovo r med udeleženci in predav ateljema. 14. in 15. maj 2013 (od 15.00 do 20.30), Plesni teater Ljubljana Predavatelja: György Szabó (bud impešta, madžarska, center Trafó) in Andrea K. Schlehwein (millsta tt, avstrija, neTzWer aks) Udeleženci: Jasmina založnik, nika arhar, katja stušek, Iztok kovač, žiga čamernik, ksenija kaučič, aleks kodek, deja n srhoj, goran bogdanovski, sonja velkavrh in Jedrt Jež furlan György Szabó v delovnem življenje pisu poudarja, da je bil projekt Trafó njegova osebna iniciativa od konca 70-ih let do njegove ustanovitve . mesto budimpešta je uprizoritveni prostor za sodobne umetnosti ustanovilo leta 1998. med vodilnimi idejami je bil dom, center za sod obni ples, sčasoma pa je Trafó prer asel v prizorišče, ki ob plesu ponuja razs tave, koncerte, gledališke predstav e. Prvi dan delavnice o umetniškem vodenju je györgy szabó predstavil nač in delovanja Trafa, kjer je zaposlenih dvajset ljudi, zadnja leta pa je proraču n hiše milijon evrov. ko je györgy szabó snoval Trafó, je bila sodobnoplesna scen a v budimpešti v zagonu, poletu, vendar pa je bila predvidena reakcija ob ustanovitvi Trafa deljena, kot se to praviloma dogaja. nek ateri so bili zelo naklonjeni nov i instituciji, drugi skeptični. Pred ustanovitvijo Traf a so bile na madžarskem zgolj državne, mestne institucije, malo ali skoraj nič pa privatnih iniciativ. Takrat so med narodne institucije (goethe Institut, soroseva funa dacija, veleposlaništva) začele s sofinanciranjem sodobne umetnosti, kar je spodbu dilo razcvet privatnih iniciativ. zav edal se je, da je najprej potreben koncept in šele potem institucija, zato je s snovanjem Trafa začel že konec 70-ih let pretekle ga stoletja in skupaj s plesalci in ustvarjalci temu posvetil slabo desetletje. družbene razmere v povezavi z institucijo za ples je razložil na prim eru piramide. razmerje nacionalno – mes tno – širša družba je z leti spremin jalo vertikalo znotraj piramide. v 90-ih letih prejšnjega stoletja je bilo nac ionalno na vrhu piramide, sledilo je mestno, najširši del piramide pa je zapolnj evala civilna družba. sčasoma se je piramidalni sistem spremenil in največ pros tora je zasedel nacionalni interes, najmanj pa civilna družba. v naslednjem koraku se je njegov fokus s podpore sodobnemu ples u prenesel na vzpostavitev in vodenje institucije. zavedal se je, da je potrebno nen ehno delati na pridobivanju publike, da se mor a sodobni ples širiti v širšo družben o skupnost. To je razumel tudi kot prilagaja nje plesnih ustvarjalcev utripu obč instva. zato je ➜ ➜ 44 dejavnost Trafa sčasoma razširil, kar pa je povzročilo nekaj neg odovanja pri plesnih ustvarjalcih, češ, da ples ni več v središču njegovega delovanja. Pou darja, da je vseskozi deloval kot posrednik, mediator med plesnimi ustvarjalci in širšo skupno stjo. nacionalna institucija za ples (ustanovila jo je država, Trafó pa financira mes to budimpešta) pa je karte na področju sodobnega ples a dodobra premešala. Poudaril je, da nova institucija ni delovala po kuratorskem principu , temveč je bila zamišljena kot odp rt prostor, ki je nudil vadbeno in uprizoritveno infrastruktur o, promocijsko podporo. v drža vni instituciji so bili praviloma osredotočeni na plesno publiko in tega kroga niso širili kljub temu, da državna inštitucija razpolaga s trikrat večjim proračunom kot Traf ó. Poudaril je, da se vsi soočajo z upadom publike. Po njegovem mnenju se mora program instituc ije nenehno redefinirati – slediti spremembam v družbi. To v primeru publike ne pomeni dobesed nega prilagajanja ali spreminjanj a standardov kakovosti. Konkretno je problem upada publike pomenil, da je vse več ljudi zap oslil v oddelku za promocijo – sedem. Trend, da je v promociji zaposlena samo ena oseba, je zgre šen in predvsem neuspešen. zaposlili so osebo, ki skrbi samo za spletno komuniciranje, ena je odgovorna samo za novinarje, spet druga samo za facebook. Podpora domačim plesalcem se odraža na različne načine. če nekdo ne dobi dovolj sredstev za projekt, Trafó s svojimi zaposlenim i pokrije manko. Producent, manager je izrednega pomena, zato finančno ali z zaposlenim pomaga jo pri produkciji in predvsem postprodukciji. györgy szabó vses kozi poudarja, da ga je zanimala umestitev sodobnega plesa v širši družbeni kontekst. nenehno omenja tudi pomen plesne skupno sti. če vsi stojijo za neko idejo, imajo vizijo, je vse lažje. Potem se zgodi (sicer nikoli kar samo od sebe) institucija in še marsikaj. Poudarek je torej na povezanosti , enotnosti scene. Netzwerk Aks: Pisarno za ples, labo ratorij, razstavni in rezidenčni pros tor sta andrea k. schlehwein in eleonore schaefer ustanovili sredi koroške narave, v millstat tu. Tako rekoč iz nič sta počasi očistili, obnovili plesni studio in prostor, namenjen različnim ume tnikom. mednarodna mreža šteje več deset umetnikov, vklju čuje pa tudi vedno več lokalnih umetnikov. v mreži so plesalci, videasti, likovni in filmski ustvarja lci. Po petih letih projekt sofinan cira tudi mestece millstatt, sicer pa država avstrija in pok rajina koroška v skupnem sešt evku 40.000 evrov. andrea tudi predava na korejski umetniški akademiji. njeno pravilo je, da od vsakega zaslužka, subvencije določen del honorarja nameni nek emu drugemu umetniku, ki ga gos ti v plesnem studiu. sčasoma sta dejavnosti razširili tudi na zap uščene prostore v bližnji okolici. seveda je bila reakcija vaškega okolja sprva tipična: nerazumeva nje, odklonilnost, sčasoma pa so se navadili odprte hiše za umetnost, pomagali so tudi pri obnovi in redno obiskujejo dogodk e, otvoritve, predstave. veliko entuziazma, ki se je pravzaprav začel s »potrebujem miren prostor za branje, razmišljanje in snovanje projektov«, je pripeljalo do idiličnega umetniškega laborato rija. na leto producira do dva svoja projekta, sledi mednarodna pos tprodukcija. Lažje gostuje v azij kot v avstriji. Ustvarjalci, ki v cen i tru raziskujejo in se pripravljajo na ustvarjanje projekta, se praviloma vrnejo v millsatt in predstav ijo končni produkt. sami pripravi ta prostor, oblikujeta in tiskata promocijski material, poskrbita tudi za medijsko odmevnost. slednje je za umetnici in koordinatorici izčrpljivo, saj, kot je poudarila and rea, morata nenehno, vedno zno va razlagati, za kakšen center gre. dejstvo, da nista osredotočen i na eno umetniško zvrst, jima kom unikacijo z mediji otežuje, prav tako s sofinancerji. gostujo čim umetnikom poleg prostora nud ita svetovanje, administrativno in vsebinsko, dramaturško delo itn. nenehno poudarjata, da mor ajo umetniki slediti navodilom za oskrbo prostorov, hkrati pa, da je prostor odprt. res je tudi, da več sodelujeta z umetniki, ki so jima po umetniških usmeritvah bližji. glavno vodilo je pravzaprav predanost umetnika projektu, to, da v sebi čuti močno željo, nujo po delu. andrea je spregovorila tudi o metodah dela (po Utte hagen, Johnu costopulosu). glav ni poudarki so na vprašanjih »zak aj iščeš akcijo; kako se zavedati ovir; ne kako, ampak zakaj se giblješ, igraš« v procesu dela in o razliki med metodami dela igralcev, igralk in plesalcev, ples alk . Jedrt Jež Furlan ➜ 45 Brez prostora ni inastrukture. Brez inastrukture ni iniciative. Brez iniciative ni ustvarjalnosti. Brez ustvarjalnosti ni rasti. Gábor Goda: Artus/Ansambel Gábo ra Gode Lahko začne mo sp od začka, na isti način: iz nule tako k la 1985. Viktor Bodó: Szputnyik Za nas bi bilo zelo pošteno, zelo dob ro že to, da bi dobili nekaj informacij. Da bi vsaj vedeli, da v tej državi ne moramo računati na nančno podporo. Réka Szabó: Skupina Tün 6., 7. in 8. dembra, ko bi morali pra znovati svojo do oblnico v Trafu, bomo imeli svoj pogreb. Diána Magdolna K: HOPPart 1 km avtocte stane 3 milijarde for intov ... Ljudje! Zdaj pa rno – to je zelo nramno. Éva Duda: Duda Éva Company 3 predstave na lo? Nekaterim to mo goče zadostuje. Naša publika je navajena na 30 predstav na lo. To si želimo obdržati. vzeTo Iz: reáLIsan a kULTúra fInanszíroz ✚ www.youtube.com/watch? ásáróL 2012: feature=player_embedded&v=ITa B0eVoHVQ 46 Kuriranje festivalov Da bo miganje bolj prodorno • vloga kuratorja • kako napisati vlogo za javni razpis • kuriranje platform • festival kot predstavitveni »sejem« domačih umetnikov VSEBINSKI SKLOPI SVETOVANJ kako iz mreže problemov, da boste lažje zaplavali v ustvarjalne in produkcijske procese? Imate v vaši organizaciji problem, ki vam megli pogled, blokira ustvarjalni proces in produkcijsko pelje v navidezno slepo ulico? sporočite nam vaše težave in potrudili se bomo poiskati rešitev. mreža je namreč usmerjena v iskanje rešitev za težave, ki jih imajo posamezniki in nevladne organizacije na področju sodobnega plesa in uprizoritvenih umetnosti. Povezujemo se s strokovnjaki z mnogih področij – pridobivanja finančnih sredstev, dela s prostovoljci, umetniške produkcije, upravljanja s kadri, umetniškega vodenja, stikov z javnostmi itn. • kuriranje mednarodnih festivalov, kuriranje »workshop« festivalov, kuriranje festivalov skupnosti (community-based festivals) • zakaj so festivali pomembni, kateri so primerni glede na moje področje, zanimanje Svet čaka name • kako odpreti NVO (društvo ali zavod) • kako se profesionalizirati (komunikacija, financiranje dejavnosti ...) • kako sestaviti prošnjo za sponzorstvo, finančna sredstva, storitve, prostor, opremo, catering ... • kako se lotiti množičnega financiranja s pomočjo interneta (crowdfunding) • kako promovirati umetniški projekt (gverilski pristopi oglaševanja) • kako tržiti avtorsko delo, kako izbrati ustrezno obliko zaščite avtorskega dela Promocija: prodorno, gverilsko, poceni, toda neprecenljivo • kako narediti znamko • kako se povezati, kako se mrežiti, kam se včlaniti • pridobivanje novih občinstev • kako sestaviti cV oz. reference za svoje društvo, zavod. • kdaj in kako začeti s promocijo • kako voditi kliping • kako napisati »umetniški statement«, artikulirati vizijo • kako artikulirati potrebe in jih komunicirati naprej • kako pretvoriti gibalne metode, prakse in material v koncept • kako sestaviti predstavitveno mapo • kako dokumentirati in arhivirati svoja dela • PR strategije • vabila in medijska sporočila • promocija na spletu (organizacija vsebin na spletu, jezik spletne strani itn.) 47 SVETUJEJO: SANDRA ĐOREM je diplomirana kulturologinja, ki že dobro desetletje deluje na področju sodobnega plesa skozi aktivno fizično udeležbo na raznovrstnih domačih in mednarodnih izobraževanjih: fičo trening, Laban, redni treningi v PTL-ju, agon-u itd. in skozi umetniško udejstvovanje (do-pustite plesati, očarljivi skupinski od-mor, Pokrajine II; a je to kulturologija, Platnoris itd.) od 2010 je izvršna vodja in koordinatorka projekta mreža sodobnega plesa, sokuratorica in soproducentka cofestivala, koordinatorica gibanice in asistentka festivala Pleskavica, pred tem pa je soorganizirala in soproducirala 16. festival mesto žensk / med preteklostjo in prihodnostjo. v zadnjih letih jo na področju uprizoritvene umetnosti zanimajo predvsem sodelovalni projekti, v katerih je možno prehajanje iz ene vloge v drugo v smislu soudeleženstva, so-izvajanja, so-avtorstva, so-organiziranja, so-produciranja – prekarna pozicija kulturnih delavcev, ki jo danes narekuje sodobni način življenja. JEDRT JEŽ FURLAN je na filozofski fakulteti v Ljubljani študirala primerjalno književnost in sociologijo kulture. Izobraževala se je na gledališki in lutkovni šoli kodUm in na številnih mednarodnih seminarjih za kritike in novinarje. novinarsko »kariero« je začela na radiu študent (1992–2000), jo nadaljevala na Televiziji slovenija (1998–2008), vmes je objavljala v Tribuni, mladini, razgledih, maski, pisala kritike za dnevnik, slovenske novice in finance. delala je kot novinarka, voditeljica pogovornih oddaj, urednica, scenaristka in mentorica. fokus novinarskega in kritiškega delovanje so bile sodobne uprizoritvene umetnosti in kulturna politika. Preizkusila se je tudi kot dramaturginja plesnih predstav in producentka na zavodu maska. kot programska sodelavka, odgovorna za odnose z javnostmi in promocijo, je sodelovala s festivali exodos, Performa, gibanica, fronta, ex ponto, Pleskavica, cofestival, s festivalom Transgeneracije pa tudi kot (so)selektorica. sodelovala je s produkcijskim zavodom staragara – odnosi z javnostmi za projekt Transland magdalene reiter in film archeo Jana cvitkoviča. objavlja kolumne v objektivu/dnevnik, piše za spletna portala sigledal in Parada plesa, zaposlena je na mreži sodobnega plesa kot odgovorna za odnose z javnostmi. Je novopečena mediatorka, usposabljanje je opravila na zavodu rakmo. MARIJA MOJcA PUNGERčAR je diplomirana slikarka (1989, aLUo v Ljubljani) in magistrica likovnih umetnosti (2001, san francisco art Institute v kaliforniji). njeno umetniško delo je interdisciplinarne narave. zanj so značilne socialno angažirane vsebine, kritika potrošniške družbe in poudarjanje lokalnosti ter skupnosti. Preko dvajset let je samozaposlena na področju kulture. Je ustanovna članica kUd-a Trivia in odprte zbornice za sodobno umetnost ter urednica spletnega medija artservis (www.artservis.org). dejavna je pri pobudah za izboljšanje pogojev delovanja samozaposlenih v kulturi. Ima številne izkušnje na področju informiranja in svetovanja za samozaposlene, nezaposlene ter nevladne organizacije v kulturi. več na: ✚ www.sodobniples.si/ekipa več na: ✚ www.sodobniples.si/ekipa več na: ✚ www.mojca.info 48 2.3 KREPITEV OKOLJA, LASTNIH KAPACITET IN DELOVANJA NVO • pridobili smo nove člane: Kjaras Dance Project, KUD Trivia, Zavod Mirabelka • zagnali smo mednarodni projekt choreographic captures s slovenskimi, avstrijskimi in švicarskimi partnerji Choreographic Captures so (največ) 60 sekund dolgi kratki filmi, ki uporabljajo umetniška sredstva, da bi si ponovn o prisvojili format reklamnega spota. Oblike in vsebine Choreograph ic Captures vključujejo teme koreografije in gib anja v filmu. Možno je skoraj vse: ni omejitev za obliko, vsebino in est etiko, saj je koreografija neizčrpen vir gibanja v času in prostoru. Iščejo se dela, ki raziskujejo ta vir, se ustvarjalno odzivajo na gibanje, dov olijo širitev mej filmske koreografije, nudijo prostor eksperimentom in tako sprožijo estetske dialoge. Slovenski partnerji: center kult ure španski borci; Zavod Uda rnik; center urbane kulture Kino šiška; Mladinski, kulturn i, socialni in multimedijski cen ter Koper; Kosovelov dom Sežana; Mestni kino Ptuj; Nom ad Dance Academy, Plesni teat er Ljubljana, Zavod Vitkar, Zavod Mirabelka, Zavod Stara Gara, KUD Baobab, LP Bar Slovenski festivali: Animateka , Festival Velenje, Festival Nag ib, Festival Rdeči Revirji, coFestival, Festival Vibra Tuji partnerji: Mercat de les Flor s, Operaestate Festival Veneto – cSc centro per la Scena contemporanea, Access to Dan ce, ARRI, Ancora, Filmfest Mun chen od leta 2008 Joint Adventures (s podporo nemškega zveznega kulturnega sklada 2008–2012) vsako leto povabi koreografe, plesalce, filmarje in (multi)medij ske umetnike, da v kontekstu mednarodnega tekmovanja cho reographic captures razvijejo nov e estetske pristope in vizualne jezike za filmsko koreografijo v formatu reklamnega spota. cilj je enostaven in ambiciozen : uporabiti nekonvencionalna sred stva za ozaveščanje ljudi o umetniških zvrsteh filma, plesa in koreografije. koreografski kratki filmi bi mor ali presenetiti svoje občinstvo na različnih lokacijah. zmagovalni filmi se bodo skozi celo leto pred stavljali v partnerskih kinih v sklo pu filmskih reklam. s pomočjo naših partnerjev se bodo na fest ivalih, dogodkih, prizoriščih in kini h v drugih evropskih državah predvajali tudi aktualni in izbrani tekmovalni filmi. ➜ ➜ spletna stran projekta choreoo o.org služi kot interaktivna plat forma za velik krog zainteresiranih ljudi. njen namen je nuditi prostor, kjer bo ta umetniška oblika imela možnosti za umetniš ki prispevek, izmenjavo, mreženj e in predstavitev, ter pospešiti interakcijo med kore ografijo in medijsko umetnostjo. Predvajanje v kinih: eden izm ed ključnih ciljev projekta cho reographic captures je soočiti ljudi z umetnostjo, kjer to najm anj pričakujejo. v sklopu reklamn ih spotov v kinu vsak choreographic captures preseneti gled alca, ga senzibilizira in na ta nač in ozavesti o estetiki plesa in filma na eni strani in estetiki ogla ševanja na drugi. Na tekmovanje se je prijavilo več kot sto umetnikov, od tega tudi trije slovenski avto rji . več na: ✚ www.sodobniples.si/choreoo ✚ www.choreooo.org/si/startse ite.html ➜ 49 50 J AJAN REDV TURES P M RA AP PROG RAPHIC C G O E R HO C Hrastnik revirji / i č e d R l Festiva . 5. 2013 na kovača Ljublja 31 borci / davanja Iztoka o aerowaves 17. 5.– i k s n a re šp rež okviru p kulture ea za m center 3, ob 18.30, v vitvenega vid a filma 1 ta 0 s plesneg ja 20. 5. 2 dobrega pred n ja a edv vi kviru pr fter o pripra .00, v o anstvo/here a 0 2 b o , tr 3 s 1 o 0 n 2 o 24. 5. ybusa andeke Wima v uj kino Pt na Mestni . 7. 2013 Ljublja 27 šiška / l dance; o in 27. 5.– K / nU2s ure odu ne kult ofestivala / m rder of genres a b r u r cente kviru c the cross-bo t 013 v o 18. 6. 2 tdancefilms, a dance; / modul or la a v ti s pred sh e f kviru co ersa Pina 013 v o d 21. 9. 2 m Wima Wen o lm fi d pre 0 dalje ; od 21.0 u a r ra ib b V P l Festiva 0. 8. 2013 v L er 3 0 dalje ter Kop ound od 20.0 24. 8. in b a b o ski cen editve kopergr a ij b d e d U im k prir mult 013 v okviru ialni in 25. 8. 2 rni, soc ali septembra, u lt u k ta ski, Mladin a julija, avgus ina m o id v tnega k d pre ribor okviru le a v M a r / b Udarnik sta ali septem sa Zavod gu ter Kra oma av rni cen id u lt u K predv , Sežana lov dom Kosove 13 1. 9. 20 r Maribo 13 Nagib / 5. 9.–7. 9. 20 l a iv t s in Fe 3 1 0 . 9. 2 2. 9.–4 ljana nje a / Ljub le e lm V fi l a a eg Festiv . 11. 2013 nimiran 30 stival a e f i 1. 10.– n d o ednar eka, m Animat . 12. 2013 10 2. 12.– 2.4 USPOSABLJANJE ZAPOSLENIH 51 • Sonja Velkavrh usposabljanje iz računovodstva (aLTek d.o.o.) • Jedrt Jež Furlan usposabljanje za pridobivanje novih občinstev (Tanzquartier, dunaj) . POROČILO – MEDNARO KONFERENCA V ST. PÖ DNA IN DUNAJSKEM TANZQ LTNU UARTIERJU Mednarodna konferenc a o vzgoji za umetnost je potekala od 9. do 12. maja v St. Pöltnu. Name njena je bila učiteljem, raziskovalcem, študentom, koordinatorjem um etniških projektov in pro gramov, zaposlenim v kulturi. Namen konferenc e je bila izmenjava mnenj in izkušenj na področju izobraževanja in umetnosti. Program kon ference je vključeval predavanja, delavnice, panele, debate. Glavne teme pa so bile socialna vključenost, participacija in emocionalna inteligenc a. 20. maj 2013 konference sem se udeležila 11. 5. 2013, saj je bil to kljub med narodni zasedbi predavateljev edini dan, ko so predavanja pote kala v angleščini. Poslušala sem naslednja predavanja: Anne Bamford, Emotivna inte ligenca Jane Hackett, Participacija Modesto Tamez, Kako učiti zna nost Anne Bamford predava na Wim bledon college of art, University of the arts London (Univerza za umetnost, London), ukvarja se z raziskovanjem, vizualno kom unikacijo in vzgojo za umetnos Predava o povezovanju vzgoje, pod t. jetništva in (lokalnih) skupnosti. Umetnost razume kot odlično povezovalno sredstvo, način, kak o izpostavit teme, ki so relevantne za okolje, v katerem živimo, predvsem pa kot posrednika soci alnega in družbenega povezovanja . glavni izziv vidi v vodenju kompleksnih projektov s številnim i interesnimi skupinami. engine room, program, ki ga vodi na univerzi, se osredotoča na razisko vanje vrhunskih projektov krea tivnih in kulturnih industrij, za kar so pridobili nepovratna sred stva iz industrije. v predavanju se je osredotočila na pomen vzgoje za najmlajše. Poudarila je, da je umetnost pomembna za razv oj, ker spodbuja spontanost, domišljijo, pripomore k boljšem u izražanju, bogatejšemu besedn emu zakladu. glede na to, da (ne samo v veliki britaniji) otroci živijo v kulturno različnih okoljih oziroma so obkroženi z različnim kulturami, je torej kultura v širšem i smislu in umetnost v vseh žanrih nekaj, prek česar bolje sprejemajo svet okoli sebe, se mu prila gajajo in ga razumejo. Jane Hackett je odgovorna za izobraževanje pri sadler's Wells, eni od vodilnih institucij za sodobni ples v veliki britaniji, ki predstavlja vodilne domače in med naro dne umetnike in skupine. so producenti, kooproducenti in gost itelji različnih umetnikov. Predstav ila je enega od izobraževalnih programov, v katerem sodelujejo profesionalni koreografi, ki izob ražujejo različne skupine, tudi ➜ 52 ➜ neprofesionalne. Prav posebej so zavezani sodelovanju z ranljivim i skupinami (migranti, starejšimi itn.), otroki, širšo skup nostjo. Predstavila je poseben prog ram plesnih delavnic, ki so ga uskladili s programom inst itucije. ko so imeli na sporedu dela slovite in legendarne koreografinje Pine bausch , so izobraževalni program prila godili tako, da so profesionalni koreografi v delavnicah uporabili njeno plesno tehniko in inserte iz predstav. v skupini so sodelovali starejši, prip adniki različnih kultur, otroci s pos ebnimi potrebami, govornimi težavami. Tehnika, estetika in nač in dela Pine bausch so v udeleže ncih spodbudili zelo pozitivne rezultate. vsi so bili navdušeni nad medgeneracijskim povezovanje m, večini je ples pomagal pri premagovanju strahov, osebne zaprtosti ali drugih težav. ganljiv je bil primer fantka, ki je imel hude govorne težave, po plesnih delavnicah pa je govoril skorajd a tekoče. v delavnicah so sodelovali tudi drugi strokovnjak i (pedagogi za govor, terapevti itn.) . odličen primer medgeneracijske ga povezovanja in terapevtskega učinka – dokaz več, da ples in umetnost združujeta, povezujeta ljudi ne glede na plesno znanje. Modesto Tamez dela in predava na inštitutu v san franciscu, kate rega glavno poslanstvo je približati znanost ljudem, pri tem pa tudi organizira delavnice za otro ke in upravlja muzej. Tamezovo predavanje je bilo zelo praktično usmerjeno: s povsem vsakdanjimi predmeti (papirjem, svinčnikom, plastičnimi palčkami) nam je prib ližal vsakdanjo uporabo znanstv enih odkritij. dokazoval je, da je znanost zabavna in da je to najb oljši način za približevanje znanos ti ljudem. Tanzquartier – pridobivanje obč instva: poglavitni del delovnega obiska v avstriji je bilo spoznavanje delovanja plesnega cen tra Tanzquartier. referenčni ples ni center, ne samo za avstrijo, temveč celotno regijo, deluje od leta 2000. Praviloma producirajo eno do dve predstavi letno, deset do petnajst (v glavnem med narodnih) koprodukcij, organizir ajo vsakodnevne treninge za plesalce, so tudi rezidenčni center z močno teoretsko-programsko zasnovo. za bogato knjižnico, studie, predavanja in predstave skrbi 40–45 zaposlenih (na razl ični h urnih postavkah); zadnja leta je letni proračun institucije 2,9 milijonov evrov. glavni sofinan cer dejavnosti je mesto dunaj, posamezne projekte pa sofinan cira država (ministrstvo za med ije in kulturo), postprodukcijo pa ministrstvo za zunanje zadeve, evro pski in ostali razpisi. za prodajo vstopnic, pridobivanje občinstva, komunikacijo s šolami in gospodarskimi družbami že od samega začetka skrbi chri stina gillinger. gospodarske družbe so na vabilo večjih institucij (program culture pass) prispevale sredstva za brezplačne vstopnice za brezpos elne, brezdomce. Tako so si sled nji lahko ogledali sezonsko določeno število predstav. Poleg tega TQW zanje in za migrante enkrat letno organizira plesne delavnice, predavanja iz zgodovine in teorije plesa, ki jim dodajo prak tične delavnice s profesionalnimi koreografi. Letno temu program u posvetijo dvajset ur dela. del udeležencev se še vedno vrača na oglede predstav v TQW. redno sodelujejo z različnimi gos podarskimi družbami. na velike plesne projekte povabijo večje število gospodarstvenikov, jim orga nizirajo ogled studiev, celotne hiše , predstavijo zgodovino in delovanje. Te družbe občasno naja mejo prostore TQW za komercialne dogodke. culture contact avstrija omogoč a sofinanciranje povezovanja ume tnosti, izobraževanja in gospodarstva, kar konkretno pomeni, da je TQW pridobil sredstva, da enk rat tedensko gosti učence in dijake. za njih organizirajo prak tične plesne delavnice, ki jih prep letajo s predavanji o plesu, pri čemer jih seveda vodijo in učijo profesionalni plesalci in koreogra fi. ➜ ➜ TQW sodeluje tudi s plesalci in kore ografi z nevladnega področja. sist em nevladnih plesalcev v avstriji ni tako razvit kot pri nas. Praviloma umetnike, ki delujejo izven institucije, neposredno sofinancira mesto dunaj, za to pa ni nujno, da imajo svoje društvo oziroma zvezo. če že, se organizirajo v zvezo več (različni h) umetnikov, ni pa nujno, da delujejo na ta način. ker je socialna politika neprimerno bolj razvita kot pri nas, ne potrebujejo niti organizacijske forme za svoje delovanje niti stat usa (pri nas primerljiv status samozaposlenih). Urejeno imajo tako prispevke, nadomestila za čas brez poselnosti, bolniške itn. obisk konference, predvsem pa Tanzquartierja (TQW), je bil seve da navdihujoče. gre sicer za povsem drugačno organiziranost, kot jo poznamo pri nas. Pa naj gre za sofinanciranje, socialno varnost, predvsem pa zavest o pom embnosti in vpetosti umetnosti v širše družbene sfere. zavest o povezovanju med umetniškimi žan ri, predvsem na liniji s šolstvom , izobraževanjem in gospodarstvom, je na neprimerno višji ravn i kot v sloveniji. Informacije in zna nja, ki sem jih pridobila, bom delila s člani mreže in nevladnimi organizacijami pri nas. ne glede na to, da so izobraževalne dejavnosti in pridobivanje občinstva pri nas stvar osebnega angažm aja, so principi vsekakor dovolj zanimivi, da nam bodo dali dod atno motivacijo in ideje za nad aljnje delovanje. Prav gotovo se bomo tudi na polju zagovorništva še bolj angažirali za izboljšanje stat usa delovanja in prepoznavnosti nevladnih organizacij . Jedrt Jež Furlan 53 54 3. Mokre sanje neuresnicenih zelja! 3.1 SI.PLESAL OZIROMA SODOBNOPLESNI ARHIV zavod muzeum Ljubljana ima večletne izkušnje z digitalizacijo gradiva, saj je sodeloval v mednarodnem konzorciju ecLaP – evropska e-knjižnica uprizoritvenih umetnosti. mreža sodobnega plesa pa želi povezati sodobnoplesno gradivo v arhiv, ki je razdrobljen in parcialen. Poenoten arhiv plesne produkcije je zbran, pokriva celotno slovenijo in vse segmente plesne prakse in teorije. Potrebno ga je sistematizirati skladno z digitalizacijskimi standardi, opremiti s pogodbami o avtorskih pravicah in mu omogočiti večjo dostopnost. Problemsko in analitično napisana zgodovina slovenske sodobne plesne umetnosti od leta 1894 naprej še ni sistematizirana in ovrednotena. če ni zgodovine, ni prihodnosti. Tako tudi še nimamo sistemsko urejenega avdiovizualnega gradiva slovenske tekoče in pretekle produkcije, prav tako pa nimamo urejenega sistemskega ukvarjanja s teorijo sodobne plesne umetnosti. gledališke in plesne študije so razpršene in posledično nimamo vrhunskega strokovnega jezika, ki bi slovensko sodobno plesno umetnost plemenitil. Imamo pa vrhunske strokovnjake z vseh teh področij, ki bi lahko začeli delati na raziskovanju, dokumentiranju in zgodovinjenju sodobnega plesa. v osnutku nPk je eden od ciljev in ukrepov tudi raziskovanje, dokumentiranje in zgodovinjenje sodobnega plesa, to pomeni, da je treba vzpostaviti tudi sistem snemanja, montaže, spletnega in fizičnega arhiviranja tekoče produkcije in sistem arhiviranja zgodovine sodobnega plesa zavod muzeum in društvo za sodobni ples slovenije želita izjemno bogat plesno-gledališki arhiv združiti v e-knjižnico in spletni portal za plesno umetnost. arhiv plesne umetnosti je dediščina, ki ob sodelovanju dveh organizacij na področju uprizoritvenih umetnosti lahko zaživi kot samostojna entiteta, ki se bo takoj zatem pridružila širšemu kulturnemu digitalizacijskemu procesu in tako dosegla vidnost v mednarodnem kontekstu (ecLaP in europeana). Tako bo odprta možnost za krovno slovensko platformo, ki bo lahko povezala raznovrstne specializirane digitalne zbirke. Sodobna interdisciplinarnost kulturne dediščine v središče postavlja človeka in njegovo pravico do svobodne udeležbe v kulturnem življenju, zato je cilj ohranjanja dediščine in njene trajnostne uporabe pomemben pri uveljavljanju vrednot in prispeva k človekovemu razvoju in kakovosti življenja. Po zakonu o varstvu kulturne dediščine javna korist varstva kulturne dediščine obsega: • identificiranje dediščine, njenih vrednot in vrednosti, njeno dokumentiranje, proučevanje in interpretiranje, • ohranitev dediščine in preprečitev škodljivih vplivov nanjo, • omogočanje dostopa do dediščine ali do informacij vsako- 55 mur, posebej mladim, starejšim in invalidom, • predstavljanje dediščine javnosti in razvijanje zavesti o njenih vrednotah, • vključevanje vedenja o dediščini v vzgojo, izobraževanje in usposabljanje. Za to je dolžan skrbeti lastnik, pri čemer sta mu dolžna pomagati država in lokalna skupnost. eden izmed kazalnikov je tudi število uveljavljenih fiskalnih spodbud in finančnih instrumentov za lastnike kulturne dediščine, število informacijsko podprtih procesov ter število digitaliziranih enot. čas je, da tudi sodobna plesna umetnost dobi ustrezno afirmacijo v slovenskem kulturnem prostoru, zato pa ji je najprej treba zagotoviti pogoje za vzpostavitev sodobnoplesnega digitalnega arhiva. slovenska sodobnoplesna umetnost, ki je že več kot trideset let aktivna na neodvisni kulturni sceni in se na različne načine vklaplja v polje sodobnih uprizoritvenih umetnosti, si zato prav tako želi ustrezne identifikacije in afirmacije v slovenskem kulturnem prostoru z vzpostavitvijo bogatega sodobnoplesnega arhiva v naslednjem obsegu: Gradivo*, ki ga je zbral Rok Vevar in bi ga prispevala Mreža sodobnega plesa: metapodatke je treba poenotiti, del gradiva digitalizirati. 56 Dokumentarno gradivo: 21.500 skeniranih listov a4 arhivskega gradiva s področja sodobnega plesa Avdiovizualno gradivo: • plesni filmi/videi različnih žanrov, • televizijske priredbe/posnetki predstav in televizijski plesni filmi (rTv slovenija), • posnetki predstav, ki so jih nevladne organizacije posnele za lastne arhive in promocijo, • dokumentarno gradivo procesov dela in dogodkov s področja, • dokumentarni filmi o ustvarjalcih s področja, • in druga možna avdiovizualna gradiva, ki na ta ali oni način omogočajo kakovostno zgodovinsko interpretacijo na področju, sli, historično umestitvijo ter sistematizacija člankov. najbolj referenčni članki in baza kritik naj bodo dostopni v materialni (kopije) in digitalni obliki. scenografov, oblikovalcev svetlobe, oblikovalcev zvoka itn.), Zajemala naj bi: • strokovno in znanstveno periodiko in v posameznih primerih njene separatne enote (članki), • rokopisne glasbene partiture za skladbe, ki so nastale namensko za sodobnoplesne predstave, pedagoške priprave zgodovinsko pomembnih sodobnoplesnih pedagogov, • bazo strokovnih člankov iz domačega dnevnega tiska. • različni tipkopisi pomembnih umetnikov in ustvarjalcev, Strokovna periodika: • maska, • korespondenca umetnikov in producentov, • frakcija, • idr. • Tkh, hranjenje materialne dediščine bi se izvajalo po mednarodnih arhivskih standardih, h katerim bi težili: gradivom bi zagotovili protipožarno in protipoplavno varno hrambo. v kar največji možni meri bi uporabnikom omogočili njeno dostopnost v digitalizirani obliki. • dokumenti sgm. Promocijske in strokovne tiskovine s področja ter materialno gradivo: materialna dediščina naj bi vsebovala gradiva, povezana s posameznimi avtorji in njihovimi deli. v materialno dediščino spadajo predmeti iz privatnih arhivov, predvsem pa material, ki ponavadi spremlja posamezne umetniške produkcije. Materialna dediščina: • gledališki listi in letaki, Fotografsko in slikovno gradivo: • fotografije v natisnjeni obliki (fotografski papir različnih formatov), • diapozitivi, • fotografski negativi, • zvočno-glasbeno gradivo, ki je bilo ustvarjeno namensko za posamezne predstave. • plakati, • promocijsko gradivo v obliki tiskovin, • risbe in krokiji, ki so jih umetniki slikali v studiih ali na predstavah Tiskovine: • periodika in separati (članke), • festivalski katalogi, • idr. • priložnostne publikacije (dokumenti z različnih strokovnih dogodkov), fotografsko in slikovno gradivo bi hranili v dostopnih oblikah, po možnosti s hrambo fotografskih negativov. digitalizirano gradivo bi se potrudili pridobiti iz drugih javnih zavodov (npr. partizansko plesno fotografijo marte Paulin brine, ki jo je leta 1943 fotografiral Jože Petek, je treba pridobiti iz muzeja novejše zgodovine) in iz privatnih arhivov, • promocijske in strokovne tiskovine s področja. Periodika in njene separatne enote (članki): Periodika naj bi vsebovala tiskovine in spletne baze člankov, ki v sloveniji doslej niso bile dostopne. za periodiko s področja je pomembna obdelava člankov s ključnimi besedami, ge- • promocijsko gradivo v obliki različnih predmetov, • zapiski iz osebnih arhivov, • skice in beležke ustvarjalcev plesnih predstav (koreografov, plesalcev, kostumografov, lastniki katerih ne bodo pripravljeni podariti fotografij. Viri: svoje gradivo so pripravljeni predati miha fras, nada žgank, sunčan stone. v arhivu Jskd in neje kos smo odkrili ogromno število plesnih fotografij pokojnega božidarja dolenca, moramo se pogovoriti z žigo koritnikom in ugotoviti, kdo skrbi za zapuščino Igorja delorenza omahna. gradivo bo z ustrezno opremo dostopno v digitalizirani obliki. 57 Gradivo, ki ga bo prispeval Zavod Muzeum: 1500 enot že digitaliziranega gradiva, opremljenega z metapodatki. To gradivo vsebuje dela naslednjih koreografov: Pino in Pia mlakar, mateja bučar, maja delak, edward clug, metod Jeras, goran bogdanovski, snježana Premuš, sanja nesković-Peršin, Lojzka žerdin, bara kolenc, Irena Tomažin, matjaž farič, branko Potočan, Tanja zgonc, silva ros, gregor kamnikar, andreja Podržavnik, Uršula Teržan itn . ✚ www.eclap.eu/drupal/?q=en -US/node/3476 Opomba * anticipacija nadaljnjega zbiranja (izračunana glede na produkcijo zadnjih 35 let). znese mnogo več. 58 4. Pripravljamo junij, julij 2013 • v rokah držite nov izvod publikacije mreže sodobnega plesa! • kmalu bomo podelili nagrade choreographic captures! • organizacijo nomad dance academy slovenija, ki smo jo prepoznali kot primer dobre prakse na področju zagovorništva v kulturi, smo povabili, da nam pomaga pri razvijanju in nadgradnji novih mehanizmov civilnega dialoga. Prvo srečanje se bo zgodilo 19. junija v okviru cofestivala v centru urbane kulture Kino šiška. avgust 2013 • Prihajajo 3 nova usposabljanja za nvo iz socialne koreografije in z njimi prvič slovenski festival plesnih delavnic vibra! • Usposabljali bomo zaposlene in prostovoljce za zagovorništvo na področju kulture v okviru cnvos. 4.1 RAZVIJANJE NOVIH MEHANIZMOV CIVILNEGA DIALOGA Z BALKANSKO MREŽO NOMAD DANCE ACADEMy SLOVENIJA Nomad Dance Academy ✚ www.nomaddanceacademy.org menimo, da si je v današnjem trenutku bolj pomembno zastaviti vprašanje kako se nekaj dela kot kaj se dela, naj gre za interdisciplinarnost, preko multidisciplinarnosti do današnje »ne-disciplinarnosti«. opazili smo, da se organizacija in izvedba umetniških procesov vse bolj dogajata na nežanrski način, z veliko več potrebe po premišljanju produkcijskih pogojev in pogojev v katerih ustvarjamo umetnost. Te pogoje prepoznavamo kot politične in ne le zgolj administrativne pragmatične dejavnike. »Kako« tako tudi določa »kaj«. 59 60 Začetek: regionalna mreža nda je nastala leta 2005 v beogradu, kjer so umetniki in producenti začutili nujo po povezovanju na regionalni ravni. od takrat se programi nda koncipirajo ter izvajajo hkrati v sloveniji, bosni in hercegovini, makedoniji, bolgariji, srbiji in na hrvaškem. v zadnjih dveh letih pa tudi v Avstriji, na Madžarskem, na švedskem, in v drugih evropskih državah. cilji, principi: osnovna vizija nda je, da skozi inkluzivno, odprto strukturo ter izmenjavo znanj in izkušenj mnogih ustvarjalcev, producentov, teoretikov in kritikov, profesionalizira polje sodobnih scenskih umetnosti v balkanski regiji. morda manj očitno, a za nas izjemno pomembno, pa je tako ukvarjanje z razvojem samega projekta in njegovih udeležencev, načel, politik sodelovanja in odločanja kot s strategijami in usmeritvami. Delo v preteklih obdobjih: Festivali: z namenom profesionalizacije in vidnosti področja sodobnega plesa smo v preteklih letih v okviru NDA iniciirali ter finančno podprli pet novih festivalov v regiji. kar štirje festivali so sploh prvi sodobno plesni festivali v matični državi. kondenz v beogradu, Locomotion v skopju, antistatic v sofiji in zvrk v sarajevu. Izobraževanje, produkcija, postprodukcija, rezidence: Tri leta smo izvajali Nomadski izobraže- valni program, ki je bil na nivoju magistrskih študijev. organizirali smo ples na ulicah večjih mest v regiji z dogodkom Go Out & Dance, sodelovali še v nizu produkcij, koprodukcij, rezidenc in gostovanj ter povabili umetnike in odločevalce v skopje na dogodek s področja zagovorništva. Poudarili smo nujnost, da v dialogu in dolgoročnem procesu soustvarjamo prihodnost sodobnega plesa v regiji. Prihodnost: osnovno načelo našega programa v naslednjih petih letih je »vse je izobraževanje/ znanje in naučeno se kot dobrina vrača v skupnost«. To načelo smo ustvarili v skupnem, skoraj desetletnem delu nda, ki ga sedaj apliciramo na lokalnih ravneh. To v praktičnem smislu pomeni, da je cilj vsega kar počnemo, tj. kuriranja in organiziranja festivalov, koprodukcije predstav, organizacije delavnic, izdajanja publikacij, to, da raziskujemo in v praksi izvajamo nove modele sodelovanja in dolgoročnega procesa vključevanja, namesto kratkoročnega izbora žirije. načeli »vse je izobraževanje/znanje« in »naučeno se kot dobrina vrača v skupnost« bomo v prihodnjih petih letih realizirali skozi program, ki smo ga poimenovali Nomad Dance Institute – NDI. ndI je platforma za razvoj novih projektov in idej s področja sodobnih scenskih umetnosti na balkanu. sloni na dveh osnovnih načelih: projektov ne izbira žirija, temveč ima vsak član ndI možnost, da k sodelovanju povabi en projekt. drugo načelo pa je, da so ustvarjalci projekta dolžni artikulirati znanje, pridobljeno v umetniškem procesu ter ga deliti s širšo zainteresirano skupnostjo. na ta način se novo znanje vrača v skupnost ter zagotavlja samozadostno ter samorazvijajočo se skupnost. Osnovni cilj NDI je podpirati različnost idej in projektov na področju balkana ne glede na estetski vidik ali metodološki pristop k ustvarjanju. Ideja ndI zagotavlja pretočnost idej, povezovanje z umetniki ter organizacijami v regiji ter možnost, da umetniki, ki delujejo v Ljubljani, svoje delo predstavljajo na balkanu . 4.2 VSAK DAN NOVINAR, EN DAN NEVLADNIK nevladne organizacije pokrivajo široko področje delovanja, tako rekoč vse segmente življenja. v svojem delovanju praviloma valijo, mislijo, izumljajo, uporabljajo nekonvencionalna sredstva za to, da naredijo tisto, kar si želijo. da sporočijo svetu ne samo, da so, temveč da to, kar delajo, pomembno zaznamuje prostor in čas. so hitrejše, prilagodljivejše in v svojem delovanju okretnejše od večjih združb, služb in institucij. model delovanja je lahko poln navdihov, inovacij, spretnosti itn. cnvos, center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij je sprožil pobudo za boljšo, odmevnejšo prisotnost nevladnih organizacij v medijih: • Akcija: Vsak dan novinar, en dan nevladnik • Natečaj: Najdi področje, kjer potrebujemo nevladne organizacije • Tematske oddaje na temo nevladnih organizacij gre preprosto za to, da bi vas radi še tesneje, bolje povezali z mediji. sporočite nam, kaj delate: ali pripravljate nov festival, projekt? ste sredi vaj, snovanja? najbolj atraktivne dele vašega dneva, dela bi radi predstavili novinarjem, medijem. našli bomo medijsko hišo, novinarje in vas povezali, poskrbeli, da boste vidni, slišni. od vas želimo, da ste konstruktivni, da pokažete svetlejšo plat načina delovanja. kako nagovarjate svet, kako ga delate boljšega, zanimivejšega, barvitega, kako ne nazadnje rešujete probleme? akcija vidnosti in predstavitve v medijih bo potekala od maja do septembra. če novic ne gledate, berete ali poslušate, jih naredite take, da bodo vredne vaše pozornosti. ne stojte ob strani, prispevajte aktivne, atraktivne in afirmativne novice! . PIšITe na: ✚ [email protected] 61 4.3 SOCIALNA KOREOGRAFIJA ko je andrew hewitt leta 2005 objavil svojo knjigo »social choreography: Ideology as Performance in dance and everyday movement (Post-contemporary Interventions)«, je ta kmalu postala eno izmed ključnih čtiv ne le za kritike, strokovnjake in raziskovalce na polju sodobnega plesa, pač pa tudi za intelektualce z drugih področij umetnosti in humanistike. čeprav se knjiga osredotoča na moderno obdobje po razsvetljenstvu 18. stoletja ali celo predvsem na obdobje od poznega 19. do srede 20. stoletja, pa njegovi koncepti tega, kako pristopiti k mišljenju koreografij in gibanj in ga konceptualizirati, upoštevaje njegov ideološki in politični vidik, in kako so možnosti določenih telesnih praks vedno pogojene s politikami in ideologijami, porodijo določeno odgovornost in nam naložijo nalogo, da jih poskusimo razviti naprej. v okviru projekta mreža sodobnega plesa, idejo »socialne koreografije« razumemo v širšem pomenu, ki se je nedavno artikuliral v zamisli »koreografije kot razširjene prakse«. Pri predlogu hewittove misli, razvite v knjigi »social choreography: Ideology as Performance in dance and everyday movement (Postcontemporary Interventions)«, nas zanimajo koncepti, ki reflektirajo: • koreografije kot politike nadzora, • koreografije kot politike odpora, • koreografije kot ideološke aparate države, • subverzivne koreografije emancipacije, • medijske koreografije države in emancipacijo političnih subjektivitet, • utelešenje/raz-telešenje med politikami in politiko, normami in emancipacijo, • digitalne koreografije odpora, • raz-telešene identitete/ ponovno utelešene identitete, • koreografije ekonomije, podjetništva, kulturnih politik itn., • estetske obrate v koreografskih praksah, • opolnomočenje obstoječih koreografskih praks, • koreografije produkcije in antiprodukcije neoliberalnega ekonomskega sistema itn. v ta namen bomo izvedli usposabljanja in povabili strokovnjake, ki jih zanima mišljenje koreografije na zgoraj opisane načine . 62 UTELEŠENJE/RAZ-TELE MED POLITIKAMI, NOR ŠENJE MAMI IN EMANCIPACIJO Delavnica Razstrupljan je kapitalizma 13. –17. avgust 2013 društvo za sodobni ples slovenije si v okviru projekta mreža sodobn ega plesa prizadeva organizirati petdnevno usposabljanje (predvid oma konec avgusta, od 13. do 17. 8. 2013) za nevladne organizacije s področja sodobne upri zoritvene umetnosti in ostalih soro dnih področij na temo »Razstrupljanje kapitalizma« oziroma »Pridobiti nazaj človeštvo«, ki se širše navezuje tudi na temo osebne in družbene odgovo rnosti. Namen usposabljanja: Povečati ozaveščenost in seznanjenost orga nizacij s socialno koreografijo kot družbeno odgovorno prakso. Lokacija: delavnica bo predvido ma potekala na prostem, v park u Tivoli, kot kombinacija dnevne telesne prakse (joge) in dvodne vnega predavanja o gibanju Occ upy Oakland, kar pa je v današnjem času izjemno aktualna tema (✚ www.occupyoakland.o rg). v slovenijo bomo povabili izjem no ameriško umetnico in aktivistk o sri Louise. sri Louise je mednarodna strokovnjakinja na pod ročju joge, samospoznanja in soci alne pravičnosti. od leta 2011 je tudi aktivna članica gibanja occ upy oakland, ki se bori proti eko nomski neenakosti v mestu. (✚ www.undergroundyogapa rlour.com) Sri Louise je neodvisna, mednaro dno priznana učiteljica joge, ki je svojo prakso začela v centru Jivamukti v new Yorku leta 199 3. Leta 2001 je ustanovila Und erground Yoga Parlour for selfknowledge and social Justice (Pod zemni salon joge za samospozn avanje in družbeno pravičnost) v san franciscu, kjer je poleg stal nih tečajev asane in filozofije obli kovala in izvedla dva programa za usposabljanje učiteljev. kot učit eljica se odlikuje po svojem globoke m razumevanju vzpostavljanja drže telesa, saj to zadeva tako asan o kot ontologijo. sri je učenka swa mija dayanande sarasvatija, pod čigar mentorstvom študira vedanto, sanskrt, vedsko petje in vedsko dharmo. sri Louise je aktivna članica giba nja occupy oakland od njegovih začetkov 10. oktobra 2011. sodelovanje v tem gibanju jo je tako popolnoma predrugačilo, da je svoj e osebno in profesionalno življenje preselila v oakland, v kalifornijo. Preselila se je v pred el oaklanda, ki ga zgodovinsko pestijo strukturno povzročena revš čina, vsiljen rasizem in neobrzdano , večinoma nenadzorovano policijsko nasilje. v zahodnem oak landu se je rodila tudi stranka črni h panterjev in to iz istih razlogov, ki štirideset let kasneje na žalost še vedno obstajajo. v zadnjih dveh desetletjih je med belimi gradbenimi podjetniki in lastniki domov prišlo do spora glede silovite gentrifikacije tega predela. Ironija gentrifikacije je, da jo ponavadi spodbudijo umetniki. beli umetniki, ki iščejo nizko najemnino, se preselijo v revne soseske in s prisotnostjo svoje barve kože dvignejo vred nost tamkajšnjih nepremičnin ter na koncu izpodrinejo izvirne prebivalce. Underground Yoga Parlour for self -knowledge and social Justice (Pod zemni salon joge za samospoznavanje in družbeno pravično st), ki ima koristi od te mestne politike, a ni slep zanjo, se je odločil, da se podvrže procesu dek olonizacije, ki ga sri imenuje raz strupljanje kapitalizma. ➜ ➜ Delavnica se bo lotila našega dolgoletnega rasnega privileg ija in predsodkov, pri čemer bo raziskovala , kako to inkulturacijo hranim o v svojem telesu. Imperialistično telo ni le nacionalna država, je psiha vsakega posameznika. Ekonomija globalizacij e je »normalizirala« presežno sam oabsorpcijo, ki poganja imperializem. Raz strupljanje kapitalizma bo prip oznalo jogo kot kolonizirano prakso in se spopad lo z izločevanjem vedenjskih toks inov, ki sicer, če ostanejo ponotranjen i, vzdržujejo naše zadovoljstvo s kapitalizmom. Splošni razstrupitveni simptom i • globoka in neprijetna žalost nad našim izginjajočim svetom • jeza nad krivico; Pandorina skri njica besa • globoka razdražljivost ob izra žanju disociiranih, belih privilegijev prijateljev ali druž ine • nezmožnost uživati na račun dob robiti drugega • razne bolečine in bridkosti zara di sprostitve diskriminirajočih predsodkov • tesnoba, povezana z opustitv ijo navezave na materialne pred mete, ki so postali razširitev naše iden titete • eksistencialno dolgočasje, sam odolgočasje, ki nastane, ko sprevidimo prisilno fiksacijo Opozorilo: Simptomi odvajanja od odvisnosti od kapitalizma, lahko vztrajajo še zelo dolgo časa ... . 63 64 KOREOGRAFIJE PRODU KCIJE IN ANTIPRODUKCIJE NEOLIBERALNEGA EKONOMSKEGA SISTE MA Delavnica Inovativn 23.–25. avgust 2013 i načini sodelovanja Namen: na delavnici Inovativni nači ni sodelovanja, ki bo potekala od petka 23. 8. do nedelje 25. 8., vsak dan od 10.00 do 14.00 in od 15.30 do 17.30, v kUd baobab, bomo preizpraševa li, kako znotraj skupine ustvariti inov ativne načine sodelovanja, ki nam omo gočajo ustvarjati nove ideje, kon cepte, produkte ali zakone ne glede na to, ali smo del ekipe, ki ustvarja novo predstavo, ali del ekipe v podjetju , instituciji ali nevladni organizaciji. v tridnevnem procesu bomo razi skovali, kako pomembno je vklju čiti čustva in osebno motivacijo v sodelovalne prakse, da bi ustv arili okolje zaupanja, zavedanja, opa zovanja in refleksije. Torej okolje, ki omogoča vznik inovacije in nov ega znanja. raziskovali bomo tudi kako ustvarjati prakso improvizaci , je in ustvarjalnega toka ter kak uporabimo čas, prostor ter proc o lahko es, da spodbudimo inovativno razmišljanje. osnovni cilj delavnice je, da se ljudje iz razl ičnih polj srečajo, izkusijo ples, delijo svoje izkušnje, raziskujejo mikro model so-družbe in ustvarijo plodna tla za bodoča sodelovanja . V nedeljo 25. 8. ob 19.00 bo pre dstavitev rezultatov delavnice. Dragana Alfirević in Dejan Srh oj vabita umetnike, kulturne dela vce, poslovneže in politike na srečanje, kjer bomo ustvarili sku pino, ki bo izmenjala poglede na inovacijo, sodelovanje in ustvarjalnost. Tridnevna delavnica bo zasn ovana na orodjih, ki jih za ustvarja nje uporabljajo sodobnoplesni koreografi, ustvarjalci v gledališč u in producenti v kulturi. To pom eni, da bomo na delavnici gibali, opazovali in prek povratnih info rmacij prevajali izkušnje delavnic e v svoje vsakodnevno delovno okolje. Udeleženci delavnice ne potrebujete plesnega ali gledališk ega predznanja. vse, kar potrebujete, so udobna oblačila in bos o nogo. Dragana je koreografinja, perf ormerka, pedagoginja in publicis tka. v svojih umetniških delih vztraja na procesualnosti dela ter ustvarjanju pogojev, kjer je možno opazovanje procesa kot produkta. Je soustanoviteljica sTanIce , servisa za sodobni ples v beograd u ter nomad dance academy, kjer koordinira, izvaja in kon cipira različne programe mreže. Dejan je delavec na področju ples a. Trenutno kurira cofestival, vod i treninge solo improvizacije znotraj fičo baleta in poučuje klas ični balet v enknap group. ob tem je aktivno soudeležen pri razvoju programov nomad dance academy, kjer organizira srečanja »Teaching the Teachers«, pripravlja dogodke, povezane z zag ovorništvom in umetnostjo sobivan ja. v preteklih letih je ustvarjal lastna koreografska dela ter ples al v mnogih plesnih in gledališk ih predstavah umetnikov, kot so Janez Janša, Ivica buljan, matjaž Pograjc, sebastjan horvat, magdale na reiter in drugi. Je soustanovitelj fičo baleta in nda. z men edžerko nino božič že nekaj let razvijata in vodita delavnice s področja povezovanja umetnosti in gospodarstva več na: ✚ www.nomaddance academy.org . RAZ-TELEŠENE IDENTITETE/PONOVNO UTELEŠENE IDENTITETE Delavnica Tre ščiti iz civilizacije v sve t 18.–22. avgust 2013 če naj bo dejanje sploh načrtov ano, mislim, da mora biti načrtov ano na estetski osnovi. gregory bateson o koreografiji bi lahko razmišlja li v smislu ponovitve; tj. kot o reše vanju in predelavi utopičnih, a kljub temu realnih družbenih odn osov. andrew hewitt: social cho reography Michael Kliën oriše temeljit pon ovni premislek razumevanja »kor eografije« kot prakse, ki je izjemno relevantna za trenutne družbene in politične procese. koreografija kot »estetika spremembe« zadeva delovanje in upra vljanje vzorcev, dinamik in ekologi j: koreografijo živečega. če je svet dojet koreografsko kot prem ikajoča se matrika relacij, interakc ij, konstelacij, sorazmernosti, si ustvarjalna praksa koreografije prizadeva zagrabiti te relacije ali določiti specifične pogoje za njihov vznik. delavnica koreografijo oriše kot globoko politično prakso, ki je ned oumljivo prepletena z načini, kako dojemamo svet. Prek povezov alnega okvira z drugimi polji člov eškega spoznanja (kot so filozofija, fizika, formalna kompoz icija, sociologija, antropologija itn.) udeležence spodbuja, da prepoznajo in postavijo pod vprašaj epistemološke predpostavke, vpis ane v dejanje ustvarjanja. z razpravo o vrsti metodologij in njih ovim prikazom delavnica razisku je strukture in dinamiko, ki jo najdemo v ljudeh in med njimi, v idejah in med njimi, prav tako pa tudi znotraj celotne strukture sodobne realnosti. delavnica bo z uvodom v »družbe no sanjanje« mogoče vsebovala tudi eksperimentalno psihoanalitično prakso, ki jo je zasnova l gordon Lawrence na Institutu Tavistock v Londonu v 70-ih letih. delavnica bo vsebovala tudi gibalne elemente. način, kako je naša kultura kore ografirala ples, je vedno odražal širše tendence tega, kako se mi kot družba spopadamo z neznan im, neuokvirljivim, tujim, duhovn im in živalskim. kliën (2007) Michael Kliën je priznani koreogra f, kurator in producent številnih gostujočih produkcij, instalacij in dogodkov. Leta 1994 je soustanovil kolektiv barriedale operahouse (ki je deloval do leta 2000) in delal kot koreograf za ballett frankfurt, volksoper itn. med leto ma 2003 in 2011 je bil umetniški vodja/izvršni direktor vodilne irske plesne orga nizacije daghdha. kliënovo delo, ki je doma tako v uprizoritveni kot likovni ume tnosti, se ukvarja z razvojem koreografske prakse, s katero je leta 2009 dok toriral na edinburgh college of art. med njegovimi nedavnimi ključnimi projekti so dela za galerijo hayward (Lon don), Imma (Irski muzej moderne umetnosti) in coIL (new York) in obja va knjige books of recommend ations: choreography as an aesthetics of change . več na: ✚ www.michaelklien. com 65 66 5. plesna mrzlica na robu poletja Razstrupljanje kapitalizma bo pripoznalo jogo kot kolonizirano prakso in se spopadlo z izločevanjem vedenjskih toksinov, ki sicer, če ostanejo ponotranjeni, vzdržujejo naše zadovoljstvo s kapitalizmom. SRI LOUISE ➜ način, kako je naša kultura koreografirala ples, je vedno odražal širše tendence tega, kako se mi kot družba spopadamo z neznanim, neuokvirljivim, tujim, duhovnim in živalskim. MIcHAEL KLIëN ➜ Tai chi je veščina s skladnimi in kontinuiranimi gibi, ki sproščajo mišice, izboljšujejo koordinacijo in blažijo napetost. DUšAN SEMOLIč ➜ VIBRA je prva festivalska edicija plesnih delavnic za vse, ki bi radi preplesali konec poletja. v zadnjem tednu avgusta se bo zvrstilo petnajst delavnic raznorodnih plesnih zvrsti, ki ne razumejo stereotipov, temveč spretno podirajo trdno postavljene okvirje posameznih plesnih tehnik in težijo k boljšemu prepletanju vsega, kar vaše telo lahko zna in razume. Izbrali boste lahko: hip hop, balet, sodobni ples, jogo, salso, zumbo, bokwo, modern, sodobni partnering, socialno koreografijo ali kreativne plesne delavnice, prirejene posebej za kaljenje otroških gibalnih sposobnosti. vibra ponuja enkratno priložnost, da svoje talente nadgradite v znanje. da bi to dosegli učinkoviteje, smo skrbno izbrali med vrhunskimi slovenskimi in tujimi mentorji, nekateri med njimi so tudi prave plesne zvezde! vIbra lahko razgiba tudi tiste, ki se plesu še nikoli niso prepustili. delavnice so namenjene ljubiteljem, profesionalcem in vsem ostalim, prav tako pa tudi vsem starostnim skupinam. 67 ➜ 5.1 FESTIVAL PLESNIH DELAVNIC SREDI LJUBLJANE, 13.–30. AVGUST 2013 osnovni cilj delavnice je, da se ljudje z različnih polj srečajo, izkusijo ples, delijo svoje izkušnje, raziskujejo mikro model so-družbe in ustvarijo plodna tla za bodoča sodelovanja. DRAGANA ALFIREVIć IN DEJAN SRHOJ 68 ➜ Modern. Preplet moderne plesne tehnike, obrušenost tehnično stiliziranega klasičnega baleta in sugestivnost vsakdanjega giba. oziroma recept, kako se razplesati do konca. ➜ ➜ KJARA STARIč Sodobni ples. Tehnika menjave dinamike, odnos s tlemi, prostorska ozaveščenost, zagon, postavitev telesa itn. so tehnične prvine, brez katerih sodobni ples ne bi mogel iti dalje. z magdo boste ugotovili, da so pravzaprav enostavne. Zumba in bokwa. dve obliki aerobne vadbe, ki obljubljata enostavno učenje, pridno topljenje maščobnih zalog, porabo do 1600 kalorij, veliko smeha in zabave za vse generacije. Pri zumbi in bokwi krepimo prav vse mišice svojega telesa, še posebej tisto srčno. MAGDALENA REITER ALEKSANDRA KOšIR ➜ ➜ LUKAS ZUScHLAG Solo salsa. vroči salsa ritmi in nova poznanstva čisto pod kožo! In nikoli več ne boste zares pri miru ... DANI MIšON ➜ Balet Neoklasika. Lukas zuschlag vas bo seznanil z baletnimi prvinami, vsakemu posebej začrtal lepoto baletnega giba, poiskal vaše ekstreme in vas navdušil z mešanico neoklasičnih premikov zunaj striktno baletnih okvirjev. Joga/Asana in Body-Mind centering. do usklajenosti dihanja in gibanja (vinjasa), krepitve ravnotežja, vzdržljivosti ter regeneracije telesa in duha z vaditeljico utelešene anatomije in joge. body-mind centering na dlani! SNJEŽANA PREMUš 69 ➜ Hip hop/Back to the Roots. željko božić vam bo pomagal najti prava orodja, da boste lahko našli svoj naravni hip hop gib. Po tej delavnici noben hip hop jam za vas ne bo več problem. feel good, stopi v sredo! ŽELJKO BOŽIč ➜ v sklopu reklamnih spotov v kinu vsak choreographic capture preseneti gledalca, ga senzibilizira in na ta način ozavesti o estetiki plesa in filma na eni strani in estetiki oglaševanja na drugi. cHOREOGRAPHIc cAPTURES Vabimo mlade plesalce, da pokažejo že izkušenim koreografom, plesalcem in pedagogom, 3–7 minutni fragment svojega dela v nastajanju ter pridobijo koreografske in performativne nasvete za nadaljni razvoj prikazanega dela. Lahko pokažete fragment svojega sola/dueta ali improvizacijsko idejo ali samo nekaj gibalnega materiala, ki ga želite naprej razvijati. Svetovali vam bodo pedagogi VIBRE – Kjara Starič, Željko Božić in Magdalena Reiter. Svetovanje bo potekalo individualno v dveh terminih po 20 minut. Svetovalnica je brezplačna, potrebno pa se je na njo prijaviti s prijavnico in nam na email naslov poslati svoj kratki življenjepis, na podlagi katerega vam bomo določili mentorja. EKIPA VIBRE več na: ✚ www.vibra.si 70 PROGRAM FESTIVALA VIBRA TOREK 13. 08. 2013 9.00–11.30 socialna koreografija v praksi: Jutranja joga / Razstrupljanje kapitalizma; Sri Louise; predvidoma v parku Tivoli, ob Tivolskem gradu 12.00–13.00 mreža sodobnega plesa: Individualna svetovanja za nevladne organizacije; Jedrt Jež Furlan, Sandra Đorem, Marija Mojca Pungerčar; predvidoma v Tivolskem gradu SREDA 14. 08. 2013 9.00–11.30 socialna koreografija v praksi: Jutranja joga / Razstrupljanje kapitalizma; Sri Louise; predvidoma v parku Tivoli, ob Tivolskem gradu 12.00–13.00 Predavanje o socialni koreografiji: gibanje Occupy Oakland; Sri Louise; predvidoma v Tivolskem gradu čETRTEK 15. 08. 2013 9.00–11.30 socialna koreografija v praksi: Jutranja joga / Razstrupljanje kapitalizma; Sri Louise; predvidoma v parku Tivoli, ob Tivolskem gradu 12.00–13.00 mreža sodobnega plesa: Individualna svetovanja za nevladne organizacije; Jedrt Jež Furlan, Sandra Đorem, Marija Mojca Pungerčar; predvidoma v Tivolskem gradu PETEK 16. 08. 2013 9.00–11.30 socialna koreografija v praksi: Jutranja joga / Razstrupljanje kapitalizma; Sri Louise; predvidoma v parku Tivoli, ob Tivolskem gradu 12.00–13.00 Predavanje o socialni koreografiji: gibanje Occupy Oakland; Sri Louise; predvidoma v Tivolskem gradu SOBOTA 17. 08. 2013 19.30–20.00 Predvidoma Pogovor: Zdravo telo, zdrava revolucija ; Dušan Semolič in Sri Louise; predvidoma v Tivolskem gradu 20.30–22.00 Thai chi; Dušan Semolič; predvidoma v parku Tivoli, ob Tivolskem gradu NEDELJA 18. 08. 2013 13.30–15.30 Predavanje in pogovor z umetnikom: Socialna koreografija; Michael Klien; kUd baobab PONEDELJEK 19. 08. 2013 16.00–21.00 socialna koreografija v praksi: Delavnica treščiti iz civilizacije v svet; Michael Klien; kUd baobab 21.30–22.00 choreographic captures 2010; LP bar TOREK 20. 08. 2013 16.00–21.00 socialna koreografija v praksi: Delavnica treščiti iz civilizacije v svet; Michael Klien; kUd baobab SREDA 21. 08. 2013 16.00–21.00 socialna koreografija v praksi: Delavnica treščiti iz civilizacije v svet; Michael Klien; kUd baobab čETRTEK 22. 08. 2013 16.00–21.00 socialna koreografija v praksi: Delavnica treščiti iz civilizacije v svet; Michael Klien; kUd baobab PETEK 23. 08. 2013 10.00–14.00 socialna koreografija v praksi: Delavnica Inovativni načini sodelovanj; Dejan Srhoj in Dragana Alfirević; kUd baobab 15.30–17.30 socialna koreografija v praksi: Delavnica Inovativni načini sodelovanj; Dejan Srhoj in Dragana Alfirević; kUd baobab 12.00–13.00 mreža sodobnega plesa: Individualna svetovanja za nevladne organizacije; Jedrt Jež Furlan, Sandra Đorem, Marija Mojca Pungerčar; kUd baobab SOBOTA 24. 08. 2013 10.00–11.00 Ustvarjalne plesne delavnice za otroke in mladino 13–15 let; Saša Lončar; Plesna šola kazina 11.15–12.15 Ustvarjalne plesne delavnice za otroke in mladino 9–12 let; Saša Lončar; Plesna šola kazina 10.00–11.30 Delavnica Moderne plesne tehnike; Kjara Starič; Plesna šola kazina 10.00–11.30 Delavnica Joga z Body Mind centering elementi; Kjara Starič; Plesna šola kazina 11.45–13.15 Delavnica Baleta; Lukas Zuschlag; Plesna šola kazina 11.45–13.15 Svetovalnica za mlade plesalce ali pokaži na čem delaš; Kjara Starič, Magdalena Reiter, Željko Božič; Plesna šola kazina 10.00–14.00 socialna koreografija v praksi: Delavnica Inovativni načini sodelovanj; Dejan Srhoj in Dragana Alfirević; kUd baobab 71 72 12.45–13.45 Ustvarjalne plesne delavnice za otroke in mladino 6–8 let; Saša Lončar; Plesna šola kazina 13.45–15.15 Delavnica Sodobnega plesa; Magdalena Reiter Plesna šola kazina 14.00–15.00 Ustvarjalne plesne delavnice za otroke in mladino 4–5 let; Saša Lončar; Plesna šola kazina 15.30–17.00 Delavnica Partneringa v sodobnem plesu; Magdalena Reiter, Dušan Teropšič; Plesna šola kazina 15.30–17.30 socialna koreografija v praksi: Delavnica Inovativni načini sodelovanj; Dejan Srhoj in Dragana Alfirević; kUd baobab 17.30–19.00 Delavnica Hip Hopa; Željko Božič; Plesna šola kazina 18.00–19.30 Delavnica Salsa / Merengue / Bachata; Danijel Mišon; Plesna šola kazina 18.30–19.30 Delavnica Zumba / Bokwa; Aleksandra Košir; Plesna šola kazina 20.00–21.00 Thai chi; Dušan Semolić; predvidoma v parku Tivoli, ob Tivolskem gradu 21.00 Otvoritveni žur in choreographic captures 2013; LP bar NEDELJA 25. 08. 2013 10.00–11.00 Ustvarjalne plesne delavnice za otroke in mladino 13–15 let; Saša Lončar; Plesna šola kazina 11.15–12.15 Ustvarjalne plesne delavnice za otroke in mladino 9–12 let; Saša Lončar; Plesna šola kazina 10.00–11.30 Delavnica Moderne plesne tehnike; Kjara Starič; Plesna šola kazina 10.00–11.30 Delavnica Joga z Body Mind centering elementi; Kjara Starič; Plesna šola kazina 11.45–13.15 Delavnica Baleta; Lukas Zuschlag; Plesna šola kazina 11.45–13.15 Svetovalnica za mlade plesalce ali pokaži na čem delaš; Kjara Starič, Magdalena Reiter, Željko Božič; Plesna šola kazina 10.00–14.00 socialna koreografija v praksi: Delavnica Inovativni načini sodelovanj; Dejan Srhoj in Dragana Alfirević; kUd baobab 13.45–15.15 Delavnica Sodobnega plesa; Magdalena Reiter; Plesna šola kazina 15.30–17.00 Delavnica Partneringa v sodobnem plesu; Magdalena Reiter, Dušan Teropšič; Plesna šola kazina 15.30–17.30 socialna koreografija v praksi: Delavnica Inovativni načini sodelovanj; Dejan Srhoj in Dragana Alfirević; kUd baobab 17.30–19.00 Delavnica Hip Hopa; Željko Božič; Plesna šola kazina 18.00–19.30 Delavnica Salsa / Merengue / Bachata; Danijel Mišon; Plesna šola kazina 18.30–19.30 Delavnica Zumba / Bokwa; Aleksandra Košir; Plesna šola kazina 19.00–20.00 Predstavitev rezultatov delavnice Inovativni načini sodelovanja; kUd baobab 20.00 ... choreographic captures 2013; kUd baobab PONEDELJEK 26. 08. 2013 10.00–11.00 Ustvarjalne plesne delavnice za otroke in mladino 13–15 let; Saša Lončar; Plesna šola kazina 11.15–12.15 Ustvarjalne plesne delavnice za otroke in mladino 9–12 let; Saša Lončar; Plesna šola kazina 10.00–11.30 Delavnica Moderne plesne tehnike; Kjara Starič; Plesna šola kazina 10.00–11.30 Delavnica Joga z Body Mind centering elementi; Kjara Starič; Plesna šola kazina 11.45–13.15 Delavnica Baleta; Lukas Zuschlag; Plesna šola kazina 11.45–13.15 Svetovalnica za mlade plesalce ali pokaži na čem delaš; Kjara Starič, Magdalena Reiter, Željko Božič; Plesna šola kazina 12.45–13.45 Ustvarjalne plesne delavnice za otroke in mladino 6–8 let; Saša Lončar; Plesna šola kazina 13.45–15.15 Delavnica Sodobnega plesa; Magdalena Reiter Plesna šola kazina 14.00–15.00 Ustvarjalne plesne delavnice za otroke in mladino 4–5 let; Saša Lončar; Plesna šola kazina 15.30–17.00 Delavnica Partneringa v sodobnem plesu; Magdalena Reiter, Dušan Teropšič; Plesna šola kazina 17.30–19.00 Delavnica Hip Hopa; Željko Božič; Plesna šola kazina 18.00–19.30 Delavnica Salsa / Merengue / Bachata; Danijel Mišon; Plesna šola kazina 18.30–19.30 Delavnica Zumba / Bokwa; Aleksandra Košir; Plesna šola kazina 73 74 TOREK 27. 08. 2013 10.00–11.00 Ustvarjalne plesne delavnice za otroke in mladino 13–15 let; Saša Lončar; Plesna šola kazina 11.15–12.15 Ustvarjalne plesne delavnice za otroke in mladino 9–12 let; Saša Lončar; Plesna šola kazina 10.00–11.30 Delavnica Moderne plesne tehnike; Kjara Starič; Plesna šola kazina 10.00–11.30 Delavnica Joga z Body Mind centering elementi; Kjara Starič; Plesna šola kazina 11.45–13.15 Delavnica Baleta; Lukas Zuschlag; Plesna šola kazina 11.45–13.15 Svetovalnica za mlade plesalce ali pokaži na čem delaš; Kjara Starič, Magdalena Reiter, Željko Božič; Plesna šola kazina 12.45–13.45 Ustvarjalne plesne delavnice za otroke in mladino 6–8 let; Saša Lončar; Plesna šola kazina 13.45–15.15 Delavnica Sodobnega plesa; Magdalena Reiter Plesna šola kazina 14.00–15.00 Ustvarjalne plesne delavnice za otroke in mladino 4–5 let; Saša Lončar; Plesna šola kazina 15.30–17.00 Delavnica Partneringa v sodobnem plesu; Magdalena Reiter, Dušan Teropšič; Plesna šola kazina 17.30–19.00 Delavnica Hip Hopa; Željko Božič; Plesna šola kazina 18.00–19.30 Delavnica Salsa / Merengue / Bachata; Danijel Mišon; Plesna šola kazina 18.30–19.30 Delavnica Zumba / Bokwa; Aleksandra Košir; Plesna šola kazina SREDA 28. 08. 2013 10.00–11.00 Ustvarjalne plesne delavnice za otroke in mladino 13–15 let; Saša Lončar; Plesna šola kazina 11.15–12.15 Ustvarjalne plesne delavnice za otroke in mladino 9–12 let; Saša Lončar; Plesna šola kazina 10.00–11.30 Delavnica Moderne plesne tehnike; Kjara Starič; Plesna šola kazina 10.00–11.30 Delavnica Joga z Body Mind centering elementi; Kjara Starič; Plesna šola kazina 11.45–13.15 Delavnica Baleta; Lukas Zuschlag; Plesna šola kazina 11.45–13.15 Svetovalnica za mlade plesalce ali pokaži na čem delaš; Kjara Starič, Magdalena Reiter, Željko Božič; Plesna šola kazina 12.45–13.45 Ustvarjalne plesne delavnice za otroke in mladino 6–8 let; Saša Lončar; Plesna šola kazina 13.45–15.15 Delavnica Sodobnega plesa; Magdalena Reiter Plesna šola kazina 14.00–15.00 Ustvarjalne plesne delavnice za otroke in mladino 4–5 let; Saša Lončar; Plesna šola kazina 15.30–17.00 Delavnica Partneringa v sodobnem plesu; Magdalena Reiter, Dušan Teropšič; Plesna šola kazina 17.30–19.00 Delavnica Hip Hopa; Željko Božič; Plesna šola kazina ali stritarjeva ulica 18.00–19.30 Delavnica Salsa / Merengue / Bachata; Danijel Mišon; Plesna šola kazina 18.30–19.30 Delavnica Zumba / Bokwa; Aleksandra Košir; Plesna šola kazina čETRTEK 29. 08. 2013 10.00–11.00 Ustvarjalne plesne delavnice za otroke in mladino 13–15 let; Saša Lončar; Plesna šola kazina 11.15–12.15 Ustvarjalne plesne delavnice za otroke in mladino 9–12 let; Saša Lončar; Plesna šola kazina 10.00–11.30 Delavnica Moderne plesne tehnike; Kjara Starič; Plesna šola kazina 10.00–11.30 Delavnica Joga z Body Mind centering elementi; Kjara Starič; Plesna šola kazina 11.45–13.15 Delavnica Baleta; Lukas Zuschlag; Plesna šola kazina 11.45–13.15 Svetovalnica za mlade plesalce ali pokaži na čem delaš; Kjara Starič, Magdalena Reiter, Željko Božič; Plesna šola kazina 12.45–13.45 Ustvarjalne plesne delavnice za otroke in mladino 6–8 let; Saša Lončar; Plesna šola kazina 13.45–15.15 Delavnica Sodobnega plesa; Magdalena Reiter Plesna šola kazina 14.00–15.00 Ustvarjalne plesne delavnice za otroke in mladino 4–5 let; Saša Lončar; Plesna šola kazina 15.30–17.00 Delavnica Partneringa v sodobnem plesu; Magdalena Reiter, Dušan Teropšič; Plesna šola kazina 17.30–19.00 Delavnica Hip Hopa; Željko Božič; Plesna šola kazina ali stritarjeva ulica 18.00–19.30 Delavnica Salsa / Merengue / Bachata; Danijel Mišon; Plesna šola kazina 18.30–19.30 Delavnica Zumba / Bokwa; Aleksandra Košir; Plesna šola kazina 75 76 PETEK 30. 08. 2013 10.00–11.00 Ustvarjalne plesne delavnice za otroke in mladino 13–15 let; Saša Lončar; Plesna šola kazina 11.15–12.15 Ustvarjalne plesne delavnice za otroke in mladino 9–12 let; Saša Lončar; Plesna šola kazina 10.00–11.30 Delavnica Moderne plesne tehnike; Kjara Starič; Plesna šola kazina 10.00–11.30 Delavnica Joga z Body Mind centering elementi; Kjara Starič; Plesna šola kazina 11.45–13.15 Delavnica Baleta; Lukas Zuschlag; Plesna šola kazina 11.45–13.15 Svetovalnica za mlade plesalce ali pokaži na čem delaš; Kjara Starič, Magdalena Reiter, Željko Božič; Plesna šola kazina 12.45–13.45 Ustvarjalne plesne delavnice za otroke in mladino 6–8 let; Saša Lončar; Plesna šola kazina 13.45–15.15 Delavnica Sodobnega plesa; Magdalena Reiter Plesna šola kazina 14.00–15.00 Ustvarjalne plesne delavnice za otroke in mladino 4–5 let; Saša Lončar; Plesna šola kazina 15.30–17.00 Delavnica Partneringa v sodobnem plesu; Magdalena Reiter, Dušan Teropšič; Plesna šola kazina 17.30–19.00 Delavnica Hip Hopa; Željko Božič; Plesna šola kazina ali stritarjeva ulica 18.00–19.30 Delavnica Salsa / Merengue / Bachata; Danijel Mišon; Plesna šola kazina 18.30–19.30 Delavnica Zumba / Bokwa; Aleksandra Košir; Plesna šola kazina 20.00 ... Zaključni žur choreographic captures 2013; LP bar * v primeru dežja bomo predvidoma v agniyoga centru; ali lokacijo javimo naknadno. 77 Društvo za sodobni ples Slovenije 78 JEDRT JEŽ FURLAN GREGOR KAMNIKAR SANDRA ĐOREM 6. INTERVJUJI PLETILCI MRez DRAGANA ALFIREVIć IZTOK KOVAč GORAN BOGDANOVSKI MAGDALENA REITER 1. KAKO RAZUMEŠ POJEM MREŽE IN MREŽENJA? V MISLIH IMAMO NE SAMO NAŠO MREŽO, TEMVEČ POVEZOVANJE NEVLADNIH ORGANIZACIJ IN POSAMEZNIKOV TAKO NA VSEBINSKEM KOT TUDI NA BOLJ ORGANIZACIJSKEM NIVOJU – HORIZONTALNO POVEZOVANJE, DELOVANJE. KAKŠNA SO (BILA) PRIČAKOVANJA, STRAHOVI, POMISLEKI? KAKŠNE SO PREDNOSTI? JEDRT JEŽ FURLAN: načeloma se mi zdi mreženje odlično. stanje na terenu kaže na povezovanje posameznikov, lahko po potrebi, samo za en projekt, potem pa morda lahko pride še do mreženja v širšem smislu. nvo v kulturi se povezujejo npr. tako, da nekdo gostuje ali v koprodukcijskem sodelovanju uprizarja svoje delo v španskih borcih, stari elektrarni, cankarjevem domu, PTL-ju itn., kjer gre bolj za mreženje večjih prostorodajalcev pri določenem projektu (tudi festivalu). organizacijsko mreženje nam gre torej bolje kot vsebinsko. horizontalno povezovanje in delovanje v sloveniji nasploh vidim kot težko nalogo, ker horizontalnega delovanja nismo navajeni, in to ne samo znotraj nevladnega sektorja, temveč gre v večini primerov za vertikalno strukturo (vsak projekt, zavod itn. ima svojega vodjo, določene na- loge, predvsem pa odgovornosti, kar pomeni, da vsak opravlja svoje delo in je morda manj skupne razprave o temah, s katerimi se ukvarjajo). Lahko bi rekli, da je splošna slovenska značilnost to, da se lažje organiziramo, če nas nekdo »povleče« in vodi, manj pa prevladuje skupinska dinamika. zna biti, da obstoječa horizontalna mreženja delujejo dobro, a moj vtis je, da je to delovanje morda počasnejše, kar je logično glede na to, da šteje vsak glas oziroma ideja in da je ločevanje skupinska dinamika. kar zna biti dobro za umetnost, je dobro tudi za širšo družbo? ne vem. če sodim po vstajah, bo mreženje sčasoma morda omrežilo, povezalo, se prelilo v novo paradigmo povezovanja, življenja, delovanja, politike. več časa potrebujemo, da se ozavestimo in se zares omrežimo na vseh nivojih. mreža sodobnega plesa je v osnovi odličen projekt, ki pa po zakonitostih kriterijev ess, ki jih moramo upoštevati, ne sledi dejanski širitvi in udejanjanju mreženja. Izobraževanje in zagovorništvo sta nujna procesa, ki bi ju po mojih predstavah mreža morala polnokrvno izvajati. Lepo in prav je, da organiziramo delavnice, pogovore, novinarske konference, vendar pa se od nas dejansko ne pričakuje nič več. če grem korak dlje, morda kaj več niti ni zaželeno, ker je dovolj, da odkljukamo aktivnosti, ki smo jih prijavili. širitev teritorija in dejavnosti bi se zgolj zažrla v našo predanost, predvsem pa v prosti čas, in enormno energije bi porabili, da bi delali to, kar se mi zdi najbolj nujno: nenehno zagovorništvo, s katerim bi dosegli preboj na sceni, ki bi dejansko povezoval, krepil položaj nevladnih organizacij v umetnosti. Pa tudi polnokrvno opolnomočenje akterjev na sceni, naj bo to administrativno, vsebinsko itn. ampak to je že druga 79 zgodba. dober nastavek, obremenjen z administracijo, ki potem kroji življenja ... DRAGANA ALFIREVIć: danes ne moremo več niti razmišljati zunaj paradigem mrež in povezovanja – mrež kot političnih teles, mrež kot sistemov identifikacije, mrež kot načinov organizacije in komunikacije, mrež kot kolektivnega mišljenja. obstajajo neformalne, začasne mreže, interesne skupine, pa tudi zelo organizirane dolgoročno zastavljene mreže, ki sčasoma postanejo platforme ali projekti ali celo organizacije ali podjetja. In vse drugo vmes. v določenem trenutku v 90-ih letih je bilo mreženje nujno za pridobitev sredstev, bilo je tudi način, kako so se reševala določena politična vprašanja, ker je bila potrebna neka usmeritev in neka kritična masa. zdaj se te iste mreže počasi profilirajo, izginjajo ali usmerjajo v nekaj drugega. zdaj potrebujemo »več razlik kot enotnosti«, zato se v skladu s tem oblike mreženja spreminjajo. bistveno se mi vsekakor zdi, in to je praksa pokazala, da ideja o povezovanju prihaja »od spodaj« oziroma da je njena smer »od spodaj navzgor« in da ni načrtovana kot del strategije ali rezultat razpisnih pogojev, ampak je bolj posledica nekaterih drugih, bistvenih motivacij in interesov. Takšne mreže živijo dolgo in dosežejo spremembe v daljšem obdobju. druge, ki pa so same sebi namen, pa po določe- 80 nem času, ko se preneha njihovo financiranje, izgubijo zagon. vprašanje je tudi, na kakšen način se skozi mrežo politično legitimizira določeno početje ali pa se na primer kapitalizira določena izkušnja. fizična prisotnost in osebna izkušnja se mi vsekakor zdita najbolj bistvena vidika vsakršne komunikacije, deljenja znanja in tudi mreženja. Upam, da se bo mreža za sodobni ples bolj profilirala skozi vprašanja, na katera išče odgovore, npr. vprašanji: do katere mere lahko deluje povezovalno in kaj je njena specifika? GREGOR KAMNIKAR: Pojem mreženja razumem kot prostor, kjer ugotovimo, katere zadeve v ustvarjanju umetnosti in njeni produkciji so nam v določenem obdobju skupne. nato kot skupina in skupnost pogledamo, kako lahko ustvarimo pogoje, da bomo skupaj uresničevali skupne cilje, in začnemo delati v tej smeri. Pričakovanja sledijo iz spoznanja, kaj nam je skupno in zakaj smo se začeli povezovati. če v sodelovanje vstopim z že izdelanimi pričakovanji, ki jih ne nameravam spreminjati s somrežniki, je mreženje samo izgovor za neko drugo zgodbo (hidden agenda), ki je ne želiš deliti z drugimi. strah je povezan s stopnjo zaupanja. zaupanje do drugega lahko pridobimo prek skupnega dela. zato je vedno potrebno neko začetno zaupanje, za katero upam, da je osnovano na intuiciji in delnih informacijah, ki niso govorice. sicer smo spet pri receptu za hitri propad mreže. Pomisleki gredo vedno v smeri zlorabe zaupanja. Utvara je misliti, da lahko zlorabo zaupanja preprečimo, lahko pa jo omejimo ali omilimo. Pri celotni zadevi gre za jasno, čisto, igrivo komunikacijo, kjer lahko sporočiš tako svoje strahove in pomisleke kot svoje razumevanje in pričakovanja. če ljudje to sporočajo drug drugemu prostovoljno, to pomeni, da čutijo osnovno zaupanje do situacije. seveda na tej točki težko čutiš možnosti zlorabe, če pa jih že, moraš strahove in pomisleke v začetnem zanosu dozirati v manjši meri, saj drugače zadušijo začetek skupnega delovanja. opažam, da premalo jasno in tvorno komuniciramo, predvsem pa ne poskrbimo za okoliščine, v katerih bi radi komunicirali. menim, da je vsak posameznik odgovoren za soustvarjanje okoliščin, v katerih se bo počutil dovolj varno, da se bo lahko zaupal in izpostavil, ne da bi se hkrati že poskušal zavarovati pred morebitnim prizadevanjem bolečin. In ravno visoka stopnja zaupanja je lahko prednost takega združevanja. za visoko stopnjo zaupanja moramo delati vsi pripadniki skupnosti in mreže. mene še vedno mika, da bi jo s skupnostjo, v katero vstopim, (so)ustvaril. SANDRA ĐOREM: beseda mreženje mi na prvi pogled vzbudi asociacijo na neko horizontalno delovanje – delovanje tako v vsebinskem in organizacijskem kot tudi v komunikacijskem smislu. v takem delovanju pa ima vsak delček te se- stavljanke – »mrežavljanke« – svojo vlogo oziroma funkcijo in prispeva k celoti. da bi takšna mreža zares delovala in da ne bi bila le sama sebi namen, morajo vsi njeni člani v njej sodelovati, kar pa je možno le, če jo najprej prepoznajo kot svojo. Idejo resničnega sodelovanja in povezovanja smo skušali promovirati skozi različne kanale, a smo vedno znova trčili ob osnovni preživetveni problem slovenske neodvisne produkcijske scene: vsak skrbi za svoj vrtiček, širšo sliko pa je težko videti, težko je zbrati energijo zanjo, še manj pa je zanjo vredno žrtvovati delček svojega časa. navsezadnje gre le za čas in potrpljenje, da stvari pogledamo z več zornih kotov in poskušamo najti usklajeno rešitev, ki bi vsaj deloma harmonizirala ekstremne potenciale, ki vlečejo vsak v svojo smer ... mreženje vidim tudi kot idejo delovanja, ki se je v zadnjem desetletju razvila v precej priljubljen format izvajanja projektov, ki ga favorizirajo financerji, saj je tako najlažje zadostiti kriterijem aktivne vključenosti in participacije raznolikih družbenih skupin. Pozitivno je dejstvo, da je koncept vsekakor »vsevključujoč«, problem pa nastane, ko vsevključujočnost postane le politično korekten izgovor, da se na določenih področjih stvari ne premaknejo in ne razvijajo naprej. vprašanje je tudi, ali se realnost artikuliranega v dokumentih, papirjih in realiziranih projektih dotika tudi realnosti naših življenj. seveda se sliši lepo, da smo spletli mrežo organizacij, ki delujejo na nekem področju, imajo (vsaj) nekaj skupnih interesov, prepoznavajo določene vrednote kot identifikacijski faktor ter vredne kolektivnega boja, a kljub vsemu se sprašujem, ali ni mreža postala le malce modernejša beseda za sindikat. IZTOK KOVAč: hitrejši pretok informacij, učinkovito povezovanje med zainteresiranimi, preseganje nacionalnih okvirov, odpiranje novih možnosti ... nevarnost mreženja v umetnosti vidim v mreženju zgolj zaradi poslovnih interesov. MAGDALENA REITER: zame se mreženje začne na nivoju vsebine, ne organizacije, saj je slednja posledica ideje oziroma različnih idej. Potem pa organizacija seveda zaživi svoje lastno življenje. samo povezovanje in sodelovanje se mi zdi ključnega pomena za razvoj, pretok misli, izmenjavo idej in informacij. s tem namenom je tudi nastala vIbra – poletni plesni teden v Ljubljani, ki se bo letos prvič zgodil konec avgusta in omogoča srečanje z različnimi plesnimi zvrstmi, umetniki, pedagogi in plesalci na enem mestu. zato je potrebno ogromno organizacijskega mreženja in sodelovanja med različnimi nevladnimi institucijami kot tudi veliko dobre volje vseh instituciji in posameznikov, ki so v to dogajanje vključeni. 2. KAJ ZAZNAVAŠ KOT TRENUTNO KLJUČNO PROBLEMATIKO NEVLADNEGA SEKTORJA NA PODROČJU SODOBNEGA PLESA IN KAKŠEN JE TVOJ PREDLOG IN VIZIJA ZA IZBOLJŠAVO? ČESA NAŠA JAVNA UPRAVA OZIROMA ODLOČEVALCI NE RAZUMEJO? IZTOK KOVAč: neprepoznavnost žanra, pomanjkanje kontinuitete delovanja, pomanjkanje večjih in odmevnejših dogodkov, pomanjkanje poklica plesalca, odmevne skupine nacionalnega pomena itn. odločevalci vse razumejo po svoje in znotraj proračunov, s katerimi razpolagajo. SANDRA ĐOREM: Problem nevladnega sektorja v sloveniji vidim v tem, da pravzaprav nikoli ni bil zares »neodvisen«, saj je zaradi majhnosti okolja in maloštevilnosti zainteresiranih akterjev vedno nastajal v sodelovanju z obstoječimi oblastmi. v tako majhnem prostoru je pač nemogoče, da se ljudje med sabo ne bi vsaj malo poznali in spletli nekakšnih skoraj incestuoznih vezi, kar se dogaja tudi na področju kulture, in sicer med birokrati, odločevalci in njihovimi priljubljenimi umetniki. naši odločevalci, javna uprava in njihovi uslužbenci še zmeraj ne razumejo (in včasih se zdi, kot da nikoli niso), da bi nevladni sektor moral imeti avtonomijo, vsaj v vsebinskem smislu, saj na strukturni, organi- 81 zacijski ali finančni ravni ne moremo proizvajati drugačnosti, ker smo skozi državno delovanje vezani na ustoličen pravni red. zakoni so za vse v državi pač enaki. način poslovanja društev, zavodov, samostojnih podjetnikov in družb z omejeno odgovornostjo je v pravnem smislu enak za vse in pričakuje se, da ga bomo tudi udejanjali in spoštovali. Problem nastane, ko se na nivoju vsebine začnemo pogajati na strukturni način. Tukaj se ustvarjanje konča in ostane samo še prelaganje odgovornosti z enega na drugega, ne znamo pa več povedati, kaj nas zanima, zakaj se združujemo in kaj si lahko podarimo ali se drug od drugega naučimo. Te ločnice v naši državi ne poznamo. birokrati se spuščajo v vsebinsko delo nevladnikov, jih poskušajo naučiti, da stvari artikulirajo na njihov način. vidi kdo v tem kak smisel? nevladne organizacije so nastale prav zato, da se skozi njih izrazi tista skrivnost življenja, ki je neujemljiva, nedotakljiva, ki ne dopušča racionalne razlage. a današnja realnost jim ne dovoljuje, da bi se takih tem sploh lotevali, saj za to v birokratskem kolesju preprosto zmanjka časa. nevladniki so birokrati, birokrati pa postajajo kruti nadzorniki, ki iščejo zanemarljive napake, na podlagi katerih se odločajo, koga bodo financirali, torej kdo bo obstal in preživel. sprašujem se, če temu sploh lahko še rečemo civilizacijski razvoj? 82 GREGOR KAMNIKAR: več ključnih problematik je, ki so med seboj povezane (tvorijo mrežo), in pri katerikoli začnemo, pridemo do drugih. nekaterim bolj leži ena problematika, drugim druga. če se začnem ukvarjati s problematiko, ki mi je blizu, hitro pridem do problematike, ki je blizu nekomu drugemu. To naju že začne družiti in tako imamo povezovanje in mreženje že na dlani. Potemtakem je eno ključnih vprašanj prepoznanje zgoraj opisanega dejstva. Toda to lahko dojame le tisti, ki se začne ukvarjati s problematiko, ki mu je blizu, in se potem z njo ukvarja dovolj dolgo, da pride do druge problematike ... Takemu človeku je povezovanje logičen naslednji korak tega početja. Potem je tu še večna tema majhnosti, ki je nočemo in ne znamo ustvarjalno uporabiti. Primer csPU. v določenem trenutku sem med drugim predlagal, da vržemo karte na mizo in povemo, kaj pričakujemo od csPU in kakšno funkcijo bi kdo rad in za kakšno obdobje. Ideja za tem je, da lahko s poznavanjem aspiracij drug drugega veliko trdneje nastopamo v komunikaciji z ustanoviteljem csPU, ki ima tako manj možnosti, da bi manipuliral s situacijo. a to, da vržemo karte na mizo, ni samo politična prednost, pač pa tudi umetniška. ne verjamem v izboljšave, verjamem v spremembe. vizija je zame vedno močno povezana z že obstoječim. Torej moramo najprej nekako spoznati, kaj je scena sod- obne umetnosti zdaj, danes ob tej uri. kako? s poslušanjem, komunikacijo, z radovednostjo in orodji, ki so mi blizu in mi pomagajo, da v komunikaciji ostanem občutljiv in dojemljiv ter odločen. To velja tudi za javno upravo. v javni upravi so tudi samo ljudje. a tako kot za nas je tudi za njih osrednje vprašanje tisto zmožnosti ocene, spoznanja, sprejemanja tega, kar je. moja izkušnja, recimo z mojco Jan zoran ali v 90-ih letih s simonom kardumom, izhaja iz razumevanja tega, da delo, ki ga opravljam, ni moja identifikacija, pač pa vloga, ki jo lahko uporabim na ustvarjalen način. Tako mojca kot simon izkazujeta razumevanje položaja in vloge, ki ju imata, in poskušata iz te vloge in z njo narediti več kot samo zaslužiti denar za preživetje. vsem nam manjka ustvarjalne komunikacije, ki naj bo prežeta s strahovi, pričakovanji, idejami, vizijami itn., a tudi s treznim razmislekom, z drznimi vizijami in željo vzpostaviti pogoje za čim več ljudi, da bo taka ustvarjalna komunikacija lahko živela in nas bo nagovarjala k akciji in uresničevanju v ustvarjalni komunikaciji dogovorjenih zadev. DRAGANA ALFIREVIć: vizija je morda premočna beseda, ampak mislim, da je osnovna ideja, ki je še vedno niti mi niti odločevalci ne razumemo, to, da vsi govorimo o istem problemu, le z različnih zornih kotov, da različne pobude in ideje za spremembe zakonov ali predlogi drugačnih ureditev, ki prihajajo na politične mize, niso samo problemi praktikov, pač pa zaradi neurejenega stanja trpi celotna slika, del te slike pa so tudi politiki, publika, mediji itn. dejstvo, da so cele skupnosti sodobnih uprizoritvenih umetnosti po vsem balkanu organizirane kot t.i. civilni sektor, pomeni samo, da ni veliko možnosti za strukturne izboljšave, in zelo dobro kaže odnos naših vlad do našega dela. Po drugi strani pa moramo opraviti še veliko dela (veliko kadrov je treba izobraziti, potrebujemo še veliko dialoga na sami sceni in povsem novo infrastrukturo), preden se vzpostavi nekaj takega kot javna institucija na tem področju. Primeri nacionalnih plesnih centrov iz sosednjih držav, podoben primer je tudi slovenski csPU, kažejo, da če ta poteza ni zares dobro premišljena, lahko akterjem na sceni povzroči več škode kot koristi. situacija s slovenskim centrom v obliki javne institucije je tudi bolj spodrsljaj kot uspešen primer; tako je že od samega začetka. To, kar ni narejeno na zdravih temeljih, nikoli ne more stati in noben dogovor ali kompromis tega ne more spremeniti. moje izkušnje so, da imajo tudi odločevalci svoje probleme in ne vedo, kako se spopasti z določenimi vprašanji. Težava je v tem, da so to problemi nas vseh in ne le praktikov »s terena«. v trenutku, ko bomo vsi razumeli, da rešujemo iste boje in iste probleme, bo veliko lažje najti rešitev. Interesi so partikularni, skorajda osebni, tudi ambicije so velikokrat zelo osebne, ampak za resne premike potrebujemo razumevanje celotne slike. situacija je podobna kot v dnevni politiki. odločevalci ne razumejo enega dela slike, drugi ne razumejo drugega dela slike, zato moramo nenehno vlagati v dialog, da bi se ta segregirana in ločena perspektiva in njeni delčki povezali. GORAN BOGDANOVSKI: na tem polju delujem malo več kot deset let in zaznavam nezadovoljstvo pri starejših uveljavljenih umetnikih, ki zaradi pogojev dela ne morejo napredovati in se razvijati, kot tudi pri mlajših umetnikih, ki težko dobijo priložnost za delo in razvoj. Ta naš prostor nekako stoji, stagnira, se ne giblje in zato je v njem veliko napetosti. vsak drži tisti svoj mali košček prostora. To napetost je treba sprostiti in jo usmeriti v pretok, ustvarjanje, sobivanje in razvoj. zato je potrebna tudi politična volja. so že napisani. odločevalci ne razumejo, da so politiki v naši službi in da bi morali narediti svoje delo, za katero so plačani iz javnega denarja, da omogočijo pogoje za razvoj sodobnega plesa. In tukaj ne bi smelo biti izgovorov. vsi vemo in se strinjamo, z odločevalci vred, da je sodobni ples prišel do točke, ko potrebuje sistemski okvir, in da je potreben dodaten trajni denar za profesionalizacijo pogojev dela ali institucionalizacijo sodobnega plesa. • institucionalizacijo in profesionalizacijo sodobnega plesa, v obdobju 2010–2012 smo po dolgem času stopili skupaj akterji »sodobnoplesne scene« in predstavniki odločevalcev in izpeljali »civilni dialog« na visokem in odprtem nivoju. zmenili smo se, da je čas za profesionalne pogoje dela in za center sodobnih plesnih umetnosti (csPU), javno institucijo, ki bi v sodelovanju z nevladnim sektorjem skrbela za razvoj sodobnoplesne umetnosti. skupaj z mzk in moL smo ustanovili csPU, potem pa čez noč ... nove figure na odločevalskih mestih, ki nimajo pojma o umetnosti in sodobnem plesu, in tako je v imenu kapitalizma sledila ukinitev csPU-ja ... kako je mogoče, da je mnenje enega ministra, enega navadnega človeka, vredno več od dvoletnega civilnega dialoga, za katerim stoji celotna scena s sekretarji vred? In zdaj naj bi spet pisali nove predloge in nove strategije ... ne, mi smo svoje povedali. vsi že vse vemo in vsi dokumenti in predlogi • izenačitev statusa samozaposlenih v kulturi z zaposlenimi v javnem sektorju (socialni prispevki, bolniške, porodniške, regres, prekvalifikacije ... ). sistemsko je treba speljati: • izenačitev pogojev financiranja delovanja, programskih vsebin in projektov nvo s pogoji financiranja delovanja, programskih vsebin in projektov javnih zavodov, • opolnomočnje nvo za izvajanje tistih javnih služb, ki se ne izvajajo v javnem sektorju, • dvig zaposljivosti v nvo, JEDRT JEŽ FURLAN: Profesionalizacija je tista točka, ki bi se morala že zdavnaj zgoditi. gre za infrastrukturo, prostore, normalne pogoje dela, pravno in socialno zaščito. normalne bolniške, nadomestila za čas brez dela (samozaposlenost v nvo na področju kulture je večkrat samo statistična krinka za brezposelnost). ker tega ni oziroma vsaj ne v taki meri kot pri redno zaposlenih državljanih, se počasi razkrajajo volja, entuziazem, profesionalnost dela itn. socialni primanjkljaj je postal vsebina dela in življenja. dejstvo je, da so samozaposleni (kar koreografi in plesalci v večini primerov so) drugorazredni državljani, da zaslužijo od trikrat do petkrat manj kot redno zaposleni za isto kvoto dela in da 83 jih birokratski aparat vidi kot lastne delodajalce. shizofren položaj, ki bi ironično terjal beneficiran delovni staž. zaenkrat ne kaže, da bi se bližali »normalnosti«. morda se bo zgodil kozmetičen popravek na relaciji dUrs – ministrstvo za finance in katastrofalno stanje rahlo omililo, vendar je to premalo. 3. KAKO RAZUMEŠ CIVILNI DIALOG NA PODROČJU PLESA? O ČEM BI SE MORALI POGOVARJATI, PA SE NE? KATERIH VPRAŠANJ NAJ BI SE DOTIKALA SODOBNA PLESNA UMETNOST? JEDRT JEŽ FURLAN: kako stopiti skupaj, se poenotiti v zagovorništvu, nenehno opozarjati na svoj položaj, lobirati pri politikih in sindikatih s pripravljenimi zakoni, predlogi, imeti zaposlene odlične pravnike? Tega ni, pa bi moralo biti, in še dolgo bo tako. vsebinsko pa moramo stremeti tako k profesionalizaciji kot k popularizaciji sodobnega plesa. IZTOK KOVAč: kako dvigniti ugled žanra in povrniti občinstvo v dvorane! In odgovor na zadnje vprašanje: predvsem vprašanj, ki se nanašajo na doseganje čimboljše 84 kvalitete umetniških del (tako umetnikov, producentov kot financerjev). MAGDALENA REITER: Predvsem se mi zdi pomembno odpreti sodobno plesno umetnost drugim plesnim in umetniškim zvrstem in prenehati s hermetičnim zapiranjem te forme. To govorim kot dolgoletna sodobnoplesna puritanka. zdi se mi, da bi sodobni ples potreboval neko medzvrstno križanje, da bi lahko še bolj natančno detektiral temperaturo sedanjega časa. zato tudi počasi razprostiram svoje tipalke v druge plesne zvrsti. To se mi zdi zelo vznemirljivo. GREGOR KAMNIKAR: civilni dialog razumem kot možnost za igrivo ustvarjalno komunikacijo med različnimi vlogami sodobne plesne umetnosti (ustvarjalcem, odločevalcem, prejemnikom/gledalcem/ pričo/udeležencem). hkrati se zavedam, da je to predvsem retorična figura, ki govorcu pomaga prekriti nezanimanje za področje ali neznanje, nepoznavanje oziroma krč pred govorjenjem o bistvenih zadevah. o čem bi se morali pogovarjati? o strokovnih vidikih plesa; o tem, kako »srednja« generacija plesnih ustvarjalcev hira, kar je najlažje odpraviti s floskulo, da pač »ne morejo proizvesti nič pametnega«; o perverzni želji, da obdržimo produkcijo umetnosti na isti ravni, kot je bila pred dvajsetimi leti, pri čemer hkrati govorimo o tem, da jo želimo izboljšati; o tem, kako lahko ustvarjalno uporabimo majhnosti slovenske scene in njeno pestrost in raznolikost; o potencialih uporabe metodologij dela v sodobni plesni umetnosti na drugih področjih človekovega ustvarjanja (v znanosti, športu, zdravilstvu, terapevtiki); o povezavi med generacijami; o izmenjavi know-howa in znanja med plesnimi ustvarjalci. sodobna plesna umetnost naj se dotika vprašanj sodobnosti (kaj je sodobno, kako to prepoznati, skomunicirati), plesa (kaj je ples, kaj ni ples v družbenem, umetniškem, kulturnem smislu) in umetnosti (odnos ene umetnosti do druge, odnos umetnosti do tehnologije, odnos umetnosti do družbe). To bo že odličen dosežek, ki nas bo popeljal k drugim vprašanjem. SANDRA ĐOREM: civilni dialog na področju plesa se prične na nivoju telesa. Telo samo po sebi izraža, artikulira in odseva današnjo realnost. zato so vsi napori, da bi prakso teles prevajali v relevanten diskurz za uradnike, pravzaprav projekt z utopičnim ciljem. rezultat so prenavdihnjeni uradniki in preveč artikulirani ustvarjalci, oboji se na vso moč trudijo, da bi med njimi (ne) stekel dialog. kadarkoli pa se slučajno zgodi, da navidezni dialog steče, je reguliran s strateško vnaprej izoblikovanim interesom. zavedam se, da to zveni precej paranoično, kot neka teorija zarote, in verjamem, da vse to poteka na nezavednem nivoju! ne pogovarjamo se več o estetiki, okusih, skrivnostnostih, ranljivosti, bolečini ustvarjalnih procesov in o sočnosti življenja ter vsakdanjosti, iz katere izvirajo vse te »nad-ideje« in umetniški presežki. rezultat tega pa je seveda hiperprodukcija, pri kateri ustvarjalnost izhaja predvsem iz frustracije kot strategija preživetja in nabiranja dodatnih točk ter iz pomanjkanja razumevanja in empatije. vse skupaj postaja podobno politiki. Pri tem pa resnična ustvarjalnost prepogosto ostaja nevidna, neopažena, v območju skritega. In vedno bolj verjamem v to, da je tako tudi prav. medijski diskurz je postal tako agresiven, da nekaj lepega običajno v trenutku demistificira in spremeni v splošno. Tukaj pa je konec igre, saj spet vsi strateško razmišljajo, kaj neki je naslednji korak. GORAN BOGDANOVSKI: civilni dialog znotraj področja sodobnega plesa se je v okviru dsPs – društva za sodobni ples slovenije intenziviral v obdobju nastanka csPU in se po ukinitvi zopet umiril. To je dokaz, da smo sposobni priti skupaj in se pogovoriti in tudi odločati, ko gre zares. kar pa se tiče civilnega dialoga z odločevalci, imam občutek, da slednji civilni dialog razumejo bolj kot nalogo, ki jo morajo opraviti zaradi direktive eU. ampak civilni dialog ni to, da minister ustanovi delovno skupino s predstavniki civilne družbe in predstavniki vladajočih in se potem njihovi sklepi ne upoštevajo. bilo bi smiselno, da bi bili sklepi takih skupin za odločevalce zavezujoči. drugače je vse skupaj samo zanimivo sestankovanje, merjenje moči, včasih tok zelo dobrih idej, ki se zapišejo v konkretne predloge in strategije, a ponavadi spet končajo v nekem predalu. odločevalci ne razumejo tega, da imajo njihovi sekretarji v svojih predalih že vrsto operativnih predlogov, programov in strategij, ki so nastali v zadnjih letih, tudi v sodelovanju z nevladnim sektorjem, in bi jih morali samo začeti pogumno udejanjati in sproti reševati nepredvidene težave. DRAGANA ALFIREVIć: dialog se mora najprej vzpostaviti (ali nadaljevati tam, kjer se že dogaja) med samimi akterji na sceni. nadalje moramo predlagati nove načine pogovarjanja na vseh ravneh. Tega ne mislim v smislu posploševanja ali poenotenja, saj zelo nasprotujem združevanju nezdružljivih članov zato, da bi bili prepoznavnejši v očeh politikov, pač pa bolj v smislu resnega medsebojnega zanimanja in dejanske podpore kolegov ne glede na estetska ali druga razhajanja in dejanskega pogovora o kvaliteti in smereh našega dela. eden takšnih primerov je tudi delavnica pogleda, ki jo je predlagala Teja reba in je nekaj novega pri nas z vidika gledanja in razumevanja dela in umetnika. še nekaj. naš besednjak je postal tehnično-podjetniško-militarističen. moramo iznajti svoje načine komunikacije in s tem doprinesti k tej družbi, ne pa zgolj kopirati podjetja. mi, ki delujemo na tem področju, se moramo boriti za svoj položaj, ki je specifičen, ki ne prevzema načinov in formatov komunikacije od drugih. koreografija (še posebej koreografija, kot se dojema v zadnjem desetletju, recimo, t.i. razširjena koreografija, ki ne deluje samo na odru) se nanaša na vse, kjer je prisotna organizacija, gibanje, komunikacija in kompozicija, torej skoraj na vsa področja življenja. sodobni ples lahko reši svet, če se poglobi v svoje dejanske potenciale. v tem smislu so vprašanja, ki se dotikajo sodobnega plesa, vprašanja, ki se dotikajo vseh in vsega. Potrebujemo samo veliko komunikacije in artikulacije na vseh ravneh. 4. RAZPISNA PROBLEMATIKA: KAJ BI POPRAVIL(A) V RAZPISIH? KAJ BI DODAL(A) ITN.? V MISLIH IMAMO TAKO RAZPISE MOL IN MK KOT EU RAZPISE. S KATERIMI MINISTRSTVI BI MREŽA MORALA VZPOSTAVITI DIALOG ZA BOLJŠE DELOVANJE SEKTORJA? GREGOR KAMNIKAR: Plačano sodelovanje izkušenih ljudi s področja pri oblikovanju razpisne dokumentacije za to področje. mreža naj strateško komunicira z ministrstvi, ki pokrivajo področje, s katerim se mreža ukvarja, pri čemer naj upošteva svoje prioritete. SANDRA ĐOREM: Predvsem bi namesto togosti razpisnih dokumentacij, ki človeka silijo v konsistentnost diskurza, ki z realnostjo nima veze, želela, da se odločevalci potrudijo in usmerijo energijo v vzpostavljanje okolij, kjer se lahko zgodi spontan in prost pretok misli. v takem prostoru se ljudje resnično lahko sprostijo in rojevajo se najbolj plodne ideje, ki v realnosti dobivajo tisto dodano vrednost, o kateri evropa tako rada govori, povprečen državljan pa jo s prekomernim trudom in nenehno produkcijo stalno lovi za rep, pri čemer mu ne ostane niti najmanjša drobtinica. ob vsej tej borbi za preživetje se odločevalci ne ukvarjajo več s samim bistvom, temveč le še z usklajevanjem pričakovanj, dosežkov, rezultatov itn., skratka s splošnostjo. dober primer vzpostavljanja odprtih prostorov je 85 recimo množično financiranje (crowdfunding), ki je zdaj v vzponu. JEDRT JEŽ FURLAN: zanima me sistemska ureditev področja in predvsem to, da so med vrhunskimi umetniki in ostalimi jasne ločnice. Preveč je sofinanciranja projektov z drobižem. To, da nekdo, ki zaprosi za sredstva za plesno predstavo z več ljudmi, potem dobi 5.000 eUr, je popolni nesmisel. naj bo manj produkcije, a naj bo zato ta bolje sofinancirana. delitev sredstev na večje število projektov, producentov, pomeni samo drobljenje drobiža. med nekom, ki dela dolgo in dobro, je prepoznaven doma in v mednarodnem prostoru, in nekom, ki vzdržuje povprečno stanje stvari, so v finančnem smislu majhne razlike. merila za vrhunske, uveljavljene, prihajajoče mojstre bi morala biti bolj razvidna. Po drugi strani bi se morali več pogovarjati in še več narediti za davčne olajšave. država bi morala vzpostaviti možnost sofinanciranja iz nacionalne loterije. ni vedno vse v državnih in mestnih financiranjih, treba je ustvariti širše podporno okolje za kulturo, umetnost. GORAN BOGDANOVSKI: v programskih in projektnih razpisih moL in mk je zadeva sledeča: zadnjih deset let jih samo kozmetično popravljamo in je vseeno, koliko točk prinese ta ali oni kriterij. dejstvo je, da premajhna programska sredstva vedno dobivajo eni in isti, in dejstvo je, da denar, namenjen za produkcijo umetnosti, sploh ne 86 pride do umetnikov. v sloveniji se z javnimi sredstvi ne da kvalitetno sproducirati srednje velike ali večje sodobnoplesne predstave z večjim mednarodnim dometom na način, da bi bili vsi vpleteni za svoje delo normalno plačani in da bi imeli dovolj časa in primerne pogoje za raziskavo, kreacijo, produkcijo in postprodukcijo samega projekta. že pred desetimi leti je bila ugotovljena potreba po dodatnih treh milijonih evrov za delovanje nvo v umetnosti in kulturi. od takrat se je delovanje nevladnih organizacij v umetnosti in kulturi zelo razvilo. Predvsem nevladne organizacije s področja uprizoritvenih umetnosti že dosegajo zavidljivo raven. za normalno delovanje in razvoj nvo v kulturi danes potrebujejo dodatnih 8,4 mio eUr. od tega bi bilo smotrno nameniti: • 2,5 mio eUr letno za institucionalizacijo sodobnega plesa oziroma opolnomočenje nevladnih organizacij za izvajanje tistih javnih služb, ki naj bi jih izvajal ukinjeni center sodobnih plesnih umetnosti (csPU), • 2,9 mio eUr letno za dvig zaposljivosti v nvo, • 3 mio eUr letno in že obstoječa sredstva na mIzkš za izenačitev pogojev financiranja delovanja in programskih vsebin nvo s pogoji financiranja delovanja in programskih vsebin javnih zavodov. v preteklosti so bili storjeni majhni koraki k izboljšanju, ni pa bilo nobenega večjega, nobenega sistemskega koraka. že desetletje odlašamo z reformo javnih zavodov v kulturi in nevladniki zahtevajo izenačitev pogojev dela z javnim sektorjem. In že desetletje se sodobni ples bori za profesionalizacijo pogojev delovanja. DRAGANA ALFIREVIć: Jasno je, da razpisna birokracija, pa tudi zakoni nasploh zamujajo za prakso. In zato, ker zaostajajo za prakso, hkrati pa jo tudi usmerjajo, omejujejo in določajo, se ustvarja nemogoča situacija, zaradi katere se tudi sama praksa tako počasi spreminja in napreduje. ne moreš zares uokvirjati nečesa, za čemer vedno zamujaš. veliko frustracij povzročajo nemogoči razpisni pogoji, ki absolutno ne ustrezajo praksi. Pogoji financiranja bi morali biti takšni, da bi prakso spremljali in podpirali, ne pa da jo omejujejo in zatirajo. Jasno je, da razpisov ne pripravljajo ljudje, ki so v stiku s prakso, in osnovni občutek je, da bi se morali na različne načine bolj povezati z dejanskim stanjem stvari, zato da bi sami dobili jasno sliko, katere del so tudi sami. v tem trenutku npr. je veliko umetnikov, kolektivov in organizacij, ki delujejo procesno in se zaradi tega v vsebinskem smislu vedno znajdejo »pod radarjem« razpisov. razpisi jih sploh ne bi zaznali, če se projekti ne bi nenehno prilagajali. zaradi svoje vidnosti morajo umetniki svoje projekte prirejati tako, da sovpadejo z razpisnimi kriteriji, zaradi česar so še bolj nezadovoljni, ker naredijo nekaj med svojo idejo in tem, kar so obljubili, in potem v tej igri nihče ni niti srečen niti produktiven. Po drugi strani pa imamo eU sistem financiranja, pri katerem je vedno več dela z administracijo, pri čemer sta birokratsko delo in »vsebina projekta« povsem neuravnotežena.obstajajo organizacije, ki se veliko ukvarjajo z novimi modeli produkcije in načini, kako nekaj narediš, ne da bi preveč kompromitiral svoje delo, npr. predlogom, da se namesto žirij in izbora uvede sistem povabil ali sistem drugačnih načinov podpiranja projektov.osebno razumem potrebo po nadzoru denarja in pretoka denarja in moči, ampak dejansko stanje je takšno, da zaradi same narave našega dela (kolektivnega in horizontalnega načina dela) vsi na sceni čedalje več nadzorujemo drug drugega in ni potrebe, da bi se prek razpisov še naprej uveljavljali takšni sistemi. dobro je, da obstajajo ljudje, kot je na primer simon kardum, ki se nenehno in aktivno ukvarjajo s problematiko zakonov, razpisov in pogojev, v katerih umetnost nastaja in se izkušnja umetnosti deli. 5. SE TI ZDI, DA ODLOČEVALCI NA MESTNI IN DRŽAVNI RAVNI VEDO DOVOLJ O DEJANSKEM STANJU? BI SE TI ZDELO POTREBNO, DA PREDSTAVE, O KATERIH ODLOČAJO, TUDI VIDIJO IN IMAJO STIK S TERENOM? ALI JE ZGOLJ POZNAVANJE SITUACIJE IZ PRIJAVLJENIH VLOG IN PAPIRJEV ZADOSTNO? JEDRT JEŽ FURLAN: ne vem če je nujno, da zaposleni na ministrstvu in v mestnih upravah vidijo vse predstave. To je nujno za člane strokovnih komisij. Predvsem pa je tako za ene kot za druge nujno znanje branja proračunov, bilanc. seveda morajo vedeti, kakšno je stanje na terenu v širšem smislu: pogoji dela, problemi itn. malo upanja je glede na to, da je večina kadra vseskozi v isti službi, se ukvarja z istimi stvarmi, stanje pa ni bistveno drugačno. GREGOR KAMNIKAR: odgovor je že v vprašanju. MAGDALENA REITER: To je bolj kompleksno vprašanje, kot se zdi na prvi pogled. najhitrejši odgovor bi bil: ja, seveda, odločevalci bi morali biti seznanjeni z delom umetnika, o katerem presojajo. Toda po drugi strani: kaj pa če to, kar ta umetnik počne, ni po okusu odločevalca, kar ne pomeni nujno, da je delo tega umetnika nerelevantno. Ti odločevalci niso kustosi. morali bi biti objektivni ocenjevalci, ki znajo zares videti kvaliteto prijavljenega projekta, upoštevajoč predhodno delo umetnika. In seveda bi morali upoštevati neke produkcijske pogoje. ker to – kar se prepogosto dogaja – da za celovečerno predstavo odobrijo produkcijska sredstva v višini 3.000 evrov, sproži vprašanje: ali je to rezultat neke nevednosti oziroma ignorance ali pa je čisti cinizem? GORAN BOGDANOVSKI: odločevalci na obeh ravneh bi morali prepustiti več avtonomije in več odločitev, tudi finančnih, svojim sekretarjem in strokovnjakom znotraj svojega organigrama, saj imajo večji pregled in izkušnje s terena. Poleg tega se odločevalci pri nas v povprečju menjajo na dve do tri leta, sekretarji pa v glavnem ostajajo dalj časa. Iz papirjev in vlog si lahko ustvariš nekakšno sliko s terena, vendar ta ne odraža realnega stanja, saj so nekatere organizacije in posamezniki zelo spretni pri pisanju programov in projektov, drugi pa pač ne. bilo pa bi mogoče higienično oblikovati »on-line« mednarodne strokovne komisije, saj je slovenski kulturni prostor premajhen in se denar za projekte deli vedno istim, ker se tako že pričakuje in se ve. manevra je tu zelo malo. neka neobremenjenost pri odločanju bi nam prišla prav. SANDRA ĐOREM: odločevalci v tem trenutku delujejo podobno, kot je sigmund freud pred dobrim stoletjem pri izvajanju svoje psihoanalize. Praksa iz »domačega kavča« ali iz »službene pisarne« pa nam na dolgi rok žal ni in ne bo prinesla trajnih rezultatov in presežkov. naučili smo se prepoznati vse simptome, jih artikulirati in se o njih pogovarjati, a razrešitve problemov in 87 katarze žal ni. Podobno je z razpisi. odloča se o nekih idejah ... Poleg tega se je v zadnjem desetletju uveljavila neka praksa »mentorstva«, ki mladim umetnikom, ki želijo sploh začeti, poskusiti (in ne še prodreti), samo še bolj reže krila in duši ustvarjalnost. Posledica te prakse je seveda ta, da so vsi projekti več ali manj enaki in da se je nekako uveljavil strah pred drugačnimi, novimi ali spodletelimi poskusi mladostniškega eksperimentiranja. stvari so postale skrajno nadzorovane in hermetične. vrteti se moraš v določenih krogih, paziti, s katerimi ljudmi si obkrožen, pri čemer je priporočljivo, da se prvega projekta lotiš s starešino s področja! To je očitno edini način dostopa do možnosti kontinuiranega financiranja. Pazite, govorim samo o možnosti! saj tudi to ni magična formula za uspeh! In sploh ne govorim o uspehu, temveč o začetku poti. Pri nas je to popolnoma nemogoče. velikokrat slišim komentarje, kako je naša generacija (30 let) pasivna, brezvoljna, nesposobna sproducirati presežek, brez vizije in podobno. Takšne izjave so le posledica ignorance starejših generacij, ki so podlegle ameriški ideji o večni mladosti, v skladu s tem pa pozabile, da je njihova družbena funkcija predvsem v izvedbi iniciacijskih obredov za generacije, ki jim sledijo. IZTOK KOVAč: v skoraj tridesetih letih, odkar sem na domači in mednarodni sceni, se je zamenjalo lepo 88 število ministrov, komisij in birokratov. eni so bili za plesno sceno pripravljeni narediti več, drugi manj. na to nevladni sektor ali civilna iniciativa težko vplivata. DRAGANA ALFIREVIć: mislim, da v našem trenutnem sistemu odločevalcem ni treba imeti stika s terenom. če bi sedanjim kriterijem dodali še osebni okus odločevalcev, bi bilo to še bolj problematično. Trenutni sistem je takšen, da lahko deluje tudi, če odločevalci nimajo nobene povezave s tem, kaj se na sceni zares dogaja. sicer je to slabo, ampak deluje. zato se mora spremeniti celoten sistem tako, da odločitve vsaj delno vplivajo tudi na odločevalce same, ne pa da nenehno odločamo o stvareh, ki so zunaj nas in na nas osebno nimajo vpliva. v takšnem spremenjenem sistemu bi bili odločevalci že del nekega okolja in ne samo oddaljene figure avtoritete, ki zastopajo državo. Povprečni kulturni delavec niti ne ve, kdo so odločevalci in kakšna so načela odločanja. nov sistem je priložnost za to dejansko povezovanje vseh z vsemi. 6. KAJ TI POMENI »SUPPORTING STAFF« – PODPORNO OSEBJE: PROGRAMERJI, PRODUCENTI, TEHNIČNA PODPORA, ADMINISTRACIJA? KAKŠNA JE NJIHOVA VLOGA, FUNKCIJA? KAKŠNA SO PRIČAKOVANJA UMETNIKOV? JE VAŠ ODNOS VERTIKALEN, KAR POMENI, DA JIM DODELITE NALOGE, ALI HORIZONTALEN IN STE PARTNERJI IN SOGOVORNIKI V PROJEKTU? DRAGANA ALFIREVIć: mislite, da so programerji podporno osebje umetnikov? v večini primerov je obratno ... razumevanje umetnika kot genija, ki živi v svoji palači in ga podpira četica delavcev, je zgrešeno. danes so umetniki velikokrat podjetniki in so veliko bolj vključeni v procese celostne izdelave projekta in ne samo enega njegovega dela – tistega »umetniškega«. obstaja veliko fluidnih odnosov, prehajalnih vlog, veliko je kolektivov, ki poskušajo predlagati nekaj novega. če so v gospodarskem sektorju direktorji in menedžerji začeli menjavati vloge s svojimi zaposlenimi zaradi boljšega razumevanja skupnega okolja in želje po drugačnih odnosih, bi to na področju kulture že moralo biti samoumevno, pa ni. nekateri umetniki so bolj trdovratni in konservativni od nekaterih politikov ali nekaterih podjetnikov. v okoljih, kjer sama delujem, je naj- več pozornosti namenjene temu, kako se dela in kakšen sistem lahko ustvarimo, da podpremo svoj projekt. obstaja veliko mistifikacij horizontalnega načina delovanja in vsi mislijo, da vedo kaj to pomeni, veliko je tudi mistifikacij de-hierarhiziranja in veliko površnosti pri teh temah nasploh. mislim, da bi moral odgovor na to poiskati vsak sam skozi svojo prakso v svojem okolju. znotraj nomad dance academy, na primer, ali v načinu kuriranja ljubljanskega cofestivala skozi te prakse nenehno preizprašujemo hierarhije, smo občutljivi na spreminjanje vlog in na nek način zavestno živimo svoje ideologije. nismo vedno zadovoljni, ampak smo živi in se ogromno učimo. vsi smo podporno osebje drug drugemu in vsak je lahko zvezdnik – to je naš predlog, ki prihaja iz našega načina dela. Takšen način dela je težek, ker če ga jemlješ resno, moraš iti do konca, čeprav bi bilo v določenih primerih seveda lažje, da nekdo reče: »zato, ker sem jaz šef in ker jaz tako rečem«. v tem smislu se preizprašuje lastna pasivnost, lastna motivacija, in v delovne procese vključuješ sebe vsega in ne samo en svoj del, dejansko vključiš svoje dvome, šibkosti, napake, osebne motivacije. GREGOR KAMNIKAR: Podporna oseba je partner in sogovornik pri mojem delu. sodelovanje poteka prek ustvarjalne izmenjave znanj in idej. vlogo, ki jo zaseda, vidim kot dom za to osebo, od koder prihaja in kamor se vrača v sodelovanju. razumevanje in vloga podpornega osebja v skupnosti je zame posledica odločitve vodje skupnosti o načinu dela. MAGDALENA REITER: Pasivno administrativno funkcijo lahko opravlja tajnica. zame bi producent moral biti več kot oseba, ki državni denar distribuira in ga prek avtorskih pogodb preliva na račun ustvarjalcev. To zna res vsak. če se od ustvarjalcev pričakuje, da so izobraženi, kreativni in iznajdljivi, zakaj potem ne veljajo isti kriteriji za plesne producente? mislim, da imamo v sloveniji dva, tri sposobne producente na področju plesa. GORAN BOGDANOVSKI: Podporno osebje je nujno, saj skupaj z umetniki tvori celoto. Pričakovanja umetnikov, natančneje plesalcev, so, da jih bodo koreografi in producenti vabili v projekte in v plačane produkcije, vendar se to zaradi finančnega deficita ne dogaja. vsi koreografi pa bi si želeli menedžerja, ki bi poskrbel za pogoje dela, produkcijo, turneje, vendar menedžerjev pri nas ni. no, so, vendar na drugih področjih, ki so finančno bolj podprta. zato smo v nekakšnem začaranem krogu, ko ima vsak umetnik svojo nvo, da lahko kandidira za javna sredstva, da lahko s temi sredstvi potem sebe samozaposli in ustvari kakšen manjši projekt. nvo pa za izvajanje svojih programov in projektov kandidirajo za javna sredstva in potem dobijo premalo denarja, da bi pokrile svoje delovanje (podporno osebje) in umetniški program. zato so primorane iznajti nove projekte, da pridobijo dodaten mednarodni denar in se tako prebijejo skozi leto. rezultat tega je preveč projektov in dela na nivoju administracije, organizacije in izpolnjevanja kriterijev financerjev in premalo časa, posvečenega podpori umetnikom in umetnosti. JEDRT JEŽ FURLAN: Podporno osebje je pomembno. kljub temu vidim večino producentov kot organizacijsko, administrativno podporo, manj pa je polnokrvnih krea- tivnih producentov. dojemanje poklica je preozko. sicer pa je od umetnika samega odvisno, kako vidi podporno osebje; za nekatere so to izvajalci njihovih vizij, za druge sogovorniki. samo po sebi nič od tega ni nujno ne dobro ne slabo. IZTOK KOVAč: ko en-knap na odru španskih borcev pripravlja novo predstavo, zanjo v istem tempu diha vsaj dvajset ljudi. SANDRA ĐOREM: Podporno osebje se zmeraj navduši nad umetniki in jih podpira na vseh nivojih, dokler ne trči ob realnost zakonodaje, kjer se vsi gradovi iz peska sesujejo. Potem seveda nastane velik razkorak med pričakovanji umetnikov in realnostjo, v kateri krmari podporno osebje ... 7. KAJ RAZUMEŠ POD POJMOM SOCIALNA KOREOGRAFIJA? POZNAŠ KAKŠNE PRIMERE IN KAKŠNA BI BILA IDEJA, PROJEKT ALI RAZISKAVA NA PODROČJU SODOBNE PLESNE UMETNOSTI? JEDRT JEŽ FURLAN: komaj čakam avgust in naše delavnice na festivalu vibra, da se poglobim v drobovje socialne koreografije. mogoče bo kdo koreografiral proteste. GREGOR KAMNIKAR: Primer je Tkolektivnos (neavtorizirano, npr., je del tega projekta federacije). To pomeni, da me vpletenost ljudi v nastajanje in soustvarjanje umetniškega projekta zanima predvsem z umetniškega vidika. so- 89 cialna koreografija zame pomeni možnost ozaveščanja ljudi o (politični) moči giba in dotika v vsakdanjem življenju in ukvarjanje z vsakdanjimi človeškimi odnosi. DRAGANA ALFIREVIć: če za izhodišče vzamemo termin »social choreography«, ki ga predlaga hewitt, potem je vsako »gibanje« od moderne naprej na nek način že socialna koreografija, pri čemer koreografija ne pomeni več sredstva za izdelovanje odrskih gibov, temveč je razumljena v smislu prakticiranja neke ideologije in povezave med estetiko in razumevanjem družbenega reda. mislim, da moramo vztrajati pri tem, da se določena terminologija vsakič znova preizpraša in da je jasno, o čem se pogovarjamo. ni namreč samoumevno, da je vsem jasno, kaj pomeni »sodobni ples« ali »koreografija«. sodobni ples in koreografija sta obsojena na smrt, če ne začneta gledati svoje vloge in svojih kompetenc v širšem kontekstu in si ne priznata, česa vsega sta sposobna. če ju omejimo zgolj na estetsko izkušnjo na odru (ali v galeriji, v negledaliških prostorih ali pa celo na ulici), je to slepa ulica njune potencialnosti. v tem trenutku se veliko ukvarjamo z idejo, da je vsakršna organizacija (dogodka, festivala, konference, mesta, države) v bistvu koreografija, če jo tako naredimo in kot tako opazujemo. 90 SANDRA ĐOREM: mreža sodobnega plesa bo skupaj s festivalom vibra od 13. do 30. avgusta poleg delavnic različnih plesnih praks organizirala tudi tri delavnice socialne koreografije. festival bo otvorila ameriška aktivistka in jogistka sri Louise, pridružil pa se nam bo tudi irski konceptualist socialne koreografije michael klien, medtem ko nas bosta slovenska umetnika dragana alfirević in dejan srhoj seznanila z inovativnimi načini sodelovanja. Pridite, sodelujte in uživajte. na teh delavnicah bo moč spoznavati socialno koreografijo skozi prakso. 8. SREDSTVA ZA RAZISKAVO, VADBENI PROSTORI, KI JIH UMETNIKI NE BI PLAČEVALI IZ PRODUKCIJSKIH SREDSTEV, SREDSTVA ZA KNJIŽNICE, ARHIVE S PODROČJA SODOBNEGA PLESA – KAKO POMEMBNO SE TI ZDI TO? KAKO BI LAHKO PRIŠLI DO TEH SREDSTEV? SANDRA ĐOREM: zanimivo je, kako samoumevno in pomembno se zdi ljudem, da arhivirajo artefakte (predmete), npr. knjige, hiše ... ko pa pridemo do živih ljudi in teles, se interes izgubi. GREGOR KAMNIKAR: Jasno, da je pomembno vse našteto. načinov je veliko. Pred davnimi leti sem se začel šaliti, da bi to lahko rešili tako, da bi mk prepoznalo plesalčevo telo (ali še bolje plesno telo) kot kulturno dediščino. Tako bi lahko preizpraševali, kaj sploh je arhiviranje, dokumentiranje, knjižnica, raziskava, zgodovinjenje, folklora. ne pravim, da ne potrebujemo knjig, videov, hologramov, a v to temo bi rad vključil tudi tisto, kar je večinoma »vir« arhiviranja, dokumentiranja: plesalčevo telo. verjamem, da zato, ker sem pretežni del svojega življenja preživel na ozemlju slovenije, v svojem gibanju nosim arhiv plesa na tem ozemlju, tako kot drugi seveda. Tako bi lahko tudi plesalci dobili sredstva za 14-dnevno skrb za restavracijo kulturne dediščine v obliki obiska term, masaž, izobraževanja; pa tudi sredstva za izdelavo življenjepisa in kritične opredelitve njihovega dela. a kaj dlje od šale se na žalost ni premaknilo. se bom pač moral sam lotiti tega umetniškega projekta. JEDRT JEŽ FURLAN: če prav razumem, še vedno potrebujemo vadbene prostore, saj so vsi prostori, ki jih poznamo in uporabljamo, praviloma v prvi vrsti uprizoritveni prostori. kje so studii?! o knjižnici, arhivih in raziskavah lahko samo sanjamo, ker pri nas šteje produkcija, dogodki. Izobraževanje in raziskovanje ni nekaj, kar bi bilo v javnem interesu. Potem bi bili ljudje izobraženi in delali bi bolj kompleksne projekte, izobraženi ljudje pa so nevarni! mislijo, artikulirajo in niso tiho. mokre sanje. dokler sodobni ples ne bo imel knjižnice, muzeja, več praktičnega, zgodovinskega in teoretskega študija, se bo nenehno vzpostavljal. klecal, poletel, padel, se spet postavil na noge ... IZTOK KOVAč: To je le del vertikale, ki je nujna za dosego prepoznavnosti žanra in njegove stabilne vpetosti v družbeno okolje. brez politične volje tako na državnem kot mestnem nivoju se tu ne da nič premakniti. MAGDALENA REITER: sanje vsakega koreografa so, da ima vsakodnevni dostop do vadbenega prostora in skupine plesalcev, s katerimi dela. To so osnovni profesionalni produkcijski pogoji. brez tega je dolgoročno nemogoče ohraniti visoko koreografsko in plesno raven. Podobno velja za filmske in gledališke režiserje. filmski režiserji brez minimalnih pogojev ne morejo snemati, gledališki brez igralcev in zagotovljenega prostora ne morejo delati. že nekaj časa ne gojim več iluzij, da država slovenija zadostno podpira umetnost. mislim, da z državno pomočjo ne bomo dobili novih vadbenih prostorov, novih knjižnic in arhivov. Ustvarja se mnenje, da so izobraževanje, kultura in ostale civilizacijske pridobitve paraziti in da upočasnjujejo razvoj. vendar se sprašujem, kakšno kvaliteto življenja bomo imeli, če bodo vse te dobrine potisnjene na prosti trg. kakšno vsebino bodo imela naša življenja in življenja naših potomcev? DRAGANA ALFIREVIć: zelo pomembno se mi zdi, da se ustvari večdimenzionalno okolje, ne pa da se razvija samo ena dimenzija. razvijati je treba različne nivoje našega dela, kot so učenje, razvoj, prostori za preživljanje skupnega časa. Potrebno in koristno je imeti tudi dele procesa, ki v celoti osta- nejo na ravni učenja ali raziskave in ne vodijo nujno zgolj v produkcijo. Tudi počitek je del delovnega procesa. nenehna produkcija in akumulacija nista možni, zato moramo nameniti pozornost tudi vsemu, kar se dogaja med »produktivnimi obdobji«. ob tem se postavlja obratno vprašanje: kaj vse lahko razumemo kot produktivno? v tem trenutku se je v evropi ustvarila klima, v kateri ljudje prepoznavajo potrebo po drugačnih prostorih, preizprašuje se ideja javnega in dostopnega. obstaja velik paradoks na ravni države – po eni strani ta govori o dostopnosti umetniških vsebin (to je pogosto tudi pomemben kriterij pri razpisih), po drugi strani pa umetnikom s privatizacijo omejuje dostop prostorov. na ta način se od umetnika pričakuje nemogoče – da v nedostopnih pogojih ustvari dostopne vsebine. kolikor smo lahko žalostni, da države bolj ne poskrbijo za te potrebe, smo hkrati lahko srečni, da lahko tudi sami ustvarimo svoje prostore po lastnih zamislih. za kaj takšnega mora obstajati minimalni konsenz. zdi se mi, da so bili vsi trenutno dostopni plesni prostori v Ljubljani na začetku odprti z namenom, da bi bili vadbeni prostori za širšo sceno, trenutna situacija pa je takšna, da če nimaš projekta pri neki producentski hiši (in ta projekt naj bi bil vedno povezan s produkcijo, s proizvajanjem, s publiko), nimaš prostora za redno delo. Takšen sistem vodi do tega, da so si vse predstave podobne in izhoda praktično ni, ker ni kontinuiranega dela in globljega premišljevanja, procesi so zaradi finančnih pogojev dolgi pet do šest tednov. morali bi redno hoditi v studio (ali pa kamorkoli, kjer poteka delo, ni nujno, da vsi 91 uporabljajo studio), vzdrževati svojo koncentracijo in prisotnost, resnično vaditi. Trenutno izraz »vaja« pomeni samo produkcijo materiala, ki bo pokazan publiki. vaja bi morala biti redno spopadanje s seboj, z drugimi, s prostorom, s pogoji ... v tem trenutku se mi zdi bistveno deljenje resursov; če bi pod določenimi pogoji vsak prispeval, kar lahko, in ponudil prostor/knjižnico/finance/ideje/znanja/kontakte, bi obstajali bolj zdravi pogoji za razvoj skupnosti. Pogoji produkcije nas silijo v način sodelovanja, ki je bolj kompetitiven kot kadarkoli, in mi sami moramo s svojo prakso iznajti nove principe, ki so nam bližji. dejansko se nekakšno sobivanje in sodelovanje zgodi le, če gre vsak v neko svojo smer. zaupam, da bo nekdo na področju umetniške produkcije ali kulturnih politik delal po svojih najboljših močeh, nekdo drug na področju izobraževanja, arhiviranja itn. mi smo tisti, ki moramo iznajti svoje načine dela in komunikacije. GORAN BOGDANOVSKI: vse to sem napisal že v publikaciji Plesrob-Plesišče. 9. V STRATEŠKIH DOKUMENTIH NA DRŽAVNI RAVNI (STRATEGIJA RAZVOJA SLOVENIJE 2014–2020), KI VSEBUJE GLAVNE USMERITVE RAZVOJA DRŽAVE, JE NA PODROČJU KULTURE POUDAREK NA KULTURNIH IN KREATIVNIH INDUSTRIJAH. TI DOKUMENTI BODO POSLANI V BRUSELJ IN BODO KROJILI PRIHODNOST DRŽAVE IN NAŠEGA PODROČJA. KAKŠEN JE TVOJ VIDIK, KOMENTAR OMENJENIH POUDARKOV – KREATIVNE IN KULTURNE INDUSTRIJE? KAJ SI POD TEM PREDSTAVLJAŠ? KAJ TI TO POMENI? KAKO VIDIŠ SVOJE DELO ZNOTRAJ TEH PRIORITET? V POMOČ POSREDUJEVA DEFINICIJO: KREATIVNE INDUSTRIJE VKLJUČUJEJO VSE OBLIKE KULTURNIH DOBRIN, KI JIH PRETVORIJO V IZDELKE IN STORITVE, KI PREDSTAVLJAJO SAMOSTOJNO PRODUKCIJO (FILMSKO, GLASBENO, 92 GLEDALIŠKO ITN.), RAZISKUJEJO NOVE ŽIVLJENJSKE POTREBE ALI PA DELUJEJO V PODPORO TRŽENJU (INTERNETNE REŠITVE, OGLAŠEVANJE, PISANJE BESEDIL IN DRUGA PRODUKCIJA) IN PREDSTAVLJAJO OSNOVO ZA NADGRADNJO V KAKOVOSTNE TRŽNOKOMUNIKACIJSKE KONCEPTE PRI PRIDOBIVANJU LASTNEGA TRGA IN UVELJAVLJANJU LASTNIH BLAGOVNIH ZNAMK ZA PRODAJO IZDELKOV IN STORITEV NA PRAVILOMA ODDALJENIH GLOBALNIH TRGIH. DRAGANA ALFIREVIć: Tovrstno izenačevanje industrije in umetniškega ustvarjanja je absolutno nevarno, ker je nemogoče, da bi dejanski proces ustvarjanja postal industrija ali da bi se umetnost realizirala na način, ki je blizu industriji. vsi so že od nekdaj na trgu: trgovine, storitve, kmetje, zdravstvo, izobraževanje, institucionalizirana umetnost in kultura. vsi so na trgu razen politikov, ki so edini nedotakljivi in edini ne živijo tega, kar propagirajo, in sebe ne postavljajo na »prosti trg«, kjer bi njihov obstoj urejala nevidna roka, ampak odločajo iz udobnih, zagotovljenih pozicij. v trenutku, ko celo banke in njihove posle podpirajo državljani prek državnih zakonov, se govori o tem, da mora neprofitna dejavnost postati popolnoma samovzdržna. neodvisna umetnost oziroma njen nekomercialni, neinstitucionalizirani del, ki deluje na ravni nevladnega sektorja, je bil zadnja trdnjava, zadnji upor pred tem, da se vse ovrednoti po kriterijih trga in komercialne uspešnosti. za umetnost ni možno in nikoli ne bo možno določiti kriterijev tržnih vrednot, kar je nekaterim še nedoumljivo. To ni možno zato, ker procesa proizvodnje in deljenja umetnosti ne moremo primerjati s tržno logiko zmanjšanja stroškov in čim večjega ustvarjanja dobičkov, med drugim tudi zato, ker industrija nagovarja širše množice, ki jim poskuša v kratkem časovnem obdobju prodati to, kar je že narejeno. Umetnost se mora boriti za svoj status in ohraniti možnost, da je lahko počasna, glupa, ganljiva, hermetična, dolgočasna, zajebana, včasih tudi samozadostna. ne more se in ne sme se prilagajati okusu množic in ne more delati izključno za denar. Predlog o kreativnih industrijah vidim tudi kot ideološki boj, ker je jasno, da je neodvisna umetnost danes velikokrat tista, ki predlaga budnost, nagovarja razmišljujoče ljudi in dela proti pasivizaciji, ki jo proizvajata zabava in šovbiznis. s predlogom o kreativnih industrijah se obeta izenačevanje zabave in umetnosti in posledice so lahko zelo slabe, tudi za ohranitev tradicije sodobne umetnosti. že sama ta sintagma je nelogična in cinična – kako naj bi nekaj, kar naj bi delovalo skozi misli, duh, kreativnost in inovativnost, postalo industrija?! Predlog o kreativnih industrijah je samo preusmeritev energije in posledično kapitala v eno samo smer, da nič ne bi ostalo zunaj meja, ki jih dovoljuje oziroma določa kapital. skozi ta in podoben predlog se točno vidi, kdo je kdo in kdo je vlada. mi vsi smo že nekaj časa na trgu, ampak ta dodatna birokratska usmeritev bo regulirala, omejevala in urejala naše odnose. vseeno mislim, da ni razloga za paniko. Umetnost in ustvarjalnost sta se vedno in se bosta vedno izmikali takšnim eksperimentom, tudi če gresta v ilegalo ali pa za določen čas migrirata v kakšno drugo polje. Po drugi strani je treba ohranjati dialog o drugačnih kriterijih in o tem, kaj umetnost danes dejansko ustvarja in kaj doprinaša k svetu, in umetniki moramo biti aktivni v tem dialogu. ni možno industrializirati umetnost, ni pa tudi možno molčati. GREGOR KAMNIKAR: To je samo posledica tega, kar se že dogaja. sedaj je samo eksplicitno izrečeno. če smo natančni, govorijo o kreativni in kulturni industriji in ne o umetniški industriji (čeprav obstaja). nereflektiran vdor kapitalistične miselnosti v srčiko ustvarjalnega procesa (katerega nereflektiranost dopuščamo tudi sami ustvarjalci) ni nobena novica. kaj šele slaba novica, da bi se jo izplačalo širiti po kuloarjih institucij. Je dejstvo, katerega pripoznanje zahteva dozo samokritike in samovpogleda, ki ga večina »umetnikov« in plesnih »ustvarjalcev« ne zmore niti na intuitivni ravni. ko pa že pripoznaš to dejstvo, je potrebna kar dobra doza spoznavne in ustvarjalne moči in kondicije, da s to miselnostjo ne začneš sklepati kompromisov. kompromis zahteva ogromen energijski vložek v stalno barantanje z vrednotami, preživetjem, načeli itn. kdor zavestno sklepa kompromis, namreč ve, da bo v tem ba- 93 rantanju potegnil kratko. To se je zgodilo večjemu delu trga sodobne plesne umetnosti, ki večino svojih »produktov« seveda noče posvečati kapitalistični miselnosti niti ne more do konca pokritizirati in do-reflektirati vdora kapitalistične miselnosti v ustvarjalnost. če pa že kdo do konca premisli to miselnost, ga ta brez zadržkov zavrže, iztisne iz sebe in enostavno ne obstaja več ... Pmi raja #1 Omamen dušni sprehod nezavednih pokrajin, izražajoč se skozi zvok uspavane vode. Obljudena Prepustitev Vrata v Oazo z občutkom In tako dalje. Pmi raja #3 Morda so le Skrivnosti, ki se pepajo po svu vzdraženega dušnega sebstva. Ali zbor Intuitivnih oaz, podajajoč si velik ključ miru, ki odpira prostor v katerem je možen odmik domov. vse to samo zato, da povem, da je pri lastnem ustvarjanju treba začeti z refleksijo o vdoru kapitalistične miselnosti v ustvarjanje. Pot do sistematizacije tega pa je pot kafkovih pisem (eno potuje od cesarja k vsakdanježu in drugo od vsakdanježa k cesarju – in seveda nikoli ne pride do naslovnika). no, še huje je. od kafke do današnjih dni smo s pomočjo medijskih študij ugotovili, da se pismo ne spremeni le materialno zaradi poti, pač pa se na vsakem koraku njegove poti spreminja tudi njegovo razumevanje. In raje ne postavim naslednjega vprašanja, ki logično sledi iz tega razmisleka, ker z ostrino svojega vztrajanja v bivanju lahko pregloboko rani namen tega intervjuja. madona, sem pameten. a tako je to, če pišeš na bivši dan mladosti. s tem nagovarjam (bivšo) mladost v vsakem, ki bo to prebral do konca. v igrivo ustvarjanje torej. Plesalci, se vidimo v toplicah na plačanem ohranjanju kulturne dediščine! IZTOK KOVAč: Pozdravljam vse, kar utegne razbiti stihijo in apatijo na področju sodobnega plesa, pa četudi temu rečemo kreativne industrije. Jasno je, da so kulturnopolitični vzorci s konca tisočletja zastareli in da je nujno razmišljati času primerno . Pmi raja #2 Tako k pnik, lahko, kadar se ji zljubi, vstopi v osebnost kogarkoli Tisti, ki so nedostopni, se ji morda dozdevajo nevredni obiska. Ali sijejo neprojno. Pmi raja #4 Imaginarni voljni pop nima v smisla. In jabolko ljubezni je samo še ena izmed iluzij, ki pelje v neskončnost vnosti. Pmi raja #5 Kar Baudelaire počne s poiko, se maniftira skozi njeno telo. Ruši se paradigma intelekta, saj se v milnem mehurčku nenadoma sprosti neskončno breme nnage, ki jo proizvaja kultura zahoda. Pmi raja #6 Tukaj se zanena veverica sra s posmehljivim orlom in nenadoma zaživi sočna grlica. Sili v prepuščanje. Sili v Pozabo vsega, čar si se naučil....in k kaplja v oceanu povzroča mirno valovanje. Pmi raja #7 Raztapljajoče se bolinsko jedro in rahljanje senčnih kičkov duha. Pmi raja #8 Zaplahutale so vse rnice, ki v oemu emivnega navdiha pripuščajo ranljivost, ki bi jo vdihovali v neskončnost in poraja se možnost izražanja najbolj nmiselnih domislic. Pmi raja #9 Moškost uri v sprnosti predajanja Ženskost se ugleda v iskanju divjosti. Pmi raja #10 Nebno, telno, diše, gladko, polze ... izmuzljiv domišljijski sprehod ko telo samo še kanalizira sporočilnost nezavednega tega somraka rožnate barve. Sandra Đorem, pesem je nastala po ogledu predstave eden, avtorice male kline E.P.I center Via Negativa KD Prostorož Gledališče Glej Terpsihora plesni center, Šempeter Vrtojba Društvo GradTeater Zavod Vitkar Art Dance Studio Portorož Celinka – društvo ustvarjalk sodobnega plesa DUM – Društvo Umetnikov Pekarna – magdalenske mreže Aksioma – Zavod za sodobne umetnosti Studio za svobodni ples Terpsihora Dance Company, plesno društvo Novo Mesto Mesto žensk – Društvo za promocijo žensk v kulturi KD Plesna Izba Maribor Plesni teater Ljubljana Bunker Ljubljana Plesni studio Lai Plesni Studio Intakt KUD Pozitiv KUD Trivia KUD Samosvoj KUD Triola Zavod Maska Kjaras Dance Project Društvo Pekinpah Zavod Mirabelka Umetniško društvo Fičo Balet MUZEUM, Zavod za umetniško produkcijo, posredovanje in založništvo Zavod Emanat, zavod za afirmacijo in razvoj umetnosti plesa in sodobne umetnosti Umetniško društvo M&N Dance Company KUD NOR Kranj KUD Moment KUD Baobab KUD Erato KD Integrali Kulturno ekološko društvo Smetumet Nomad Dance Academy Slovenia KD Qulenium Zavod Sploh Zavod Federacija Ljubljana Zavod Exodos Ljubljana Zavod En-Knap nosILec ProJekTa: Društvo za sodobni ples Slovenije vsebInsko In Izvršno vodenJe: Sandra Đorem admInIsTracIJa In organIzacIJa: Sonja Velkavrh odnosI z JavnosTmI: Jedrt Jež Furlan snovaLcI ProJekTa: Sandra Đorem, Goran Bogdanovski, Rok Vevar, Tamara Bračič Vidmar, Alma R. Selimović zaPosLenI na ProJekTU: Sandra Đorem, Sonja Velkavrh, Jedrt Jež Furlan zUnanJI sodeLavcI ProJekTa: Ana Delo, Mojca Mladenovič, Jure Srpčić, Marija Mojca Pungerčar, christina Gillinger, Maja Lovrenov, Gyula csperes, Maša Nonkovič, Klaus Ludwig, Silva cattonarro, Walter Heun, Judith Jaeger, Mark Petrovčič, Andrej Srakar, Simon Kardum, Jasmina Založnik, Peter Tomaž Dobrila, Denis Miklavčič, György Szabó, Andrea K. Schlehwein, Dragana Alfirević, Dejan Srhoj, Michael Klien, Sri Louise zahvaLe: mag. Jurij Mezek, dr. Uroš Grilc, Simon Kardum, Miran Zupanič, Branimir štrukelj, Jože Vogrinc, Metka šošterič, Barbara Koželj Podlogar, dr. Gašper Troha, Mojca Zupanič, Bara Kolenc, Teja Reba, Mitja Bravhar, Živa Brecelj, Barbara Novakovič, Nina Meško, Guido Reimitz, Ulrike Kuner, Ruggero Lala, Vesna čopič, Goran Forbici, dr. Nika Murovec, Silva catonarro, Sanja Matkovič, Ksenija Kaučič, Uroš Rojšek, Magdalena Reiter, Manca Krnel Hess mrežo sodobnega PLesa omogočaJo: Ministrstvo za pravosodje in javno upravo RS, Evropski socialni sklad operacijo delno financira evropska unija iz evropskega socialnega sklada. operacija se izvaja v okviru operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete Institucionalna in administrativna usposobljenost, prednostne usmeritve spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga.
© Copyright 2024