1. No category

Kakorkoli že, iz vseh
teh del seva nekakšna
pozitivna energija.V
ozadju je gotovo
njegovo ukvarjanje s
psihološkimi procesi in
duhovnimi dimenzijami
dogajanja našega uma,
tako da lahko njegove
stvaritve definiramo kot
preplet estetskih,
psiholoških in celo
socioloških impulzov.
Slavko je doslej dolga
leta ustvarjal predvsem
zase. Zdaj je končno
začutil, da je dozorel
čas, ko se lahko
razkrije in svoja odkritja
podeli tudi s širšo
publiko. V današnjih
časih, ki jih narekuje
hiter tempo življenja in
razne obsedenosti, ki
so večkrat negativne
kot pozitivne, je umetnost ena od možnosti, da se za trenutek ustavimo,
preko nje pogledamo sami vase in se zamislimo nad vrednotami naše
sedanjosti. Tudi Slavko nas nagovarja - razmislimo o njegovem
sporočilu.
Tina Ban
Slavko Guštin
http://www.flickr.com/photos/slavko_gustin/
e-mail: [email protected]
SLAVKO GUŠTIN
TRIJE SVETOVI
Štanjel
Galerija pri Valetovih
25.11.2010
Slavkova Nova Zemlja
Slavkove likovne
začetke zaznamuje
figuralika: nekaj je
portretov dragih oseb,
vmes tudi mladostni
avtoportret,
eksperimentiranje z
aktom. Kot mnoge
umetnike so tudi
njega navdihnili
motivi s Krasa, ki so
del njegovega
rodnega miljeja:
pogled na štanjelsko
cerkev skozi portal
mestnih vrat, tiha
ulica kraške vasi, ki je
nihče ne moti, kraška
hiša… V njegovi
interpretaciji delujejo
nekako
»novostvarnostno« –
kot bi bili zamrznjeni
v nedefiniranem
prostoru in času brez
realne dimenzije. Že
tu pa je opazna
njegova ljubezen do intenzivnih barv, saj nas nad vasjo, nad hišo
marsikje preseneti intenzivna sinje modra barva neba kot kontrast
umirjeni sivini hiš. Preizkusil se je tudi v upodabljanju živali – tu je npr.
lipicanec, ki ga spet lahko povežemo s Krasom.
Nadaljnja iskanja so ga vodila v smeri abstrakcije, kar nakazuje tudi
»izum« njegove posebne tehnike, kjer gre za prikazovanje
prepoznavnih predmetov, kot bi jih gledali skozi deževno steklo: njihove
silhuete pronicajo do
nas skozi nekakšno
meglico, konture so
zabrisane. Takšna je
tudi upodobitev
Pirana v subtilni
atmosferi
zahajajočega sonca.
Slavko že sam svojo
slikarsko kariero
definira preko treh
faz, ki jih imenuje:
Wild West, Middle
World in New Earth –
slednja že z imenom
napoveduje novost,
prelom, obrat v nekaj
drugačnega, čeprav
je le-ta nakazan že v
prehodnem obdobju
Srednjega sveta. V
zadnjem obdobju, ki
se je začelo nekako
pred 15 leti, v
ospredje stopi
upodabljanje energije
in sicer so to tokovi
energije, ki se prelivajo okoli nas, v nas, iz nas… Izraža jih z barvo:
kolorit njegove slikarske palete poosebljajo intenzivne, energične barve:
veliko je rdeče, rumene, oranžne, pojavljajo se tudi modra, zelena in
vijolična. V sicer neprepoznavnem konglomeratu oblik so prepoznavne
forme žarečih krogel, ki so kot nekakšna žareča jedra, iz katerih žarči
pozitivna energija, ki jo lahko asociramo tudi s svetlobo, toploto, žarečo
magmo. Gre pri tem za razkrivanje dogajanja v globinah svetov naše
notranjosti? Za iskanje pozitivnega jedra v vsakem izmed nas? Ali se
dotika interakcij med individuumi kot akterji sodobnih družbenih
interferenc?