letni bilten dpae 2013 - Društvo prijateljev agrarne ekonomike
2013 LETNI BILTEN UVODNIK Drage kolegice in kolegi, leto je naokoli in spet je pred vami nova številka Letnega biltena 2013 Društva prijateljev agrarne ekonomike, kateri vsebuje zanimive in poučne strokovne članke članov DPAE s področja agrarne ekonomike. Društvo prijateljev agrarne ekonomike je v letu 2013 delovalo po začrtanih smernicah, ki smo si jih zastavili na začetku leta. Aktivni smo bili predvsem pri promoviranju društva, saj se je Društvo prijateljev agrarne ekonomike predstavljalo na vseh vidnih promocijskih dogodkih v Pomurju. Pohvalimo se lahko, da smo v letu 2013 s strani Zavoda RS za zaposlovanje ‒ območna služba Murska Sobota prejeli v celoti potrjeno ponudbo za izbor programa javnega dela za tekoče leto. Na podlagi tega smo lahko v okviru društva zaposlili eno brezposelno osebo, ki je bila prijavljena na ZRSZ in je izpolnjevala vse potrebne pogoje za vključitev v program. Društvo prijateljev agrarne ekonomike si bo tudi v prihodnje prizadevalo hoditi po tej poti ter znotraj prej omenjenega programa in podobnih programov zaposliti več svojih članov, ki so brezposelni in so prijavljeni na ZRSZ. LETNI BILTEN DRUŠTVA PRIJATELJEV AGRARNEEKONOMIKE Lipovci, december 2013, številka 2 Uredila: Silvo Pozderec, mag. Vlado Časar, mag. Lektoriranje: Tatjana Horvat Izdajatelj: Društvo prijateljev agrarne ekonomike Lipovci 160 9231 Beltinci Naklada: 50 izvodov V sredini leta smo začeli na uradni spletni strani društva objavljati AKTUALNI LIST DPAE, ki ponuja bralcu vsak mesec v tekočem letu aktualno tematiko oz. problematiko in/ali rešitve na področju kmetijstva in razvoja podeželja. Za nami je vsekakor zelo plodno in bogato leto. Pričakujemo in veselimo pa se že leta, ki nam počasi prihaja naproti, saj imamo v mislih že nove cilje, ki si jih želimo izpolniti v letu 2014. Vse dobro v letu 2014! Silvo POZDEREC, mag. predsednik DPAE KAZALO VSEBINE 1 Simon MEŠKO AGRO-GOZDARSKI SISTEMI 1 2 Vlado ČASAR in Silvo POZDEREC PREHRAMBNE NAVADE OSNOVNOŠOLSKIH OTROK NA POMURSKIH OSNOVNIH ŠOLAH 8 3 Črtomir ROZMAN in Karmen PAŽEK ZAKAJ SE MORA SLADKORNA PESA VRNITI NA SLOVENSKA POLJA? 10 4 Vlado ČASAR PODNEBNE SPREMEMBE INPRIDELAVA HRANE 11 5 Silvo POZDEREC TUDI ZELENJAVO SE DA PRIDELOVATI POD PROTITOČNO MREŽO 16 AGRO-GOZDARSKI SISTEMI Simon MEŠKO mag., dipl. inž. gozd. http://dpagrekon.wordpress.com [email protected] Agro-gozdarski sistemi (v nadaljevanju AGS), ki so bili prisotni v začetku prejšnjega stoletja, so izginili iz naše krajine. Izginili so predvsem zaradi neekonomičnosti proizvodnje, nadomestile pa so jih monokulture kmetijskih rastlin. AGS bi lahko proizvajal enake ali celo večje pridelke kot monokulturno kmetijstvo. Zanimivo je dejstvo, da AGS poleg merljive proizvodnje hrane in lesa proizvaja še druge pozitivne eksternalije - imenujmo jih vloge AGS. Vloge AGS težko ovrednotimo v denarju. Med najpomembnejše spada povečanje biotske pestrosti in oblikovanje estetske krajine, ki privablja več turistov. AGS prav tako zmanjšuje vpliv negativnih eksternalij »klasičnih« kmetijskih površin. Slika 1: Klasični primer agro-gozdarskega sistema v preteklosti (Vir: Chalmin 2009) Predstavitev AGS Agro-gozdarski sistemi pomenijo najrazličnejše kombinacije pridelovanja lesa in kmetijskih pridelkov na kmetijskih površinah s pomočjo gozdnih dreves in kmetijskih rastlin. Najpogosteje se uporabljajo drevesa topola, češnje, oreha, skorša, breke, hrasta, plutovca in različnih iglavcev. Izbira dreves se izvaja po naslednjih kriterijih: naši cilji, tip rastišča, čas cikla proizvodnje lesa in predvidene kmetijske kulture. Cilj pridelave AGS je visoko kvalitetna hlodovina in celulozni ali energetski les. Najpogosteje uporabljene kmetijske rastline so žitarice, ogrščica, krompir itd. LETNI BILTEN DPAE 2013 1 AGRO-GOZDARSKI SISTEMI Simon MEŠKO mag., dipl. inž. gozd. http://dpagrekon.wordpress.com Slika 2: AGS v Franciji pri Montpellieru z topoli in pšenico (Vir: Chalmin 2009) [email protected] Slika 3: AGS Francija (Vir: Konold W.) Slika 4: Drevesa topolov na dveh poskusnih poljih. Levo: Leeds, Velika Britanija, kombinacija topol – oljna repica, starost topolov 11 let. Desno: Veznobres, Francija, AGS topol – pšenica, starost topolov 7 let (Vir: Silvoarable Agroforestry For Europe (SAFE)) LETNI BILTEN DPAE 2013 2 AGRO-GOZDARSKI SISTEMI Simon MEŠKO mag., dipl. inž. gozd. http://dpagrekon.wordpress.com [email protected] Priložnosti in nevarnosti AGS Vloge oziroma Spiecker 2009): priložnosti AGS (Bender/Chalmin/Reeg/Konold/ Mastel/ - povečanje biodiverzitete, predvsem aviofavne (zmanjšanje nevarnosti gradacij škodljivcev) - zmanjšanje transpiracije tal zaradi vetra - življenjski prostor za predatorje škodljivcev - izboljšanje estetske podobe kulturne krajine in posledično več turizma - diverzifikacija prihodkov na kmetiji - pridobivanje energije iz obnovljivih virov energije, nevtralna CO2 bilanca - dodatna delovna mesta, vezana na lesno maso - zaščita pred erozijo - manjše škode po ekstremnih vremenskih pojavih - bogatenje tal z dušikom (drevesa iz družine metuljnic) - preprečevanje površinskega odtoka vode ob nalivih - zadrževanje vlage ob suši zaradi zastrtosti tal - zaščita pašnih živali na pašnikih pred soncem in vetrom (manjši stres in manj bolezni) - zmanjšanje nevarnosti glivičnih obolenj - zmanjšanje transpiracije kmetijskih rastlin zaradi sence dreves - povečanje humusa v tleh zaradi listnega opada dreves in posledično gnojenje - blaženje klimatskim ekstremov na širšem področju Slabosti AGS (Bender/Chalmin/Reeg/Konold/ Mastel/ Spiecker 2009): - zmanjšanje osvetlitve tal - zmanjšanje pridelovalne površine, namenjene kmetijskim rastlinam - konkurenca v koreninah za mineralna hranila - konkurenca za vodo - počasnejše zorenje pridelka - počasnejše sušenje tal ob večjih količinah padavin - zmanjšanje produktivnosti površine zaradi vpliva dreves - zmanjšanje kvalitete krme - sprememba vegetacijskega sestava - zakonsko in strokovno nedefiniran pojem v slovenskem kmetijstvu, težave pri kmetijskih subvencijah LETNI BILTEN DPAE 2013 3 AGRO-GOZDARSKI SISTEMI Simon MEŠKO mag., dipl. inž. gozd. http://dpagrekon.wordpress.com [email protected] Priložnosti številčno prevladujejo nad nevarnostmi. S pomočjo pravilnega izbora AGS lahko nevarnosti zmanjšamo na minimum in priložnosti maksimiramo. Pravilna kombinacija rastlin, prostorska umestitev dreves in pravilni izbor kmetijskih kultur je ključnega pomena za »dober« AGS, ki ekonomsko presega klasični kmetijski sistem. Ne smemo pozabiti na pozitivne vloge AGS, ki bi jih lahko tudi finančno ovrednotili. Tako je lahko AGS večfunkcijski, sonaraven in trajen način pridelave kmetijskih in gozdarskih proizvodov. Širine med drevesnimi pasovi AGS Slika 5 prikazuje vpliv drevesnega pasu na pridelek pšenice. Pozitiven učinek drevesnega pasu predstavlja zaščita pred vetrom. Količina pridelka v oddaljenosti 8 metrov od drevesnega pasu je pod povprečjem količine pridelka brez zaščitnega pasu. V oddaljenosti od 8 do 108 metrov pa je količina pridelka nad povprečjem te količine. Optimalne razmere za rast pšenice vladajo na oddaljenosti 17 metrov od drevesnega pasu. Pridelek se z uporabo zaščitnega pasu poveča za 21 %. Ker želimo izkoristiti ta optimum in v čim večji meri nadomestiti izgubo pridelka na prvih osmih metrih, naj bo oddaljenost med drevesnimi pasovi 24 metrov. Pri razdalji 48 metrov bi moral biti pridelek na površini med AGS in klasičnimi kmetijskimi sistemi popolnoma enak. Med pasovi dreves se priporočajo razdalje, ki so mnogokratnik 24 metrov. (Bender/Chalmin/Reeg/Konold/ Mastel/ Spiecker 2009) Slika 5: Kmetijski pridelek v odvisnosti od oddaljenosti drevesnega pasu (Vir: Chalmin 2009) LETNI BILTEN DPAE 2013 4 AGRO-GOZDARSKI SISTEMI Simon MEŠKO mag., dipl. inž. gozd. http://dpagrekon.wordpress.com [email protected] V praksi velja, da je širina med drevesnimi pasovi 24 metrov mejna oziroma kritična širina. Donosne širine med drevesnimi pasovi so 48 in 72 metrov. Pri širini več kot 92 metrov je prirastek lesa v primerjavi s širinami 24, 48 in 72 metrov precej manjši, medtem ko se kmetijski pridelek ne poveča (Chalmin 2009). Slika 6: Delitev AGS na tri cone (Vir: Chalmin 2009) AGS lahko razdelimo na tri cone (Chalmin 2009): Cona 1: Močna konkurenca s prevladujočim negativnim vplivom zastrtosti in konkurenco v koreninah (običajno v razdalji 0 do 4 metrov od drevesnega pasu) Cona 2: Prehodno področje s srednjim vplivom zastrtosti in majhnim vplivom korenin Cona 3: Področje brez vpliva dreves Usmeritev drevesnega pasu Slika 7: Zastrtost tal pri usmeritvi drevesnega pasu V–Z (Vir:Chalmin 2009) LETNI BILTEN DPAE 2013 5 AGRO-GOZDARSKI SISTEMI Simon MEŠKO mag., dipl. inž. gozd. http://dpagrekon.wordpress.com [email protected] Slika 8: Zastrtost tal pri usmeritvi drevesnega pasu S–J (Vir: Chalmin 2009) Slika 7 in 8 prikazuje zastrtost tal čez dan. Usmeritev sever–jug je primerna, če želimo doseči bolj enakomerno osvetlitev. Usmeritev vzhod–zahod je primerna, če na južnem robu drevesnega pasu gojimo kmetijsko kulturo, ki potrebuje več sonca, na severni polovici drevesnega pasu pa izrazito sencoljubne ali sencovzdržne rastline (borovnice, maline, robide, ameriške borovnice, čemaž ...) Osvetljenost tal Chalmin (2009) navaja, da se pri 12–15 let starem nasadu češenj (razdalja sadnje 15 x 15 metrov) ob ustreznem obvejevanju (6 metrov čistega debla) in premeru 20 cm osvetlitev tal le minimalno zmanjša. Pri razdalji 0,5 m in 1,5 m od drevesa je osvetljenost tal v primerjavi z odprtim poljem 98 %, medtem ko je pri razdalji 7,5 metrov od drevesa enaka kot na odprtem polju. ZAKLJUČEK Uporabnik pokrajine, v našem primeru kmetovalec, mora upoštevati veliko dejavnikov pri izbiri novih kmetijskih sistemov. Najpomembnejši vidik predstavlja finančna vzpodbuda. Naraščajoče cene energentov predstavljajo dodatno spodbudo za uporabo AGS. Če ob tem dejstvu povečamo pozitiven vpliv in zmanjšamo negativen vpliv »klasičnega« kmetijstva, imamo konkurenčen sistem, ki ga sprejema tako kmet kot širša družba. Agro-gozdarski sistemi omogočajo kmetu na slabših zemljiščih večje prihodke. Kmet istočasno postaja naravovarstvenik, kar mu povečuje ugled v širši družbi. LETNI BILTEN DPAE 2013 6 AGRO-GOZDARSKI SISTEMI Simon MEŠKO mag., dipl. inž. gozd. http://dpagrekon.wordpress.com [email protected] AGS predstavlja vizijo večfunkcijskega, sonaravnega in trajnega kmetijstva v evropskem prostoru. Posebej zanimiv je AGS v kombinaciji z ekološkim kmetijstvom. Na tem področju nam primanjkuje znanja in praktičnih izkušenj, ki jih lahko dobimo le z vzpostavitvijo agro-gozdarskih sistemov na poskusnih površinah. LITERATURA: Neue Optionen für eine nachhaltige Landnutzung, Schlussbericht des Projektes agroforst, Projektlaufzeit April 2005 bis September 2008 http://www.agroforst.uni-freiburg.de/download/BMBF0330621_24-11-09.pdf (24.04.2011) Bender B.,Chalmin A.,Reeg T.,Konold W., Mastel K., Spiecker H. 2009, Moderne Agroforstsysteme mit Werthölzern, Leitfaden für die Praxis, Projekt „agroforst – neue Optionen für eine nachhaltige Landnutzung“ www.landespflege-freiburg.de/ressourcen/leitfaden_agroforstsysteme.pdf(24.04.2011) Chalmin A. Agroforstsysteme in Deutschland, LTZ Augustenberg, Landinfo 7/2008 http://www.agroforst.uni-freiburg.de/download/Agroforstsysteme%20in%20Deutschland%20Landinfo.pdf(24.04.2011) Regg T., Agroforstsysteme als interessante Landnutzungsalternative? Entscheidungsfaktoren für LandnutzerInstitut für Landespflege, Albert-Ludwigs-Universität Freiburg http://www.agroforst.uni-freiburg.de/download/REEG_3.Fachtagung.pdf(24.04.2011) Silvoarable Agroforestry For Europe (SAFE), Quality of Life and Management of Living Resources,European Research contract QLK5-CT-2001-00560,SAFE PROJECT FINAL PROGRESS REPORT,(August 2004 - January 2005),Volume 2: Work Packages Reports http://www.ensam.inra.fr/safe/english/results/finalreport/SAFE%20Fourth%20Year%20Annual%20Report%20Volume%202.pdf(24.04.2011) Möndel A. Bäume wachsen nicht in den HimmelLandwirtschaftliches Augustenberg- Forchheim, (LTZ) www.agroforst.uni-freiburg.de/download/dlz.pdf(24.04.2011) Technologiezentrum Palma, J. H. N., 2006, Integrated assessment of silvoarable agroforestry at landscape scale PhD Thesis, Wageningen University edepot.wur.nl/121834(24.04.2011) Chalmin A., 2009, Wertholzproduktion in Agroforstsystemen – Projekt Agroforst der Universität Freiburg und des LTZ Augustenberg, Thüringer Landesanstalt für Landwirtschaft/ Jena www.agroforst.uni-freiburg.de/.../09-05-14%20TLL%20Jena-Forum%20Agroforstsysteme.pdf(24.04.2011) LETNI BILTEN DPAE 2013 7 PREHRAMBNE NAVADE OSNOVNOŠOLSKIH OTROK NA POMURSKIH OSNOVNIH ŠOLAH Vlado ČASAR mag., dipl. inž. agr. Silvo POZDEREC mag., dipl. inž. agr. http://dpagrekon.wordpress.com [email protected] V mesecu septembru 2013 je Društvo prijateljev agrarne ekonomike izvedlo anketo na temo o ekološkem kmetijstvu, lokalni samooskrbi in prehrambnih navadah osnovnošolskih otrok na pomurskih osnovnih šolah. Reševalo jo je 135 devetošolcev. Rezultati so pokazali, da bi bilo potrebno nameniti v prihodnje več časa za to, da se stanje ozaveščenosti o ekološkem kmetijstvu, lokalni samooskrbi in prehranskih navadah med otroci oz. pomurskimi osnovnimi šolami izboljša. Različna poimenovanja za ekološko kmetijstvo in njihove pridelke povzročajo veliko zmedo, saj je velika večina devetošolcev mnenja, da gre za različne načine pridelave. Čeprav jih je 88 % mnenja, da so to različni načini pridelave, bi se za nakup ekoloških živil in izdelkov, kot prvo izbiro, odločilo 85 % vseh učencev. Težave jim je povzročala tudi beseda samooskrba – kaj je oziroma kaj predstavlja. Da oskrbimo sami sebe, jih je menilo 18,5 %; da sami pridelamo hrano 13,3 % učencev; 13,3 % pa jih sploh ne razume, kaj pomeni izraz samooskrba. Med drugim bi bila potrebna razlaga poimenovanja "zaščiteni izdelek z geografskim poreklom Pomurja". Izdelke z geografskim poreklom Pomurja ne pozna kar 89 % učencev. Velika večina učencev (96,3 %) tudi ni slišala za izraz vzpostavitev t. i. »kratkih verig« med pridelovalcem in potrošnikom, kar pomeni, da ta način daje prednost domači (slovenski) hrani z manj prevoženimi kilometri. Učenci so bili mnenja, da pazijo, kakšno hrano kupujejo sami ali s starši, saj bi jih 30,9 % kupilo takšno, ki ima pozitiven vpliv na zdravje. Pomembno jim je med drugim tudi, da je hrana lokalno pridelana, sveža in z malo prevoženimi kilometri, in sicer da je pridelana v Sloveniji. Na vprašanje »Ali mislite, da se prehranjujete zdravo?« jih je odgovorilo z »da« le 34,1 %, da se občasno prehranjujejo zdravo pa 52,6 % učencev. Na vprašanje »Kako pogosto zajtrkujete?« jih je le 43,7 % učencev odgovorilo vsak dan, nikoli pa nima zajtrka 11,1 % učencev. Tekom osnovnošolskega izobraževanja bi bilo potrebno povečati delež tistih, ki se zdravo prehranjujejo. V nadaljevanju smo jih povprašali, kakšna se jim zdi šolska prehrana. Večina jih meni, da je zadovoljiva (43,7 %) in kakovostna (34,1 %). Da je slaba, je odgovorilo 13,3 % učencev, 8,9 % učencev pa je mnenja, da je šolska prehrana manj kakovostna. Povprašali smo jih tudi, če dobijo v šoli kdaj za malico ali kosilo ekološke pridelke oz. živila. Polovica vseh učencev oz. natančneje 51,9 % jih tega ni vedela. Da dobijo ekološko malico v šoli je bilo mnenja 34,8 % učencev, da dobijo ekološko kosilo 7,4 % učencev, 5,9 % učencev pa je mnenja, da ne dobijo ekološke malice oz. ekološkega kosila. LETNI BILTEN DPAE 2013 8 PREHRAMBNE NAVADE OSNOVNOŠOLSKIH OTROK NA POMURSKIH OSNOVNIH ŠOLAH Vlado ČASAR mag., dipl. inž. agr. Silvo POZDEREC mag., dipl. inž. agr. http://dpagrekon.wordpress.com [email protected] Rezultati ankete kažejo, da bo potrebno v prihodnje izvesti več aktivnega informiranja, osveščanja in izobraževanja na pomurskih osnovnih šolah ter jih spodbuditi k pogostejši rabi lokalnih pridelkov oz. živil. Predvsem bo potrebno poskrbeti, da učenci že v osnovni šoli zaznajo vrednote in prednosti lokalno pridelane hrane. Naučiti se jo morajo prepoznati po kakovosti, boljšem okusu in boljših lastnostih za zdravje. Naš namen je tudi, da bi otroci večkrat posegali po njej in da bi jo znali pogosteje vključevati na svoje tedenske jedilnike. Anketiranje devetošolcev na pomurskih osnovnih šolah Izdelek je nastal s pomočjo ZRSZ in naročnika javnih del LETNI BILTEN DPAE 2013 9 ZAKAJ SE MORA SLADKORNA PESA VRNITI NA SLOVENSKA POLJA? izr. prof. dr. Črtomir ROZMAN izr. prof. dr. Karmen PAŽEK http://dpagrekon.wordpress.com [email protected] S sladkorno reformo pred osmimi leti je EU slovenskemu kmetu odvzela pravico do pridelave sladkorne pese. Rezultati te t. i. reforme so katastrofalni, obljuba politike o nadomestni poljščini pa se ni nikoli uresničila. Negativni efekti te odločitve so žal na dlani in že pavšalna ocena lahko pokaže, da škoda, storjena državi Sloveniji (izguba direktnih in indirektnih delovnih mest, osiromašenje kolobarja, izguba pobranih davščin zaradi prekinitve dejavnosti in kupovanje sladkorja s strani živilsko pridelovalne industrije po visokih cenah), s strani EU precej presega tolikokrat omenjene izplačane odškodnine tako kmetom kot lastniku tovarne. Z odpravo kvot v tržnem letu 2017 se na slovenskih poljih odpira možnost za ponovno pridelavo sladkorne pese. Primarni pomen sladkorne pese je seveda predelava v sladkor, njena vloga v kolobarju pa je izrazito multifunkcijska. Zaradi zahtevnosti za obdelavo tal je le-ta zelo ugoden posevek za številne poljščine (z izjemo križnic), samo vrstenje na isti površini bi naj bilo na vsaka 4 leta, maksimalne pridelke pa lahko pričakujemo pri vrstenju na 5–6 let. Za dober pridelek sladkorna pesa zahteva kvalitetno in dosledno agrotehniko (obdelava tal, dosledno in načrtno gnojenje). Po njej ostane zemljišče z dobrimi fizikalnimi lastnostmi kot tudi številnimi organskimi ostanki (predvsem odrezane glave in listje). Poleg sladkorja so pomembni tudi sekundarni produkti, kot so pesni rezanci, melasa (možnost predelave v biotenaol, citronsko kislino) in saturacijski mulj (karbonatacijsko apno), ki je eno najučinkovitejših sredstev za apnenje tal. Združenje pridelovalcev sladkorne pese Slovenije (ZPSPS) se je aktiviralo že pred to odločitvijo in pripravilo v študiji strokovne podlage za možen ponovni zagon sladkorne industrije v Sloveniji. Glede na to, da smo sladkorno peso v preteklosti precej uspešno pridelovali, pričakujemo, da bomo ob ustrezni organizaciji in dovolj profesionalnem in strokovnem pristopu v študiji izračunane parametre za novo tovarno lahko dosegli. ZPSPS si je zadalo težko nalogo. Potrebno bo zbrati investitorje in izdelati poslovno uspešen model nove tovarne sladkorja. Kot rečeno, pa mora biti nova tovarna (in to dejstvo so izpostavili tudi vsi investitorji, s katerimi je ZPSPS v kontaktu in razgovorih) postavljena po takšnem modelu, da sladkor ne bo edini proizvod. Diverzifikacija pa je (kot vemo agrarni ekonomisti) eno od osnovnih orodij boja proti tržnemu tveganju. Prav je, da vsi pomembni akterji v Sloveniji dajo ZPSPS-u pri tej zahtevni aktivnosti vso potrebno podporo, kajti v slogi je moč. LETNI BILTEN DPAE 2013 10 PODNEBNE SPREMEMBE IN PRIDELAVA HRANE Vlado ČASAR mag., dipl. inž. agr. http://dpagrekon.wordpress.com [email protected] Če kdo, potem kmetje prvi opazijo, da se podnebje spreminja. V Angliji so npr. opazili, da žita ne dozorevajo tako kot včasih, korenine sadik so krajše in manj močne, ponekod v Nemčiji se soočajo z izpadom pridelka, enako v Rusiji. "Med podnebnimi spremembami in kmetijstvom obstaja povezava; kmetijstvo je žrtev podnebnih sprememb, a jih hkrati tudi povzroča. Prispeva 10 do 15 % toplogrednih plinov, z dodajanjem gnojil in transportom pa tudi do 30 %," je mnenja Anamarija Slabe z Inštituta za trajnostni razvoj. Ker v ekološkem kmetijstvu za gnojenje ne uporabljajo kemično-sintetičnih pesticidov, ampak žetvene preostanke, zeleno gnojenje ter hlevski gnoj in gnojevko iz živinoreje, ni izpustov sintetičnega dušika, načrtno izgrajujejo humus v tleh, govedo na paši pa npr. ogljik, vezan v rastlinje, poje, kar dodatno prispeva k varovanju okolja. "Z izgradnjo humusa se izboljša struktura tal, saj takšna tla zadržijo več vode in se manj zablatijo, večja je mikrobna biomasa tal – v takšnih tleh je več deževnikov in krešičev, rastline bolje prestajajo sušna obdobja, pa tudi bolj odporne in zdrave so," še razlaga Slabetova (1). Človek verjame zgolj tisto, kar vidi. In podnebne spremembe, o katerih se intenzivno govori že kar nekaj let, so nazadnje postale vidne. Zelo, saj poleg taljenja ledu na Arktiki, ki naj bi bila povsem kopna že čez nekaj let, ekstremne spremembe prihajajo tudi v naše kraje. Pogostejši nalivi in neurja, dolgotrajnejše suše, povečana povprečna temperatura ... so le nekatere od posledic klimatskih sprememb, ki vplivajo tudi na način in obseg proizvodnje hrane. Slika 1: Predvideni vplivi podnebnih sprememb v bližnji prihodnosti v Evropi (2) LETNI BILTEN DPAE 2013 11 PODNEBNE SPREMEMBE IN PRIDELAVA HRANE Vlado ČASAR mag., dipl. inž. agr. http://dpagrekon.wordpress.com [email protected] Najkonkretnejši vpliv imajo spremembe na količino obsega proizvodnje hrane. Kljub močno povečanemu obsegu proizvodnje poljščin tudi na globalni ravni od osemdesetih let prejšnjega stoletja naprej, bi bila le-ta po mnenju znanstvenikov iz univerze v Stanfordu (Velika Britanija) brez klimatskih sprememb večja za dodatnih 5 %. Klimatske spremembe količino pridelane hrane krčijo s krajšanjem časa rasti, krajšimi sezonami, s škodo, ki nastane s sušo in/ali močnejšimi nevihtami, požari, podaljšanimi monsunskimi obdobji. Kako uspešne bodo države, ki jih bo doletela sprememba, je odvisno od njihove sposobnosti prilagajanja, pa tudi od tega, kolikšno količino pridelovalne zemlje bodo namenile proizvodnji rastlin, iz katerih se pridobiva bio-gorivo, koliko pa proizvodnji hrane. Tukaj je ponovno v prednosti t. i. razvitejši svet, tako zaradi geografske, predvsem pa zaradi močnejše kapitalske pozicije. Poseben problem predstavlja ribištvo oziroma lov in pridelava rib. Ribe so ključni vir proteinov za več kot polovico svetovnega prebivalstva, so pa ogrožene tako zaradi klimatskih sprememb kot preagresivnega ribolova, velik učinek ima tudi "vpijanje" ogljikovega dioksida. Segrevanje pomeni tudi selitev ribjih vrst v hladnejše vode, torej proti severu, posledica je izumiranje ribištva v določenih geografskih okoljih, dodatna nezaposlenost. Proizvodnja hrane je tudi velik ustvarjalec toplogrednih plinov kot tudi glavni razlog degradacije okolja (3). Preglednica 1: Učinki spremenjenega podnebja na pridelavo hrane (Četrto državno poročilo konferenci pogodbenic okvirne Konvencije ZN o spremebi podnebja, 2006) Vir: Inštitut za trajnostni razvoj (4) LETNI BILTEN DPAE 2013 12 PODNEBNE SPREMEMBE IN PRIDELAVA HRANE Vlado ČASAR mag., dipl. inž. agr. http://dpagrekon.wordpress.com [email protected] V Sloveniji v zadnjem obdobju opazujemo pogostejše pojavljanje suše kot v preteklosti. Raziskave podnebne spremenljivosti pri nas so pokazale na čedalje več večjih vodnih primanjkljajev, zaradi katerih nastane suša. Opazen je tudi pomik večjega vodnega primanjkljaja oziroma suše v notranjost države. Suše so bile najpogostejše na obalnem območju, pogoste pa še v jugozahodnem, jugovzhodnem in severovzhodnem delu Slovenije. Kmetijska suša lahko pomembno vpliva predvsem na preskrbo prebivalcev z lokalno pridelanimi živili, povzroča pa tudi pomembno gospodarsko škodo. Pomanjkanju padavin se najpogosteje pridružita še dve neugodni spremenljivki: visoke zračne temperature in močnejši veter. Pogostejša kmetijska suša je posledica vrste dejavnikov. Med njimi so povečana in neučinkovita raba vode, spremenjena raba tal in podnebne spremembe. Območja v Sloveniji, ki se že danes spopadajo s sušnimi razmerami, bodo postala še bolj ranljiva. Poleg tega napovedi nakazujejo, da se sušna ogroženost zaradi podnebnih sprememb lahko precej poveča. V izjemnih primerih bo ogroženih kar 40 % kmetijskih površin, kar lahko ogrozi nemoteno preskrbo prebivalcev z lokalno pridelanimi živili in povzroči precejšnjo gospodarsko škodo (5). Preglednica 2: Pričakovani vplivi podnebnih sprememb Vpliv padavine Opis upadanje padavin v prvi polovici leta, naraščanje v drugi, kar vpliva na zmanjšano razpoložljivost vode ter pogostejše in dlje časa trajajoče pomladne in poletne suše (količina padavin se bo lahko zmanjšala za 20 %); povečanje števila gozdnih požarov in drugih povezanih dogodkov (toča, zime brez snega …) ujme pogostejše in hujše ujme (neurja, močne padavine, hitre poplave in plazovi) najizrazitejši dvig temperature v poletnih mesecih (predvsem avgusta), najmanjši dvig pa spomladi in jeseni; vsi štirje letni časi bodo do konca stoletja toplejši, zima za okoli 3,5 °C, pomlad za okoli 3,3 °C, poletje za okoli 5,0 °C in jesen za okoli 4,2 °C dvig temperature medsebojni vplivi več stresnih dejavnikov negotovi medsebojni vpliv več stresnih dejavnikov, npr. troposfernega ozona in depozitov dušika, dvig temperature in upadanje padavin, kar se že sedaj kaže kot sprememba povprečnega pridelka poljščin, pozeba itd. Vir: Kmetijsko poročilo (6) LETNI BILTEN DPAE 2013 13 PODNEBNE SPREMEMBE IN PRIDELAVA HRANE Vlado ČASAR mag., dipl. inž. agr. http://dpagrekon.wordpress.com [email protected] Če veljajo podnebne spremembe danes za enega najresnejših problemov človeštva in nas strokovnjaki pozivajo k njihovi blažitvi z omejevanjem emisij toplogrednih plinov, predvsem ogljikovega dioksida (CO2), oziroma k zmanjševanju "ogljičnega ali CO2 odtisa" (carbon footprint) pa je veliko premalo slišati o vplivu na podnebne spremembe, ki jih imajo prehranske navade in zavržena hrana. Zavržena hrana predstavlja dvakratno breme za okolje: najprej v fazi pridelave oziroma predelave in transporta, drugič pa še kot odpadek. Zato je tako imenovani "okoljski odtis hrane" ali "prehranski CO2 odtis" zelo pomemben vidik podnebnih sprememb, ki ga ne smemo spregledati. Svetovna proizvodnja hrane prostorsko zavzema 25 % vseh bivalnih zemljišč, za pridelavo vse svetovne hrane porabimo približno 70 % vse sveže vode na Zemlji, skrčimo približno 80 % gozdov in "pridelamo" 30 % emisij toplogrednih plinov. Kot je leta 2007 objavila Organizacija združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (v nadaljevanju FAO), vsaki dve sekundi uničimo območje tropskega deževnega gozda v velikosti nogometnega igrišča, da pridobimo pašne površine ali polja za pridelovanje soje, s katero nato krmimo živino, namenjeno človeški prehrani. Za en hamburger izsekamo 50 m 2 tropskega deževnega gozda in kar 90 % "pljuč" planeta uničimo zaradi množične živinoreje. Intenzivna živinoreja potrebuje 17-krat več tal, 14-krat več vode in desetkrat več energije kot poljedelstvo. K prehranskemu CO2 odtisu bistveno prispeva tudi transport hrane. V 90. letih prejšnjega stoletja je bil vpeljan pojem "prehranski kilometri" (food miles) ali "hrana od daleč". Največji delež ogljikovega dioksida v ozračje prispeva hrana, večinoma sveža zelenjava in sadje, ki na police naših trgovin prispe z letalskim prevozom. Z daljšanjem verige od pridelovalca do potrošnika se veča prehranski CO2 odtis, zato je vzpostavitev t. i. "kratkih verig" med pridelovalcem in potrošnikom ena od prioritetnih nalog za znižanje tega okoljskega bremena. Resolucija o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 "Zagotovimo si hrano za jutri", sprejeta 29. 3. 2011, je eden izmed pomembnih ukrepov za spodbujanje domače pridelave sadja in zelenjave. Razveseljivo je, da pridelovalci že spreminjajo svojo poslovno politiko in se med seboj povezujejo v »skupine proizvajalcev«, ki lažje zagotavljajo celostno ponudbo lokalnih pridelkov in proizvodov bodisi v večjih trgovskih verigah ali na tržnici bodisi pri direktni prodaji in preskrbi javnih zavodov s svežimi lokalnimi pridelki in proizvodi. Lokalno pridelano ni samo bolj prijazno do okolja, temveč tudi do našega zdravja. Ima pa tudi veliko pomembnejši strateški in širši družbeni pomen. Prav zato je zelo pomembno, da posameznik – potrošnik – pri nakupovanju hrane dobro premisli tudi o nakupu takšne hrane, ki je pridelana v bližini in ima za sabo čim manj kilometrov poti. LETNI BILTEN DPAE 2013 14 PODNEBNE SPREMEMBE IN PRIDELAVA HRANE Vlado ČASAR mag., dipl. inž. agr. http://dpagrekon.wordpress.com [email protected] Po podatkih FAO vsako leto v svetovnem merilu odvržemo 1,3 milijarde ton hrane. Poročilo britanskega programa WRAP (Waste & Resources Action Programme) o hrani in pijači v odpadkih iz leta 2009 navaja, da od kupljene hrane v razvitem svetu v enem letu zavržemo kar 25 % hrane (po masi). Zavržena hrana je biološko razgradljiv odpadek, ki se, če ni odložena v ustrezne zabojnike (večinoma so rjave barve), na odlagališču razkraja pod anaerobnimi pogoji (brez prisotnosti zraka). V takih pogojih se sprošča deponijski plin, ki je sestavljen pretežno iz metana (CH4). Metan je bolj škodljiv od ogljikovega dioksida, ker znaša njegov potencial globalnega segrevanja 25 v 100 letih. To pomeni, da v 100 letih vsak kilogram CH4 v povprečju ogreje Zemljo 25-krat bolj kot enaka količina CO2. Sodobnemu človeku ne sme biti vseeno, če kupuje prevelike količine hrane, nato pa dobršen del te hrane zavrže. In ne sme mu biti vseeno, kakšno hrano uživa ter od kod je ta hrana. Mar vemo, kaj jemo? Nam je res vseeno? Je cena res edino merilo in na prehranske afere oziroma goljufije trgovcev s hrano, ki se v globalnem svetu kar vrstijo, sproti pozabljamo? Vprašajmo se vsaj, koliko časa hrana "preživi" v hladilnicah in zamrzovalnikih, ko potuje od (industrijskega) pridelovalca na drugem koncu sveta, ki jo obere/pobere še v nezrelem stanju, nato v skladišču, kjer "dozori", nato na poti do trgovine in končno do našega domačega hladilnika (7). LITERATURA: (1) http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5958579 (2) http://www.arso.gov.si/podnebne%20spremembe/projekti/Prilagajanje%20kmetijstva%20na%20podneb ne %20spremembe.pdf (3) http://www.polet.si/dosjeji-x/podnebne-spremembe-pridelava-hrane (4) http://www.itr.si/uploads/-k/CC/-kCC818X8rGv6SNqAWoguw/Publikacija_Varstvo-podnebja-inekokmetijstvo.pdf (5) http://www.zzv-mb.si/images/2013-04-svetovni-dan-zemlje.pdf (6) http://www.arhiv.svps.gov.si/fileadmin/svps.gov.si/pageuploads/strategija/porocilo_kmet.pdf (7) http://www.regionalobala.si/novica/premisli-jej-varuj-okoljski-odtis-zavrzene-hrane LETNI BILTEN DPAE 2013 15 TUDI ZELENJAVO SE DA PRIDELOVATI POD PROTITOČNO MREŽO Silvo POZDEREC mag., dipl. inž. agr. http://dpagrekon.wordpress.com [email protected] Kmetijstvo je zelo odvisno od vremenskih in klimatskih danosti in je v zvezi s podnebnimi spremembami močno ranljivo, in to najbolj zaradi ekstremnega vremena, kamor štejemo zlasti suše, poplave, neurja s točo, pa tudi nizke temperature s pozebami ter vročinske valove. V prihodnosti se pričakuje poleg povišane temperature zraka in tal tudi spremenjen padavinski režim, bolj omejene vodne vire in večjo intenzivnost ter pogostnost ekstremnih vremenskih dogodkov. Na predvidene podnebne spremembe se lahko pravočasno pripravimo, saj tako ublažimo morebitne negativne učinke. Namen prilagajanja je zmanjšati tveganje in škodo zaradi sedanjih in prihodnjih škodljivih učinkov podnebnih sprememb, in sicer na način, ki je stroškovno učinkovit ali izkorišča možne koristi. Prilagajanje lahko zajema nacionalne ali regionalne strategije in tudi praktične ukrepe, ki se izvajajo na ravni skupnosti ali jih uporabljajo posamezniki. Konkretni ukrepi v javnem in zasebnem sektorju so zelo raznovrstni in zajemajo lahko blage in razmeroma poceni ukrepe, npr. varovanje vode, učinkovito porabo nezadostnih virov vode; spremembe pri kolobarjenju in datumih setve, uporabo poljščin, odpornih na sušo, ohranjanje prilagoditvenega potenciala gozdnih drevesnih vrst na spremembe v okolju, prilagajanje gospodarjenja z naravnimi ekosistemi ter ukrepanje ob motnjah, javno načrtovanje in osveščanje javnosti; ali pa tudi druge zaščitne in preselitvene ukrepe. Ukrepi so potrebni tudi v javnem sektorju, npr. prilagajanje rabe prostora ali posodabljanje strategij za ravnanje ob primeru naravnih nesreč in zgodnji sistemi za opozarjanje nanje Pri rastlinski pridelavi bo treba v prihodnje uvesti določene prilagoditve. Te so zlasti: sprememba datuma setve, spremenjeni kultivarji, izbira sort, ki na sušo niso občutljive, vzpostavitev namakalnih sistemov in pridelavo hrane v rastlinjakih. Verjetno bo potrebno intenzivnejše gnojenje za kompenzacijo skrajšane rastne dobe in potencialen vodni stres. Zavedati pa se moramo, da bodo višje temperature zraka povzročale obsežnejši in hitrejši razvoj bolezni in škodljivcev. Zato se bodo povečali tudi stroški varstva rastlin pred škodljivci in boleznimi ter verjetno tudi celotne rastlinske pridelave. Vsi prilagoditveni ukrepi ekonomsko niso enakovredni. Sprememba datuma setve na zgodnejši termin je povezana s tveganjem zaradi poznih pomladnih slan, namakanje oz. vzpostavitev namakalnih sistemov pa je verjetno predrago. Zato je priporočljivo razmišljati o novih kultivarjih in o spremenjeni gnojilni praksi. Možne prilagoditve gre morda iskati tudi v biotehnologiji, ki bo lahko rastlinske (ali celo živalske) vrste prilagodila na nove razmere v okolju. LETNI BILTEN DPAE 2013 16 TUDI ZELENJAVO SE DA PRIDELOVATI POD PROTITOČNO MREŽO Silvo POZDEREC mag., dipl. inž. agr. http://dpagrekon.wordpress.com [email protected] Kmetijstvo je usodno odvisno od vremena oz. podnebnih razmer, saj imajo temperatura zraka in tal, sončno obsevanje, zračna vlaga, količina in razporeditev padavin ter pogostnost in intenzivnost vremenskih ujm odločilen vpliv na rastlinsko pridelavo. Rastlinska pridelava je bila v preteklosti še bolj odvisna od okoljskih vplivov kot danes, s tem pa je bila tudi bolj prilagojena tem neugodnim naravnim danostim. Z razvojem tehnologije kmetijske proizvodnje, ob izboljšanju opazovanja in napovedovanja vremena ter občasno ugodnejšem vremenu, se je ta odvisnost navidezno zmanjšala, s tem pa tudi v praksi prilagodljivost pridelave. Na drugi strani so pridelovalci zaradi pritiska trga prisiljeni iskati proizvodne usmeritve in prilagajati setveno strukturo s ciljem povečanja pridelkov in s tem posledično dohodka na kmetijskih gospodarstvih. To pa ni vedno skladno z možnostmi in naravnimi pogoji. Kmetijstvo je zaradi odvisnosti od vremena in podnebnih sprememb najbolj občutljiv sektor na ekstremne vremenske pogoje. Slovenski kmetijski prostor vsako leto prizadene vsaj ena od podnebnih sprememb. Tudi izven slovenskih meja lahko vidimo, da se svet pogosto srečuje z naravnimi katastrofami, ki med drugim vplivajo tudi na kmetijsko proizvodnjo. V kmetijski proizvodnji poznamo več vrst tveganj. Ena od teh tveganj so naravne razmere. Ta tveganja pa se lahko pokažejo v zmanjšani proizvodnji, v znižani kakovosti proizvodov in v škodi, ki dolgoročno vpliva na kmetijsko proizvodnjo. Posamezni kmetijski pridelovalci tveganja vidijo drugače. To videnje tveganja je odvisno tudi od njihovih lastnih izkušenj, kaj posamezno tveganje dejansko pomeni za njihovo kmetijo. Tveganje v kmetijstvu ni pomembno le za posameznega kmetijskega pridelovalca, ampak je pomembno za celotno družbo. Če pridelovalci niso pripravljeni prevzeti tveganja, lahko to privede do neučinkovite alokacije resursov, posledica česar pa je lahko manjša blaginja vsega prebivalstva, kar se kaže lahko npr. v povečanem uvozu hrane iz tujine, ki je manj kvalitetna in zdrava kot hrana, ki je pridelana v domačem lokalnem okolju. Največ škode v slovenskem kmetijstvu povzročijo pozebe, toča in kmetijska suša, v manjšem obsegu tudi druge neugodne vremenske razmere, kot so močan veter, močne padavine ter vremensko pogojene bolezni ter škodljivci. Po SURS-u sta v preteklih letih, v strukturi vseh naravnih nesreč v Sloveniji, največji delež predstavljali suša in toča, sledijo jima neurja, pozebe in ostale nesreče, ki vplivajo na kmetijsko proizvodnjo, kot so škodljivci in bolezni. LETNI BILTEN DPAE 2013 17 TUDI ZELENJAVO SE DA PRIDELOVATI POD PROTITOČNO MREŽO Silvo POZDEREC mag., dipl. inž. agr. http://dpagrekon.wordpress.com [email protected] Suša je pojav, ko se zaradi pomanjkanja ali nezadostne količine padavin v daljšem obdobju pojavi znatno hidrološko neravnovesje. Posledice tega so pomanjkanje vode, manjši pridelek, zelo znižana gladina podtalnice in majhna talna vlaga. O suši v kmetijstvu lahko govorimo takrat, ko v daljšem časovnem obdobju ne pade dovolj padavin za normalen razvoj in dozorevanje kmetijskih rastlin, kar negativno vpliva na velikost in končno kakovost pridelka. Eden od najučinkovitejših ukrepov, s katerim lahko v določenih okoliščinah uspešno obvladujemo sušo, je prav gotovo namakanje kmetijskih rastlin (t. i. vzpostavitev namakalnih sistemov, izgradnja vodnih zbiralnikov itn.). Tudi s pravilno porazdelitvijo kmetijskih rastlin glede na podnebne razmere in tla v Sloveniji bi se marsikje lahko izognili posledicam predvsem pomladanske in poletne suše. Toča največ škode v kmetijski proizvodnji povzroči na poljščinah in zelenjadnicah, ki jih pridelujemo na prostem, v vinogradih in sadovnjakih. Pri škodi, ki je posledica toče, je zelo pomemben letni čas, ko do tega pride. Če pade npr. na neko poljščino zgodaj spomladi, ima ta poljščina še možnost, da se regenerira in tako se še lahko pričakuje nekaj pridelka. Drugače je, če toča potolče rastline, ki so že dozorele; v tem primeru so posledice toče večje. Škoda na kmetijskih rastlinah je odvisna od intenzitete, trajanja in velikosti točnih zrn ter od vrste rastline, njenega razvojnega stanja in kondicije ter vremenskih razmer pred točo in po njej. Poškodovane rastline so bolj občutljive, saj so poškodbe, ki jih povzroči toča, vhod za glivične in bakterijske bolezni. Tako poškodovane rastline imajo zmanjšano tržno vrednost, poškodbe plodov pa so pogosto lahko tako velike, da so manj primerne celo za industrijsko predelavo. Pred točo se lahko branimo na način, da pridelek oz. trajni nasad (sadovnjak, vinograd) zavarujemo s protitočnimi mrežami. Zaščita z mrežami, ki jih pogosto razpnemo v sadjarstvu in vinogradništvu, je praktično eden najbolj zanesljivih načinov, kako obvarovati tudi tovrstno kmetijsko proizvodnjo pred točo. Postavitev mrež zahteva veliko začetne investicije, a se ta v krajih, kjer vsaj enkrat na leto pada toča, povrne v nekaj letih. Blažitev posledic škode zaradi toče omogoča tudi zavarovanje pridelka, saj s tem lahko vsaj delno povrnemo izgubljen dohodek. V zelenjadarstvu se proti toči borimo tako, da pridelujemo zelenjavo v zaščitenih prostorih oz. rastlinjakih in/ali pod protitočnimi mrežami. LETNI BILTEN DPAE 2013 18 TUDI ZELENJAVO SE DA PRIDELOVATI POD PROTITOČNO MREŽO Silvo POZDEREC mag., dipl. inž. agr. http://dpagrekon.wordpress.com [email protected] Pridelava zelenjave pod protitočno mrežo na zelenjadarski kmetiji Ratnik (Foto: Simon Ratnik) Na predvidene podnebne spremembe se lahko pravočasno pripravimo. Namen prilagajanja je zmanjšati tveganje in škodo zaradi sedanjih in prihodnjih škodljivih učinkov podnebnih sprememb. Za uspešno prilagajanje podnebnim spremembam bodo potrebni tudi številni ukrepi kmetijske politike in najverjetneje spremembe obstoječe zakonodaje. Med drugim mora država vzpostaviti učinkovit sistem zagotavljanja ekonomske varnosti, ki vključuje vse, ki se ukvarjajo s kmetijsko proizvodnjo. Ta sistem je lahko organiziran preko zavarovalnic in sofinanciranja zavarovalnih premij ali pa je potrebno poiskati drugo učinkovito obliko zagotavljanja varnosti v primeru nastanka večjih škod, ki nastanejo zaradi podnebnih sprememb. Nova kmetijska politika daje velik pomen blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, saj je njen vidik vključen v vse prednostne naloge PRP 2014–2020. S tem lahko povemo, da so bile podnebne spremembe prepoznane kot eden ključnih izzivov v kmetijstvu, živilsko-predelovalni industriji in gozdarstvu. Od nas samih pa je v prihodnje odvisno, če bomo te prednostne naloge zaznali in jih v praksi tudi v polni meri uporabili. LETNI BILTEN DPAE 2013 19 Aktivnosti DPAE v letu 2013 V letu 2013 je Društvo prijateljev agrarne ekonomike izvajalo tekoče aktivnosti v skladu s pravili oziroma akti o ustanovitvi. Društvo je spodbujalo in koordiniralo strokovno delovanje članov, organiziralo BOWLING in VELIKI PIKNIK ob koncu študijskega leta. Izpod peresa društva so nastali tudi AKTUALNI LISTI DPAE. V mesecu avgustu se je društvo predstavilo na 51. Mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA 2013 v Gornji Radgoni pod okriljem Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, Univerze v Mariboru Društvo prijateljev agrarne ekonomike je v sodelovanju s Fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede, Univerze v Mariboru ter Raziskovalnim izobraževalnim središčem Dvorec Rakičan v mesecu decembru organiziralo že drugo okroglo mizo na aktualno problematiko v kmetijstvu, in sicer z naslovm »UPRAVLJANJE S TVEGANJI V LUČI PODNEBNIH SPREMEMB V KMETIJSTVU«. VABLJENI K VČLANITVI Več o delovanju društva na spletni strani: www.dpagrekon.wordpress.com AGRARNE EKONOMIKE DRUŠTVO PRIJATELJEV
© Copyright 2024