Letni bilten DPAE 2014 - Društvo prijateljev agrarne ekonomike
2014 LETNI BILTEN UVODNIK Drage prijateljice in prijatelji, trenutno prebirate novo številko Letnega biltena 2014 Društva prijateljev agrarne ekonomike, v katerem boste našli zanimive in poučne strokovne članke članov DPAE s področja agrarne ekonomike. V Društvu prijateljev agrarne ekonomike (DPAE) smo tudi v letu 2014 posvečali pozornost predvsem spodbujanju in dvigovanju osveščenosti na področju pridelave varne hrane in prehranske samooskrbe. Zato smo že drugo leto zapored izvedli anketiranje po pomurskih osnovnih šolah, in sicer na temo o znanju osnovnošolskih otrok iz kmetijstva in varne hrane. V anketi, ki je bila sestavljena iz desetih kratkih vprašanj, smo spraševali po mnenju učencev devetih razredov pomurskih osnovnih šol. Število vseh učencev, ki so rešili anketo v letu 2014, je bilo kar 285. LETNI BILTEN DRUŠTVA PRIJATELJEV AGRARNEEKONOMIKE Lipovci, december 2014, številka 3 Uredila: Silvo Pozderec, mag. Vlado Časar, mag. Lektoriranje: Tatjana Horvat Izdajatelj: Društvo prijateljev agrarne ekonomike Lipovci 160 9231 Beltinci Naklada: 50 izvodov Dne, 10. 11. 2014, je bil za DPAE veliki dan, saj smo s strani MKGP prejeli pozitivno odločbo v zvezi z delovanjem društva v javnem interesu na področju kmetijstva in razvoja podeželja. V letu 2015 boste lahko tako del dohodnine namenili nam (DPAE), mi pa bomo še aktivneje poskrbeli/skrbeli za razvoj kmetijstva in podeželja v RS. Za nami je zelo uspešno leto. Veselimo in stremimo k ciljem že v letu, ki nam počasi prihaja naproti. Srečno in vse dobro v letu 2015! Silvo POZDEREC, mag. predsednik DPAE KAZALO VSEBINE 1 Karmen PAŽEK s sodelavci PRVO DESETLETJE SLOVENIJE V EU - POPIS STANJA V KMETIJSTVU 1 2 Silvo POZDEREC Vlado ČASAR ZNANJE IZ KMETIJSTVA IN VARNE HRANE NA POMURSKIH OSNOVNIH ŠOLAH 5 3 Boris KRAUTHAKER MOBILNE APLIKACIJE V KMETIJSTVU 11 4 Mojca KLEMENČIČ EKONOMSKA ANALIZA PEKOVSKIH IZDELKOV IN TESTENIN 14 5 Vlado ČASAR NOVE TEHNOLOGIJE V KMETIJSTVU 15 6 Božo SMODEK RAČUNOVODSTVO V KMETIJSTVU 19 7 Silvo POZDEREC USPEŠNO TRŽENJE EKOLOŠKIH PRIDELKOV IN IZDELKOV 22 PRVO DESETLETJE SLOVENIJE V EU – POPIS STANJA V KMETIJSTVU izr. prof. dr. Karmen PAŽEK red. prof. dr. Črtomir ROZMAN red. prof. dr. Vjekoslav PAR izr. prof. dr. Mario NJAVRO doc. dr. Lari HADELAN http://dpagrekon.wordpress.com [email protected] 1. maja 2014 bo minilo deset let od vključitve Slovenije v Evropsko unijo. Kot novinka v tej skupnosti držav se je Slovenija hitro prilagodila ustroju EU in v prvi polovici leta 2008 je že predsedovala Svetu EU kot prva od desetih držav, ki so postale članice EU v letu 2004. V letu 2007 se je Slovenija vključila še v Evropsko monetarno unijo. Kaj nam o kakovosti življenja prebivalcev, o razvoju družbe, o stanju v gospodarstvu v tem desetletju lahko povejo statistični podatki? Živimo po vstopu v EU boljše ali slabše? Na taka in podobna vprašanja lahko najdemo odgovore v publikaciji, ki jo je ob obletnici izdal Statistični urad republike Slovenije (To je Slovenija – naše prvo desetletje v EU, http://www.stat.si/doc/pub/TojeSlovenija.pdf). Za prikaz podobe Slovenije v zadnjem desetletju so bili uporabljeni uveljavljeni statistične kazalniki. V tem prispevku je iz te publikacije pripravljen kratek povzetek o stanju kmetijstva v republiki Sloveniji. Kmetijska gospodarstva v Sloveniji so se od vstopa Slovenije v EU do danes nekoliko spremenila, po številu in po obsegu: od leta 2004 do leta 2010 se je njihovo število zmanjšalo za več kot 2.500, preostala kmetijska gospodarstva pa so se nekoliko povečala. Kmetijsko gospodarstvo je tako v letu 2010 obdelovalo povprečno približno 3.000 m2 (0,3 ha) več njiv, po 2.000 m2 (0,2 ha) več trajnega travinja, sadovnjakov in oljčnikov ter toliko vinogradov kot v letu 2003, ko se je Slovenija pripravljala na vstop v EU. Vse pomembnejše panoge živinoreje pa so v tem obdobju upadle, predvsem prašičereja. Po zadnjih razpoložljivih podatkih (začasni podatki za leto 2013) obdeluje povprečno veliko kmetijsko gospodarstvo v Sloveniji 6,5 hektarja kmetijskih zemljišč v uporabi in redi 5,5 glave velike živine. V Sloveniji je bilo v letu 2013 okoli 73.000 kmetijskih gospodarstev (to so kmetijska podjetja in družinske kmetije skupaj); vsa skupaj so gospodarila z več kot 888.000 hektarji vseh zemljišč; od tega je bilo približno 56 % kmetijskih zemljišč (to so kmetijska zemljišča v uporabi in neobdelana in zarasla kmetijska zemljišča skupaj), okoli 42 % gozda in 2 % nerodovitnih zemljišč. Največji del celotne površine kmetijskih zemljišč v uporabi so obsegali trajni travniki in pašniki (58 %), drugi največji del njive (36 %) in potem trajni nasadi (6 %). Prevladujoča kultura na njivah so bila ves čas, pred vstopom Slovenije v EU in tudi danes, strna žita; v letu 2013 so se pridelovala na okoli 56 % površine vseh njiv; na približno 32 % površine njiv se je pridelovala zelena krma (slika 1). LETNI BILTEN DPAE 2014 1 PRVO DESETLETJE SLOVENIJE V EU – POPIS STANJA V KMETIJSTVU izr. prof. dr. Karmen PAŽEK red. prof. dr. Črtomir ROZMAN red. prof. dr. Vjekoslav PAR izr. prof. dr. Mario NJAVRO doc. dr. Lari HADELAN http://dpagrekon.wordpress.com [email protected] Slika 1: Struktura kmetijskih zemljišč v uporabi na kmetijskih gospodarstvih v %, Slovenija, 2013 (SURS) Na kmetijskih gospodarstvih so v letu 2013 redili okoli 462.500 govedi (ali okoli 16.000 manj kot v letu 2003), okoli 287.900 prašičev (ali okoli 320.000 manj kot v letu 2003) in okoli 4.952.500 kljunov perutnine (ali okoli 181.000 manj kot v letu 2003). Poleg tega so za prehrano ljudi redili (v manjšem obsegu) tudi drobnico, konje in druge živali. Slovenska kmetijska gospodarstva so v letu 2012 zadovoljila z lastnimi pridelki in proizvodi malo več kot 70 % potreb prebivalcev Slovenije po žitih, okoli 83 % potreb po mesu, okoli 92 % potreb po jajcih, le 34 % potreb po zelenjavi in le okoli 55 % potreb po krompirju. Ena najpomembnejših panog slovenskega kmetijstva je prireja kravjega mleka. Mleka smo ves ta čas (2003–2012) pridelali več, kot ga sami potrebujemo, čeprav se je prireja kravjega mleka po vstopu Slovenije v EU zmanjšala za okoli 6 % (z okoli 661.700 ton v letu 2003 na okoli 620.900 ton v letu 2012, slika 2). LETNI BILTEN DPAE 2014 2 PRVO DESETLETJE SLOVENIJE V EU – POPIS STANJA V KMETIJSTVU izr. prof. dr. Karmen PAŽEK red. prof. dr. Črtomir ROZMAN red. prof. dr. Vjekoslav PAR izr. prof. dr. Mario NJAVRO doc. dr. Lari HADELAN http://dpagrekon.wordpress.com [email protected] Slika 2: Stopnja samooskrbe v bilancah proizvodnje in potrošnje za žita, krompir, zelenjavo in meso, Slovenija (SURS) Po podatkih iz leta 2010 (takrat je v večini držav članic EU potekal popis kmetijstva) pomenijo slovenska kmetijska gospodarstva 0,6 % vseh kmetijskih gospodarstev v EU28. V EU28 je bilo ob omenjenem popisu približno 12 milijonov kmetijskih gospodarstev, od tega jih je bilo skoraj tretjina v Romuniji. Povprečno veliko slovensko kmetijsko gospodarstvo je bilo sicer več kot pol manjše od povprečno velikega kmetijskega gospodarstva v celotni EU28. Ekološko kmetijstvo postaja v slovenskem kmetijskem prostoru čedalje pomembnejše; v zadnjih letih se je število kmetijskih gospodarstev z ekološkim načinom pridelave opazno povečalo. V letu 2004 je bilo takih kmetijskih gospodarstev približno 1.600, v letu 2012 pa skoraj 2.700. Povečuje se tudi površina kmetijskih zemljišč v uporabi z ekološko pridelavo in število živali v ekološki reji. V letu 2012 je bilo ekološki pridelavi namenjenih 35.000 hektarjev površine kmetijskih zemljišč v uporabi (to je 52 % več kot v letu 2004), vseh živali v ekološki reji pa je bilo skoraj 130.000 (slika 3). Slika 3: Površina kmetijskih zemljišč v uporabi z ekološkim načinom kmetovanja, ha, Slovenija (MKO) LETNI BILTEN DPAE 2014 3 PRVO DESETLETJE SLOVENIJE V EU – POPIS STANJA V KMETIJSTVU izr. prof. dr. Karmen PAŽEK red. prof. dr. Črtomir ROZMAN red. prof. dr. Vjekoslav PAR izr. prof. dr. Mario NJAVRO doc. dr. Lari HADELAN http://dpagrekon.wordpress.com [email protected] Posamezne kategorije kmetijskih zemljišč v uporabi z ekološko pridelavo so bile v letu 2012 v celotni kmetijski pridelavi zastopane takole: največji delež so zavzemali oljčniki (21 % površine vseh oljčnikov), sledili so trajni travniki in pašniki (11 % površine vseh) ter sadovnjaki (prav tako 11 % površine vseh). Njive z ekološko pridelavo so zavzemale le nekaj več kot 2 % površine vseh njiv, ki jih obdelujejo kmetijska gospodarstva v Sloveniji.V letu 2012 je delež kmetijskih zemljišč v uporabi z ekološko pridelavo znašal nekaj več kot 7 % vseh kmetijskih zemljišč v uporabi. Največji delež kmetijskih zemljišč v uporabi z ekološko pridelavo so v letu 2012 imeli v Avstriji, skoraj 19 % od vseh kmetijskih zemljišč v uporabi. V Sloveniji se je takrat ekološko kmetovalo na nekaj več kot 7 % vseh kmetijskih zemljišč v uporabi. Tak način kmetovanja je bil tedaj najmanj uveljavljen v Bolgariji in na Malti; v vsaki od teh držav so za ekološko pridelavo namenili manj kot 1 % vseh zemljišč v uporabi. Če povzamemo, kmetijska gospodarstva v Sloveniji so se od vstopa v EU nekoliko spremenila - od leta 2004 do leta 2010 se je njihovo število zmanjšalo za več kot 2500, preostala kmetijska gospodarstva pa so se nekoliko povečala. Do leta 2010 so upadle vse pomembne panoge živinoreje, predvsem prašičereja, zmanjšala se je samooskrba z mesom in krompirjem, nasprotno pa se je samooskrba pri žitih povečala. Viri: MKO, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, http://www.mkgp.gov.si/si/ SURS, Statistični urad republike Slovenije, 2014. To je Slovenija – naše prvo desetletje v EU, http://www.stat.si/doc/pub/TojeSlovenija.pdf LETNI BILTEN DPAE 2014 4 ZNANJE IZ KMETIJSTVA IN VARNE HRANE NA POMURSKIH OSNOVNIH ŠOLAH Silvo POZDEREC mag., dipl. inž. agr. Vlado ČASAR mag., dipl. inž. agr. http://dpagrekon.wordpress.com [email protected] Društvo prijateljev agrarne ekonomike (DPAE), ki v zadnjih letih posveča pozornost predvsem spodbujanju in dvigovanju osveščenosti na področju pridelave varne hrane in prehranske samooskrbe v RS, je že drugo leto zapored v mesecu septembru 2014 izvajalo anketiranje po pomurskih osnovnih šolah, in sicer na temo o znanju osnovnošolskih otrok iz kmetijstva in varne hrane. V anketi, ki je bila sestavljena iz desetih kratkih vprašanj, smo spraševali po mnenju učencev devetih razredov pomurskih osnovnih šol. Število vseh učencev, ki so rešili anketo, je bilo 285. Rezultati ankete bodo služili DPAE in anketiranim OŠ kot ocena razvitosti in prepoznavnosti kmetijstva in varne hrane v naši regiji, informacija o tem, kakšen je pogled/znanje osnovnošolskih otrok na tematiko kmetijstva in varne hrane ter kakšne smernice uvesti v prihodnje, da bo kmetijstvo bolj cenjeno in prepoznavno v pomurskih osnovnih šolah. V nadaljevanju sledi povzetek anketnih odgovorov, kjer bi jim bilo potrebno nameniti v prihodnje več časa, da bi se znanje osnovnošolskih otrok na tematiko o kmetijstvu in varni hrani med otroki oz. med pomurskimi osnovnimi šolami izboljšalo. Na vprašanje: »Si že slišal/-a za izraz ekološko kmetijstvo?« je odgovorilo z »da« 15 % učencev, da so morda že slišali – 30 % učencev, da še za izraz niso slišali pa – 55 % učencev. Na: »Si že slišal/-a za izraz integrirana pridelava?« je odgovorilo z »da« le 1 % učencev, da so morda že slišali – 5 % učencev, da še za izraz niso slišali pa kar – 94 % učencev. Nadalje smo jih povprašali: »Kako bi prepoznal/-a ekološko živilo?«. Na to vprašanje je 51 % učencev odgovorilo napačno, 11 % je podalo delno pravilen odgovor, 38 % učencev pa je odgovorilo pravilno. Povprašali smo jih tudi o označbah na živilih, in sicer o evropskem listu (oznaki za ekološko živilo). Znaka ni prepoznalo 68 % učencev, 9 % učencev ga je že morda videlo, 23 % učencev pa ga je prepoznalo. Na vprašanje: »Kaj za tebe predstavlja izraz lokalna hrana?« je odgovorilo napačno 41 % učencev, delno pravilen odgovor je podalo 17 % učencev, pravilno je odgovorilo 42 % učencev. Povprašali smo tudi: »Kako pogosto se na vašem jedilniku znajde sadje in zelenjava?«. Večina anketiranih učencev je odgovorila, da se na njihovem jedilniku največkrat znajde sadje in malo manjkrat zelenjava (več v grafikonu v nadaljevanju). LETNI BILTEN DPAE 2014 5 ZNANJE IZ KMETIJSTVA IN VARNE HRANE NA POMURSKIH OSNOVNIH ŠOLAH Silvo POZDEREC mag., dipl. inž. agr. Vlado ČASAR mag., dipl. inž. agr. http://dpagrekon.wordpress.com [email protected] V nadaljevanju smo povprašali: »Kako bi razložili pojem pesticid?«. Na to vprašanje je 60 % učencev odgovorilo napačno, 23 % je podalo delno pravilen odgovor, 17 % pa jih je odgovorilo pravilno. Povprašali smo jih tudi o gensko spremenjeni hrani. Večina učencev (62 %) ni vedela oz. ni podala pravilnega odgovora, 27 % je podalo delno pravilen odgovor, 11 % učencev pa je odgovorilo na to vprašanje s pravilnim odgovorom. Na vprašanje: »Kako se lahko prepričaš, da so pridelki/izdelki, ki jih prodajalec prodaja ekološki?« je nepravilno odgovorilo kar 60 % vseh učencev, 32 % učencev je podalo delno pravilen odgovor in samo 8 % učencev je podalo pravilen odgovor. Si že slišal/-a izraz ekološko kmetijstvo? Če si, ga pojasni. 15% ne 55% 30% morda da n=285 Vir: DPAE 2014 Si že slišal/-a izraz integrirana pridelava? Če si, ga pojasni. 94% ne morda da 1% 5% n=285 Vir: DPAE 2014 LETNI BILTEN DPAE 2014 6 ZNANJE IZ KMETIJSTVA IN VARNE HRANE NA POMURSKIH OSNOVNIH ŠOLAH Silvo POZDEREC mag., dipl. inž. agr. Vlado ČASAR mag., dipl. inž. agr. http://dpagrekon.wordpress.com [email protected] Kako bi prepoznal/-a ekološko živilo? 38% 51% 11% nepravilen odgovor delno pravilen odgovor pravilen odgovor n=285 Vir: DPAE 2014 Ali veš kaj predstavlja označba/slika na živilu? 23% ne 9% morda 68% da n=285 Vir: DPAE 2014 Kaj za tebe predstavlja izraz lokalna hrana? 42% 41% nepravilen odgovor delno pravilen odgovor 17% pravilen odgovor n=285 Vir: DPAE 2014 LETNI BILTEN DPAE 2014 7 ZNANJE IZ KMETIJSTVA IN VARNE HRANE NA POMURSKIH OSNOVNIH ŠOLAH Silvo POZDEREC mag., dipl. inž. agr. Vlado ČASAR mag., dipl. inž. agr. http://dpagrekon.wordpress.com [email protected] Kako pogosto na dan, se na tvojem jedilniku znajde sadje? 36% 1x 32% 2x 32% 3x n=285 Vir: DPAE 2014 Kako pogosto na dan, se na tvojem jedilniku znajde zelenjava? 29% 46% 1x 2x 25% 3x n=285 Vir: DPAE 2014 Kako bi razložil/-a pojem pesticid? 17% 23% nepravilen odgovor 60% delno pravilen odgovor pravilen odgovor n=285 Vir: DPAE 2014 LETNI BILTEN DPAE 2014 8 ZNANJE IZ KMETIJSTVA IN VARNE HRANE NA POMURSKIH OSNOVNIH ŠOLAH Silvo POZDEREC mag., dipl. inž. agr. Vlado ČASAR mag., dipl. inž. agr. http://dpagrekon.wordpress.com [email protected] Kaj je gensko spremenjena hrana? 11% nepravilen odgovor 27% 62% delno pravilen odgovor pravilen odgovor n=285 Vir: DPAE 2014 Kako se lahko prepričaš, da so pridelki/izdelki, ki jih prodajalec prodaja ekološki? 8% 32% 60% nepravilen odgovor delno pravilen odgovor pravilen odgovor n=285 Vir: DPAE 2014 Sledijo nekateri odgovori, ki so bili zelo »zanimivi«. Na vprašanje: »Kako bi razložil pojem pesticid?« je večina odgovorila, da je to škropivo, nekateri so odgovorili, da je to bakterija, drugi pa, da je to gnojilo. Na vprašanje: »Kaj je gensko spremenjena hrana?« so bili odgovori sledeči: nekaj so vbrizgali v njo, da hitreje zraste; da ni izdelana po naravni poti, ampak raste v vodi; ko zaužijem omenjeno hrano, se spremenim v volkodlaka. Na vprašanje: »Kaj za tebe predstavlja lokalna hrana?« so bili nekateri odgovori sledeči: da je to hrana, ki jo dobiš v lokalu; predstavlja hitro hrano; hrana, ki je iz trgovine; hrana, ki jo dobimo v restavraciji. LETNI BILTEN DPAE 2014 9 ZNANJE IZ KMETIJSTVA IN VARNE HRANE NA POMURSKIH OSNOVNIH ŠOLAH Silvo POZDEREC mag., dipl. inž. agr. Vlado ČASAR mag., dipl. inž. agr. http://dpagrekon.wordpress.com [email protected] Na vprašanje: »Kako se lahko prepričaš, da so pridelki/izdelki, ki jih prodajalec prodaja, ekološki?« je pravilno odgovorilo le nekaj anketirancev, med napačnimi odgovori pa so bili: prodajalec naj pokaže osebno, potrdilo, licenco, njivo, pridelke. Rezultati ankete kažejo na to, da je potrebno v prihodnje izvesti še več aktivnega informiranja, osveščanja in izobraževanja o splošnem znanju iz kmetijstva in varni hrani med pomurskimi osnovnimi šolami ter seznaniti in spodbuditi pomurske osnovne šole, predvsem pa ravnatelje in učitelje, da bodo znali posredovati pravilno osnovno znanje iz kmetijstva že otrokom. Predvsem je potrebno poskrbeti, da učenci že v osnovni šoli zaznajo vrednote in prednosti hrane, ki je pridelana na varen in zdrav način. Naučiti se jo morajo prepoznati po kakovosti, boljšem okusu in boljših lastnostih za zdravje. Po drugi strani pa je ključnega pomena, da bi v prihodnje otroci večkrat posegali po domači, lokalno pridelani hrani, da bi jo znali pogosteje vključevati v svoje dnevne obroke in da bi kmetijstvo vzljubili ter se navsezadnje odločali za naravoslovne poklice. Vir: DPAE LETNI BILTEN DPAE 2014 10 MOBILNE APLIKACIJE V KMETIJSTVU Boris KRAUTHAKER univ. dipl. inž. rač. in inf. http://dpagrekon.wordpress.com [email protected] Informacijske tehnologije so postale praktično nepogrešljive na vseh področjih in kmetijstvo ni nobena izjema. Kmetijam omogočajo napredek v sami kvaliteti na področju delovanja in poslovanja. Tudi kmetije so, podobno kot v gospodarstvu in javni upravi, izpostavljene različnih zahtevam glede poročanja in drugim zahtevam (1). Recimo FADN (angl. Farm Accountancy Data Network) je direktiva EU, ki zbira strukturne in računovodske podatke, ki se nanašajo na kmetijsko gospodarstvo. Raziskava FADN zajema le tiste kmetije, ki presegajo minimalno ekonomske velikosti (prag). V Sloveniji se zbirajo podatki FADN za poročanje EU na okrog 1000 kmetijskih gospodarstvih, ki presegajo prag 4.000 evrov standardnega prihodka (2). Vsekakor se večje kmetije v Sloveniji ne morejo izogniti uporabi informacijskih tehnologij. V zadnjem času so v razcvetu pametni telefoni in tablice. Nakup pametnega telefona oz. tablice ni več omejen samo na najbolj razvita področja na svetu, saj cene teh naprav konstantno padajo in so dosegljive tudi v nerazvitih predelih sveta. Proizvajalci teh naprav so osredotočeni bolj na poceni izdelavo, saj se zavedajo potenciala nerazvitega tržišča. Zanimiva je predvsem Afrika, saj bi se naj uporaba pametnih telefonov in tablic v naslednjih nekaj letih povečala iz 5 % na 30 %, v nekaterih državah celo na 50 %. Slika 1: Napoved števila povezanih naprav v svetu (3) LETNI BILTEN DPAE 2014 11 MOBILNE APLIKACIJE V KMETIJSTVU Boris KRAUTHAKER univ. dipl. inž. rač. in inf. http://dpagrekon.wordpress.com [email protected] Iz slike 1 lahko odčitamo, da lahko v letu 2017 pričakujemo skoraj 2 bilijona povezanih pametnih telefonov in tablic. Rast prodaje pametnih telefonov in tablic pa izzove tudi razvijalce mobilnih aplikacij, ki se prav tako iz dneva v dan drastično povečujejo in posledično tudi uporaba le-teh. Trenutno je bilo prenesenih iz raznih mobilnih trgovin okrog 150 bilijonov mobilnih aplikacij, ta številka pa naj bi se do leta 2017 povečala (slika 2). Slika 2: Skupno število prenesenih mobilnih aplikacij Vsekakor so pametni telefoni in tablice postali pomembno orodje tudi za kmete, saj lahko: • • • • • • pridobijo različne informacije za vsako fazo kmetovanja, omogočajo njim lažje vodenje in načrtovanje njihove proizvodnje, pomagajo pri promociji in trženju njihovih produktov, pomagajo pri pridobivanju osnovnih informacij, recimo o vremenu, omogočajo nabavo materiala in plačevanje itd. Velika prednost pametnih telefonov in tablic pred ostalimi elektronskimi napravami pa je tudi ta, da so opremljeni z raznimi senzorji (GPS, termometer, merilnik vlage, kompas, kamera, NFC …), ki omogočajo dodatne možnosti, in to še večje funkcionalnosti mobilnih aplikacij. LETNI BILTEN DPAE 2014 12 MOBILNE APLIKACIJE V KMETIJSTVU Boris KRAUTHAKER univ. dipl. inž. rač. in inf. http://dpagrekon.wordpress.com [email protected] Tudi v Sloveniji se v zadnjem času ogromno dogaja na področju razvoja mobilnih aplikacij. V prvi fazi velja omeniti projekt Mobilne aplikacije za kmetijsko gospodarstvo – MAK, ki ga razvija podjetje Datalab d.d., v sodelovanju s konzorcijskimi partnerji Sinergise d.o.o. in UL FRI in je sofinanciran s strani Evropske unije (EU) – evropski sklad za regionalni razvoj. Izvaja se v skladu z Operativnim programom krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007–2013 v okviru 1. razvojne prioritete; gospodarska razvojna infrastruktura; prednostne usmeritve: informacijska družba (5). Naslednja aplikacija, ki jo velja omeniti, je aplikacija TRAK8 – Kmetijska evidenca, ki omogoča hitro in cenovno ugodno vzpostavitev, natančen pregled vloženega dela, porabljenega materiala po GERKih in spravilo posevka (6). Omeniti velja še mobilno aplikacijo EKO podeželje, ki skupaj s spletnim portalom EKO podeželje na enem mestu združuje številne ekološke kmetije, ki jih lahko zelo hitro najdemo s preprostim iskalnikom. Na drugi strani je portal zakladnica informacij tako za EKO pridelovalce kot za potrošnike, saj ponuja aktualne vsebine v obliki člankov ter raziskav s področja pridelave ekoloških pridelkov in izdelkov: https://play.google.com/store/apps/details?id=com.ekopodezelje_v1 (7). Viri: 1. 2. 3. 4. http://www.fri.uni-lj.si/si/laboratoriji/li/15943/project.html http://www.mkgp.gov.si/si/delovna_podrocja/kmetijstvo/fadn/ http://www.statista.com/chart/1011/connected-device-shipment-forecast/ http://www.dazeinfo.com/2013/09/20/global-mobile-app-downloadsprojection-2013-2017-report/ 5. http://www.datalab.si/program-za-kmetije-pantheon-farmaccounting/mobilni-fa/mobilne-aplikacije-za-kmetijsko-gospodarstvo/ 6. http://www.kmetijske-evidence.si/ 7. http://www.ekoportal.si/ LETNI BILTEN DPAE 2014 13 EKONOMSKA ANALIZA PEKOVSKIH IZDELKOV IN TESTENIN Mojca KLEMENČIČ dipl. inž. agr. ekon. http://dpagrekon.wordpress.com [email protected] Pekovski izdelek je izdelek, ki je po ustreznem tehnološkem postopku izdelan iz žit in mlevskih izdelkov, vode oziroma druge ustrezne tekočine, pekovskega kvasa ali drugega sredstva za vzhajanje, dovoljenih aditivov ter drugih surovin, ki ustrezajo minimalni kakovosti. Proizvodnja pekovskih izdelkov je osnovna dejavnost pekarn, hkrati pa je cilj pekarn, da zadovoljujejo potrebe ljudi in zato se ta proces nenehno ponavlja. Pri proizvodnji pa se pojavljajo stroški proizvodnje in ostali stroški. Z ekonomsko analizo proizvodnje pekovskih izdelkov in testenin v proizvodnem in storitvenem podjetju Pribinovina d. o. o. smo ugotavljali ekonomsko upravičenost izdelkov za konvencionalne in ekološke proizvode. Analizo smo izvedli na podlagi zbranih podatkov in razvitega kalkulacijskega sistema v obliki simulacijskega modela. Po zbranih podatkih (iz receptov) za posamezni izdelek smo ocenjevali koeficient ekonomičnosti proizvodnje, ki prikazuje razmerje med skupnimi prihodki in skupnimi stroški. Če je koeficient večji od 1, je proizvodnja ekonomsko upravičena, če je manjši od 1, je neupravičena. Vsi izračuni so bili izvedeni v orodju MS Excel za en 250 g paket oz. vrečko. Najboljši koeficient ekonomičnosti za konvencionalne izdelke je pri janeževih upognjencih, in sicer 2,62 za en 250 g paket. Pri ekoloških izdelkih pa smo najvišji koeficient ekonomske upravičenosti dobili pri ekoloških gobovih in jurčkovih testeninah, in sicer 2,10. Slednje pomeni, da sta ta dva izdelka z ekonomskega vidika najbolj perspektivna v podjetju Pribinovina d. o. o. Pri konvencionalnih izdelkih je bil koeficient ekonomičnosti manjši od 1 pri perecih. Pri oceni ekoloških izdelkov je koeficient ekonomičnosti bil manjši od 1 pri proizvodnji ekološkega sadnega kruha, ekoloških »mašinskih« keksih in ekoloških pirinih 8 kosih 500 g kruha ter pri ekoloških testeninah pri 250 g paketu, vendar se to uskladi pri količinski proizvodnji testenin. Vir: www.si-eko.si LETNI BILTEN DPAE 2014 14 NOVE TEHNOLOGIJE V KMETIJSTVU Vlado ČASAR mag., dipl. inž. agr. http://dpagrekon.wordpress.com [email protected] 1. Začetki in razvoj Kmetijstvo ima dolgo zgodovino uporabe prostorskih informacij, vendar GNSS (globalni navigacijski satelitski sistem) zagotavlja poceni tehnologijo, ki lahko ustvarja nove priložnosti. GNSS je lahko sinonim za precizno kmetijstvo, ampak to ni njegova edina uporabna vrednost. Uporaba GNSS v kmetijstvu se je začela v ZDA, Kanadi in Avstraliji že konec osemdesetih let in doživela razcvet v devetdesetih, predvsem zaradi krize v kmetijstvu in omejitve GPS (Global Positioning System) signala, ki je bil do takrat izrecno namenjen v vojaške namene. Glavni cilj je bil, kako z uporabo GNSS tehnologije povečati pridelek in zmanjšati stroške v kmetijski pridelavi. Rodil se je izraz »precizno kmetijstvo« (več o tem v nadaljevanju). Kako pa je bilo z razvojem v Evropi. Zametki razvoja so se začeli s t. i. "selektivno razpoložljivostjo" GPS. V prvih letih razvoja so se pojavile številne samostojne aplikacije z različnimi stopnjami točnosti in so bile končnemu uporabniku še težko razumljive (zapleten uporabniški vmesnik). Končni uporabniki, predvsem kmetje, so na novost gledali z nezaupanjem. Premišljevali so, kako bi jim lahko ta tehnologija olajšala in povečala prihodek na kmetiji in kmetijskih gospodarstvih. Danes je mogoče sklepati, da so prednosti in koristi uporabe večje, kot je vredna naložba. Medtem ko se je uporaba GNSS navigacije v »novem svetu« povečevala, je v Evropi razvoj zaostajal. Sodeč po podatkih iz leta 2012 je v Evropi Velika Britanija prva v uporabi GNSS v kmetijstvu, tesno ji sledi Francija (Wikipedia, september 2014). Študije, izvedene v ZDA, Veliki Britaniji, Danski, Nemčiji in Nizozemski so pokazale, da je uporaba preciznega kmetijstva v Evropi precej nižja od pričakovane (Daberkow in sod. 2003, Griffin in sod. 2004, Fountas in sod. 2005, Reichardt in sod. 2007). Iz njihovih študij lahko ugotovimo, da so glavni razlogi sledeči: zapleten in/ali uporabniku neprijazen uporabniški vmesnik, visoka investicija, negotovost glede koristi za optimiziranje pridelka, nepoznavanje tehnologije oz. nezainteresiranost. V letu 2008 je bila opravljena študija, kjer so ugotavljali, za koliko se poveča pridelek in kolikšni stroški nastanejo pri tem. Z uporabo GNSS tehnologije se je pridelek povečal od 5 % do 50 % (Consulting Group Allen 2008), stroški pa so bili za 10 % manjši (WUR 2012). LETNI BILTEN DPAE 2014 15 NOVE TEHNOLOGIJE V KMETIJSTVU Vlado ČASAR mag., dipl. inž. agr. http://dpagrekon.wordpress.com [email protected] Glede na študije zgoraj omenjenih avtorjev lahko povzamemo najpogostejše ovire (ali izzive) preciznega kmetijstva (vključno z uporabo GNSS), ki so: pomanjkanje zavedanja uporabnikov in svetovalcev; pomanjkanje splošnega znanja o uporabi GNSS in uporabi aplikacij; visoka investicija in obratovalni stroški (donosnost naložb je nizka zaradi nizkih tržnih cen kmetijskih proizvodov; relativno nizke cene vložkov, kot so gnojila in sredstva za varstvo pridelkov); zbiranje podatkov z daljinskim zaznavanjem ni zanesljivo oz. se smatra, da tovrstni podatki niso popolnoma zanesljivi ali pa je uporaba le-teh preveč zapletena; pretvorba oz. uvoz in implementacija izbranih podatkov v celovit kmetijski upravljalni sistem kmetij (ang. Farm Management System) je še vedno težaven oz. ga je potrebno poenostaviti; izmenjava podatkov/komunikacija med dvema ali več posameznimi komunikacijskimi napravami še ni dovolj standardizirana (oz. še ni dorečena); kmetje/končni uporabniki so preobremenjeni s splošnim povečanjem informacij. Z namenom obvladovanja plačil dohodkovne podpore je vsaka država, članica EU, bila dolžna ustanoviti eno ali več plačilnih agencij, ki vzdržujejo obsežne informacijske sisteme za upravljanje in nadzor subvencijskih vlog in izplačil. V Sloveniji smo za potrebe subvencijske politike EU v skladu z IAKS regulativo uvedli pregledne karte, imenovane ortofoto karte in posledično s tem dobili t. i. gerke (grafično enoto rabe površine – angl. Land Parcel Information System – LPIS). Potrebno bi bilo GNSS storitve narediti bolj uporabniško prijazne in jih poenostaviti, kolikor se da. Pojav ročnih sprejemnikov GNSS z ustrezno programsko opremo aplikacij se je začel že leta 2001. Navedeno je bilo, da so na Poljskem leta 2004 inšpektorji obiskali več kot 1 milijon parcel, da bi preverili prijavljene površine, ki so bile oddane s subvencijsko vlogo (Bogaert in sod. 2005). V letu 2012 je bilo že več kot 6000 ročnih sprejemnikov GNSS uporabljenih za preverjanje prijavljenih parcel (gerkov) kot podlaga za izplačilo subvencij skupne kmetijske politike (SKP) EU. (SKP, Lucau 2011). LETNI BILTEN DPAE 2014 16 NOVE TEHNOLOGIJE V KMETIJSTVU Vlado ČASAR mag., dipl. inž. agr. http://dpagrekon.wordpress.com [email protected] 2. Precizno kmetijstvo Na koncu pa še nekaj besed o preciznem kmetijstvu. Kaj si predstavljamo pod tem pojmom? Obstaja veliko različnih definicij. Blackmore in sod. (2003) precizno kmetijstvo imenujejo tudi precizno kmetovanje ali kmetovanje na recept. Za njih je precizno kmetijstvo kmetijski sistem, ki zahteva visoko raven strokovnega znanja in izkušenj. Temelji predvsem na zbiranju podatkov, obdelavi podatkov ter njihovo uporabo pri optimiziranju kmetijske pridelave. Cilj preciznega kmetijstva je povečanje dobičkonosnosti s povečanjem pridelka in z manjšim vložkom ter vzdrževanjem dobre kmetijske prakse. Čeprav se danes termin »precizno kmetijstvo« nanaša na določene nove tehnologije, ki se uporabljajo v procesu kmetijske proizvodnje, je ključ preciznega kmetijstva informacija/informacije, ki jo/jih lahko (pri)dobimo skozi celoletni cikel proizvodnje. Dokazano je, da proizvajalci, ki imajo menedžerski pristop v kmetijski proizvodnji, imajo dostop do bolj podrobnih in natančnih informacij ter posledično večji donos (dobiček). Poznamo mnoge nove tehnologije, s katerimi se ustvarjajo novi principi preciznega kmetijstva. Nekatere izmed njih so: vodenje kmetijske proizvodne mehanizacije s pomočjo GPS tehnologije, načrtovanje donosov pridelkov (povečanje natančnosti določenih kmetijskih opravil, kot so setev, sajenje, škropljenje … (zmanjšamo čas opravila in s tem povezane stroške), daljinsko zaznavanje (angl. Remote Sensing), geo-informacijski sistemi – GIS (obdelava in analiza podatkov). Slika 1: Primer preciznega kmetijstva (vir: Jacob van den Borne) LETNI BILTEN DPAE 2014 17 NOVE TEHNOLOGIJE V KMETIJSTVU Vlado ČASAR mag., dipl. inž. agr. http://dpagrekon.wordpress.com [email protected] 3. Zaključek Preko mapiranja kmetijskih površin smo že danes sposobni spremljati pridelek in vsebnost vlage v tleh. V kombinaciji z GPS tehnologijo lahko te podatke izkoristimo npr. pri setvi. Tako sejemo določene sorte v tla, ki so za njih najbolj optimalna, s čimer zmanjšamo kasnejši stresni potencial, ki bi ga rastlina v nasprotnem primeru lahko doživela (suša, moča). Večina teh podatkov se lahko spremlja preko pametnih telefonov, ki pridelovalcem omogočajo, da se lažje in hitreje odločijo za določene ukrepe (čas setve, zalivanja, škropljenja..). Napovedi kažejo, da bomo imeli na svetu do leta 2050 že 9 milijard ljudi. Po poročanju Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo bi morali do leta 2050 povečati proizvodnjo vse hrane za 60 %, če želimo nahraniti vse. Kmetije in drugi akterji na tem področju morajo postati bolj učinkoviti, in to se lahko zgodi samo z implementacijo novih sodobnih tehnologij. Viri: Literatura je na razpolago pri avtorju članka. LETNI BILTEN DPAE 2014 18 RAČUNOVODSTVO V KMETIJSTVU Božo SMODEK mag., dipl. inž. agr. http://dpagrekon.wordpress.com [email protected] Računovodstvo v kmetijstvu v Sloveniji postaja vse bolj pomemben del računovodstva. Poleg zakonov, pravilnikov in standardov je urejeno tudi z davčno zakonodajo, ki ureja vodenje računovodskih evidenc za kmete in za ostale oblike gospodarskih in osebnih družb. Z zadnjim zakonom o dohodnini, ki zavezuje zavezance za dohodek iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti na vodenje ustreznega računovodstva in na sestavljanje predpisanih računovodskih razvidov in davčnih obračunov iz računovodskih izkazov, dobiva področje računovodstva v kmetijstvu večji pomen. V mednarodnem okolju poznamo mednarodne računovodske standarde, ki vključujejo standard MRS 41, ki je sprejeti računovodski standard za kmetijstvo. V standardu so podrobno opredeljeni nekateri kmetijski pojmi, ki jih slovenski računovodski standard omenja le na skopo. V obeh standardih je omenjen izraz poštena vrednost, kar pomeni, da morajo biti vsa sredstva (od kmetijskih pridelkov, škropiv, gnojil …), ki se uporabljajo v kmetijstvu, izkazana po pošteni vrednosti. Računovodstvo v kmetijstvu se zaradi posebnosti razlikuje od ostalih področij računovodstva. Zaradi tega je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pred uvedbo obveznega računovodstva v sodelovanju s priznanimi strokovnjaki s področja vodenja računov in kmetijstva pripravilo Navodilo za knjiženje poslovnih dogodkov v kmetijski dejavnosti z vzpostavitvijo povezave med FADN in davčnim knjigovodstvom in temu ustrezen kontni načrt. V okviru sprejetih računovodskih standardov je pripravilo priporočeni kontni načrt tako, da bo mogoče z zbranimi podatki zagotoviti poročilo po predpisani metodologiji FADN. 1. Strokovna pravila za vodenje računovodstva na kmetijah V strokovnih pravilih so prikazani nameni vodenja računov, njegove funkcije oziroma obvezni sestavni deli, kjer je razložen pomen računovodskih izkazov kot temeljnih virov informacij tako za zunanje kot za notranje poročanje, prikazana je pravna ureditev računovodstva v EU in pravna podlaga vodenja računov v Sloveniji. LETNI BILTEN DPAE 2014 19 RAČUNOVODSTVO V KMETIJSTVU Božo SMODEK mag., dipl. inž. agr. http://dpagrekon.wordpress.com [email protected] Prikazane so podlage za merjenje postavk v računovodskih izkazih kot tudi posamezne vrste vrednosti: izvirna vrednost, dnevna vrednost, iztržljiva (poravnalna) vrednost, sedanja vrednost, poštena vrednost. Prikazan je pojem prevrednotenja prvotno izkazanih vrednosti temeljnih gospodarskih kategorij. Poglavje obravnava tudi knjigovodstvo, njegove osnovne pojme, bilanco stanja (tudi začetna bilanca stanja), spremembe sredstev in obveznosti do njihovih virov, konte, temeljne bilančne spremembe, glavno knjigo, računalniški dnevnik, pomožne poslovne knjige ter predpise in strokovna pravila za vodenje poslovnih knjig. Na koncu tega poglavja je tabela Pravna podlaga za vodenje poslovnih knjig. Prikazano je vodenje poslovnih knjig po načelih dvostavnega knjigovodstva in po načelih enostavnega knjigovodstva (v skladu s SRS 39). Nakazane so tudi osnove o pomenu knjigovodskih listin. 2. Povezovanje kontnega načrta za vodenje računovodstva na kmetijah s kontnim načrtom FADN Strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo je sprejel t. i. enotni kontni okvir za gospodarske družbe, samostojne podjetnike, posameznike, kmečka gospodinjstva, zadruge, nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava – ter društva in invalidske organizacije. Prav tako je bil sprejet priporočeni kontni načrt za naštete pravne osebe, ki se je začel uporabljati 1. januarja 2013. K trimestnim številkam kontov v priporočenem enotnem kontnem načrtu so za potrebe vodenja poslovnih knjig pravnih oseb v kmetijstvu in gozdarstvu dodane še kontne številke za potrebe evidenc FADN. Na podlagi tako dopolnjenega trimestnega enotnega kontnega načrta je možno izdelati poročilo FADN, kot ga predpisujejo Uredbe EU. 3. Sestavljanje predpisanih računovodskih izkazov za potrebe zunanjega poročanja ter podrobno računovodsko predračunavanje in analiziranje računovodskih podatkov za potrebe notranjih uporabnikov Kmečko gospodinjstvo, ki je presegalo zakonski prag (7.500 € na člana kmetijskega gospodinjstva) je z uveljavitvijo sprememb zakona o dohodnini obdavčeno z davkom od dohodkov iz dejavnosti od 1.1.2014, tisto pa, ki je izpolnjevalo pogoje, pa je lahko (če se ni odločilo za prostovoljno vodenje knjigovodstva) še vedno po katastrskem dohodku kot doslej. Za začetek vodenja poslovnih knjig je torej zelo pomembna začetna bilanca stanja kmečkega gospodinjstva. Pomemben je tudi popis sredstev in obveznosti do njihovih virov. LETNI BILTEN DPAE 2014 20 RAČUNOVODSTVO V KMETIJSTVU Božo SMODEK mag., dipl. inž. agr. http://dpagrekon.wordpress.com [email protected] 4. Davčni obračuni Kmečka gospodinjstva so zavezana dvema vrstama davščin: obdavčitev dohodka iz opravljanja dejavnosti in DDV v kmetijski dejavnosti. Osnova za davek od dohodka osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti se ugotavlja od davčne osnove, ugotovljene na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov. S 1.1.2015 se spreminja sistem t. i. »normirancev«. Glede na zadnjo spremembo Zakona o dohodnini (Zdoh-2) bo njihova davčna obravnava postala še ugodnejša, kot smo jo poznali v letih 2013 do 2014. Bistvena sprememba se nanaša na povišanje normiranih stroškov oseb, ki ugotavljajo svojo davčno osnovo preko sistema »normirancev«, in sicer iz sedanjih 70 % na 80 %. To pomeni, da bo davčna osnova od 1.1.2015 dalje znašala 20 % dobička (skupnega zneska izdanih računov), od tega dobička pa se bo odmerila 20 % dohodnina. Efektivna obdavčitev z dohodnino se tako znižuje iz sedanjih 6 % na 4 %. Odločitev za ugotavljanje davčne osnove bo odvisna od vsakega kmetijskega gospodinjstva glede na pričakovani rezultat. Vir: www.thecommentator.com LETNI BILTEN DPAE 2014 21 USPEŠNO TRŽENJE EKOLOŠKIH PRIDELKOV IN IZDELKOV Silvo POZDEREC mag., dipl. inž. agr. http://dpagrekon.wordpress.com [email protected] Trženje ekoloških pridelkov in izdelkov je hitro rastoč segment trga, kamor so v zadnjem času vstopile tudi mnoge prehranske multinacionalke. Vendar je eden od ciljev ekološkega kmetovanja predvsem zmanjšanje pritiska kmetovanja na okolje in poudarjanje lokalne oskrbe zaradi kratkih transportnih poti. Organiziranje in obvladovanje preskrbovalnih verig je izziv za logistiko tudi v segmentu ekoloških živil. Razvit trg in vzpostavljene poti prodaje so pomembne za kakovostno preskrbo potrošnikov. Značilnost takega trga je, da so zastopane vse oblike prodaje ekoloških živil. S premišljeno umestitvijo ekoloških živil v preskrbovalno verigo lahko povečamo njihovo dostopnost, obseg trženja in donosnost. Dandanes ekološki pridelovalci uporabljajo različne tržne poti oziroma načine za prodajo ekoloških pridelkov in izdelkov: • Nakupovalna središča Največ ljudi nakupuje ekološke pridelke in izdelke v nakupovalnih središčih, saj so tam izdelki lažje dostopni. V večini nakupovalnih središč je ponudba ekološko pridelane hrane zelo skromna (predvsem tam, kjer prihaja do pomanjkanja ekoloških pridelovalcev v bližini) in raztresena po različnih policah, večina ponujenih izdelkov pa je uvoženih. Ponudba v nakupovalnih središčih je precej raznolika, v večini je možno dobiti sadje in zelenjavo, moko, pecivo in krušne izdelke, testenine, mleko in mlečne izdelke, jajca ter razne sokove. V velikih nakupovalnih središčih se ponudba med lokacijami bistveno ne razlikuje, kvečjemu je razlika v dnevni zalogi določenega nakupovalnega centra. Opaziti je, da nekateri ekološki pridelki in izdelki niso primerno označeni in kupec ne ve takoj, da gre za to vrsto izdelkov, medtem ko imajo v nekaterih nakupovalnih središčih ti izdelki svoje police. Pri najbolje prodajanem tipu ekoloških izdelkov (sadju in zelenjavi), velikokrat vidimo v posebej označenem delu vso ekološko sadje in zelenjavo, ki ga nakupovalno središče ponuja, kar olajša kupcu nakup. • Ekološke tržnice Ekološke tržnice (tržnice z živili iz nadzorovane ekološke pridelave) so bile ena prvih oblik organizirane tržne poti za slovenska ekološka živila. Na tržnicah praviloma prodajajo izključno ekološke kmetije, redkeje tudi mali pridelovalci ekoživil (nekmetje). Za ekološkega pridelovalca je ta način zanimiv zaradi višjega iztržka (prodajna cena = kmetova cena), neposrednega stika s kupci oziroma razvoja specifičnega odnosa s kupci (lojalnost, zaupanje), skupinske promocije in drugo. LETNI BILTEN DPAE 2014 22 USPEŠNO TRŽENJE EKOLOŠKIH PRIDELKOV IN IZDELKOV Silvo POZDEREC mag., dipl. inž. agr. http://dpagrekon.wordpress.com [email protected] V zadnjem času se odpira vse več ekoloških tržnic, ki so tudi stalna promocija ekološkega kmetijstva in ekoživil. Te tržnice so večinoma ločene od navadnih tržnic in pridobivajo na popularnosti, saj kupci najraje nakupujejo neposredno od pridelovalca, ker najbolj zaupajo slovenskim kmetom in domačim proizvodom. Ekološke tržnice so odprte bolj poredko, večinoma en dan na teden, in še to samo nekaj ur. To lahko predstavlja težavo, saj kupci nimajo možnosti sprotnega nakupovanja ekoloških pridelkov in izdelkov. Na tržnicah se predstavljajo lokalni ekološki pridelovalci, ki prodajajo le slovenske, domače ekološke pridelke in izdelke. Za vzpostavitev, in ponekod tudi koordinacijo dela in promocijo ekoloških tržnic, skrbijo združenja EKO pridelovalcev po navadi v sodelovanju z lokalnimi oblastmi. • Specializirane trgovine Specializirane trgovine z zdravo prehrano pokrivajo določen segment porabnikov, ki jim je zdrava prehrana edini motiv za obisk tovrstnih prodajaln. Le-te še niso tako prepoznavne, kupci tudi največkrat nakupujejo več stvari hkrati, zato so jim bolj priročni nakupovalni centri, medtem ko se specializirane trgovine večinoma nahajajo v središčih mest. Blatnik in sod. (2010) menijo, da bi lahko dosegli večji odziv, če bi se specializirane trgovine nahajale tudi v nakupovalnih središčih in bi tako lahko kupci ostale nakupe združili še z nakupom ekoloških pridelkov in izdelkov. • Ekološke kmetije Večina ekoloških kmetij je neprepoznavnih in odmaknjenih od večjih mest ter posledično trga, saj ekološki pridelki in izdelki potrebujejo primerno okolje za rast in posledično kakovost, kar pa mestno okolje vsekakor ni. Tako so pridelovalci zelo oddaljeni od kupcev, prav tako pa kupci raje nakupujejo na ekoloških tržnicah in nakupovalnih središčih, kjer je dobra in široka ponudba. Kupci na ekoloških kmetijah so predvsem znanci, sorodniki in bližje živeči ljudje. LETNI BILTEN DPAE 2014 23 USPEŠNO TRŽENJE EKOLOŠKIH PRIDELKOV IN IZDELKOV Silvo POZDEREC mag., dipl. inž. agr. http://dpagrekon.wordpress.com • [email protected] Partnersko kmetovanje (EKO zabojček) Partnersko kmetovanje je način distribucije ekološko pridelanih živil, pri katerem med ekološkim pridelovalcem in potrošnikom ni posrednikov. Zgledi zanj so k nam prišli iz tujine (Francija, Avstrija), kjer jih je spodbudila skrb za okolje. Ta oblika vzajemnosti varuje malega kmeta, mu zagotavlja socialno varnost, potrošnik pa z njo pride do cenovno ugodne, lokalno pridelane, sezonske in sveže hrane z ekoloških kmetij. Bistveno je, da se ekološki pridelovalec in zaključena skupina kupcev že pred sezono dogovorita o sadilnem načrtu, količinah in plačilu, dostavi pridelkov in vzajemno prevzameta tveganje, ki ga lahko povzroči izpad pridelka zaradi vremenskih razmer. • Spletni nakupi Na podlagi raziskave Blatnika in sod. (2010) kupuje ekološke pridelke in izdelke preko spleta zelo malo ljudi; od 433 anketiranih jih le 5 kupuje tudi preko spleta in še to zelo poredko. Splet še ni cenovno konkurenčen, prav tako je bila skoraj polovica anketiranih starejših od 50 let in jim posledično spletno nakupovanje ni tako blizu. Po Zupanovi (2012) je problem spletnega nakupovanja ta, da potrošnik tam težje preveri kakovost izdelkov in dokler izdelka ne dobi domov, ne more točno vedeti, če ima res vse potrebne certifikate, ki dokazujejo njegovo neoporečnost. Nekatere strani so ustrezno urejene in potrošnik lahko že na spletni strani vidi, katere certifikate posreduje izbrani izdelek. • Storitvena podjetja Ekoživila v javnih naročilih so bila sprva redkost, zdaj pa je to postala uradno zaželena in spodbujana usmeritev. V nekaterih državah so se ekoživila v javnem naročanju že dobro uveljavila, še zlasti v šolah in vrtcih, pa tudi v bolnišnicah in javnih kuhinjah na sploh. Pri nas smo na tem področju še na začetku. Ovire so tako na strani javnih ustanov kot na strani dobave ekoživil. Največje ovire za uvajanje ekoloških živil v organizirano prehrano so: nezadostna ponudba ekoživil oziroma neodzivanje ponudnikov ekoživil na razpise javnih naročil, višja cena ekoživil ter premajhna osveščenost in obveščenost odjemalcev. Za vstop ekoloških pridelkov in izdelkov v javne ustanove oz. zavode je v tej povezavi pozitivna Uredba o zelenem javnem naročanju, ki od 1. 1. 2014 določa, da morajo naročniki (javne ustanove) doseči 10 % minimalen delež ekoloških živil. LETNI BILTEN DPAE 2014 24 USPEŠNO TRŽENJE EKOLOŠKIH PRIDELKOV IN IZDELKOV Silvo POZDEREC mag., dipl. inž. agr. http://dpagrekon.wordpress.com • [email protected] Trgovci na debelo Na trgu ekoloških pridelkov in izdelkov so trgovci na debelo lahko predelovalci, ki ekološke pridelke in izdelke odkupujejo, jih predelajo in nato posredujejo trgovcem na drobno ali pa jih ponudijo v lastnih prodajalnah. Primeri takšnih trgovcev so živilsko predelovalna podjetja, pekarne, oljarne, mesnice in podobno. Prisotna so tudi podjetja, ki kupujejo ekološke pridelke in izdelke v večjih količinah in jih nato posredujejo trgovcem na drobno, pogosto pa izdelke ponudijo tudi v lastnih prodajalnah. Trgujejo lahko v svojem imenu (grosistični posredniki) ali v imenu proizvajalca, ki ga zastopajo (predstavništvo prodajalca). Zaradi specifike kmetijske panoge se nekateri trgovci na debelo specializirajo. Od EKO pridelovalca do potrošnika Najpreprostejši in pristen je stik ekološkega pridelovalca z njegovimi strankami oziroma kupci v obeh glavnih oblikah neposrednega trženja (prodaja na kmetiji, ekološke tržnice). Preskrbovalna veriga je kratka, brez vmesnih členov. Takšna je v duhu ekološkega kmetovanja zaradi njegovega pomena: zmanjšanja vpliva na okolje in zagotavljanja zdrave in varne hrane. Če ta odnos sprejmeta oba, lahko govorimo o partnerstvu. Pri tem je tudi princip lokalnosti popolnoma zagotovljen. Ekološki kmet lahko proda velik izbor različnih pridelkov in izdelkov. Manjše količine v tem primeru niso omejujoč dejavnik. Podoben odnos, ki temelji na razumevanju ekološkega kmetovanja kot dejavnosti s pomenom, je vzpostavljen v primeru specializiranih trgovin z ekološkimi izdelki. Tudi tam prevladuje partnerstvo. Ceno oblikujeta oba, v duhu dobrega sodelovanja. Količina je tukaj pomembnejša, saj mora ponudnik zagotoviti čim bolj redno dobavo. Bolj do izraza prihaja komercialni vidik ekološkega kmetijstva. Najmanj oblikovani so odnosi med pridelovalci in velikimi trgovskimi verigami. Ekološka živila imajo pomembno primerjalno prednost pri trženju. Gre za objektivno potrjeno in subjektivno zaznano višjo kakovost. To olajša trženje v primerjavi s konvencionalnimi živili. Velike trgovine se odzivajo na povečano povpraševanje in po obsegu prodaje že predstavljajo prevladujočo obliko prodaje ekoloških živil in drugih izdelkov iz ekoloških surovin. Problem pa je pri zagotavljanju lokalno pridelanih in predelanih ekoloških živil. LETNI BILTEN DPAE 2014 25 USPEŠNO TRŽENJE EKOLOŠKIH PRIDELKOV IN IZDELKOV Silvo POZDEREC mag., dipl. inž. agr. http://dpagrekon.wordpress.com [email protected] Velika trgovska podjetja uporabljajo v pogajanjih z ekološkimi pridelovalci podobne pristope kot pri trgovanju s ponudniki (veletrgovina, predelovalna podjetja) konvencionalnih živil. Tega zaznamuje maksimiziranje dobička, različne dodatne (skrite) zahteve do dobaviteljev in pričakovanja, enaka kot za veletrgovce. Zato ne čudi, da trgovci v raziskavi trga ekoloških živil (Slabe 2010) opozarjajo na težave, ki jih imajo z vzpostavljanjem sodelovanja z ekološkimi kmeti. Težave vidijo v malih količinah in sezonskih nihanjih ponudbe. Posebej pa poudarjajo neorganiziranost pridelovalcev in njihovo neprofesionalnost. Ta se največkrat izraža v pomanjkljivih zmožnostih priprave ekoloških pridelkov za trg (čiščenje, pakiranje). Kot omejitev omenjajo tudi majhen delež prodaje ekoloških živil v primerjavi s prodajo konvencionalnih živil. Ta se v segmentu zelenjave in sadja pri enem od slovenskih trgovcev giblje pod 1 % (osebna komunikacija). Ekološki pridelovalci v pogajanjih največkrat ne sodelujejo kot enakovredni pogajalci. Tudi oni vedo, da imajo pogosto na razpolago premajhne količine živil. Ugotavljajo, da trgovci postavljajo visoke zahteve in se zato neradi vežejo. Predvsem pa ekološki kmet posameznik zelo težko sledi vsem zahtevam po pakiranju in drugih oblikah priprave pridelkov za trg. Pogosto jih moti velika razlika med ceno, ki jo dobijo za pridelek sami, in prodajno ceno v trgovini. Zato se pogosto sploh ne odločijo za pogajanja ali pa jih hitro prekinejo. Kljub temu je nekaj dobrih primerov sodelovanja, kjer so ekološki pridelovalci uspeli plasirati pridelke v verige večjih trgovcev. Vir: EKO podeželje LETNI BILTEN DPAE 2014 26 USPEŠNO TRŽENJE EKOLOŠKIH PRIDELKOV IN IZDELKOV Silvo POZDEREC mag., dipl. inž. agr. http://dpagrekon.wordpress.com [email protected] Pogledi v prihodnost Iz predstavljenega lahko ugotovimo, da umestitev ekoloških pridelkov in izdelkov v naših preskrbovalnih verigah še ni optimalna. Najmanj težav je na strani potrošnikov, ki so osveščeni in pripravljeni dati višjo ceno za varna in kakovostna ekološka živila. V bistvu igrajo pomembno vlogo pri spodbujanju povpraševanja. V primeru neposrednega trženja na kmetiji ali na ekološki tržnici so pripravljeni sodelovati v partnerskem odnosu s ponudnikom. Več težav se pojavi v primeru umestitve ekoloških živil v obstoječo preskrbovalno verigo, kjer igrajo vodilno vlogo trgovska podjetja v živilski stroki. Možne rešitve je potrebno iskati na strani deležnikov na začetku verige. Ekološki pridelovalci bodo morali v prihodnje spremeniti razumevanje strukturne cene za kupca. Ta se razlikuje pri neposrednem trženju in pri trženju s posredništvom trgovine. Trgovina prevzame nase nekatere stroške, ki jih ima pridelovalec, če trži sam. Kot rešitev problema premajhnih količin se kaže tudi specializacija na eno vrsto pridelka. S tem lahko zagotovijo količine, ki so zanimive za trgovce. Pomembna je tudi možnost, da pridelovalec svoje pridelke in izdelke sam pripravi za trg. V okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji je dana taka možnost. S pravim pristopom in izborom tehnologije je mogoče izvajati tudi pogodbeno pripravo za trg – za druge naročnike. Prednost manjšega obrata je njegova prilagodljivost in možnost pridobitve certifikata. Veliki predelovalni obrati pogosto nimajo tega interesa. Ekološki pridelovalci bi morali iskati tudi možnosti predelave viškov svojih pridelkov. Konzerviranje zelenjave, mletje žit, sušenje sadja so mogoče dopolnilne dejavnosti, ki ekološkemu pridelovalcu dajejo večjo neodvisnost od zahteve po hitri prodaji svežih pridelkov. Pomembno izboljšanje bi predstavljalo interesno združevanje v skupine, ki bi ponujalo zadostno količino ekoloških pridelkov in izdelkov. Kot take bi lažje zagotovile samo načrtovanje pridelave, skladiščenje in pripravo za trg. Kot je to že večkrat dokazano tudi v praksi drugod po Evropi, imajo združeni pridelovalci večjo pogajalsko moč kot posamezniki. Zelo pomembno bi bilo identificirati razloge in zadržke, ki v slovenskem prostoru onemogočajo uspešne načine združevanja ekoloških pridelovalcev. Poiskati bo potrebno načine, kako razloge nevtralizirati in pospešiti združevanje. Veliki trgovci bodo v primeru trženja lokalno pridelanih ekoloških pridelkov in izdelkov morali razmišljati drugače in ne z globalno logiko. Odgovornost trgovca se mora kazati v pripravljenosti, da ponudnike ekoloških živil smatra kot partnerje. Svoj pristop morajo prilagoditi. Prilagoditve so potrebne pri načinu komuniciranja in pri postavitvi celotnega trgovanja na principe, ki jih poznamo kot »pravična trgovina«. Ti pristopi, znani predvsem iz dežel tretjega sveta, so s prilagoditvami uporabni tudi pri trženju lokalno pridelanih živil. LETNI BILTEN DPAE 2014 27 USPEŠNO TRŽENJE EKOLOŠKIH PRIDELKOV IN IZDELKOV Silvo POZDEREC mag., dipl. inž. agr. http://dpagrekon.wordpress.com [email protected] Potrebna bo prilagoditev materialnih tokov tako, da bo zagotovljena najkrajša pot od kraja pridelave preko distribucije do kraja prodaje. To lahko v ozkem manevrskem prostoru utečene logistike distribucije v trgovskem sistemu predstavlja težavo. V Angliji in na Škotskem nekatere večje trgovske verige izvajajo program prehoda iz uvoženih ekoloških živil na lokalno pridelana. Pomagajo potencialnim lokalnim dobaviteljem in jih usposobijo, da izpolnijo dogovorjene zahteve. Tak program imenujejo »supplier development programm« – program za razvoj dobavitelja (www.scotland.gov.uk). Zelo pomemben del je tudi dogovor in postavitev standardov kakovosti. Znana je težava z oceno klavne kakovosti ekološko prirejene govedine. Ravno tako se ponekod pojavlja razlika med kriteriji za lokalno ekološko pridelano zelenjavo in konvencionalno zelenjavo, ki jo dostavljajo distributerji. Sezonsko nihanje ponudbe ekoloških pridelkov je problem ponudnikov in trgovcev. Ponudniki bi problem lahko omilili z združevanjem, ki bi pokrilo vse slovenske regije, in s širšim spektrom pridelkov. Trgovci pa morajo na sezonsko nihanje gledati kot na posebnost in prednost ponudbe lokalno ekološko pridelanih živil in jo kot tako tudi predstaviti osveščenim kupcem. Razvoj informacijske tehnologije pa je prinesel še eno možnost umestitve ponudbe ekoloških živil. Gre za prodajo po medmrežju. Ta je lahko del neposredne prodaje na kmetiji ali aktivnost trgovca. Posebnost pa so podjetja, ki tržijo le po medmrežju in imajo zato drugačne vzorce pretoka blaga. Pri prodaji na kmetiji in preko internetnih ponudnikov se uveljavljajo tako imenovani »EKO zabojčki«. Le-ti s stališča umeščanja ekoloških živil v preskrbovalno verigo predstavljajo novo možnost. Upošteva se lahko individualne želje kupcev in sezonska nihanja ponudbe. Posebna prednost pa je dostava »EKO zabojčkov« na dom, kar znajo potrošniki ceniti. Mogoče je tudi ohraniti sledljivost pridelkov do njihovega pridelovalca. Kljub temu, da ne gre za oseben stik, se na ta način utrjuje zaupanje potrošnika. Komuniciranje kmetij preko lastnih medmrežnih strani ali socialnih omrežij lahko to zaupanje še poveča in pripelje do neke vrste partnerskega odnosa »na daljavo«. V trendu je prodaja s pomočjo avto(eko)matov. Tako je nekaj ekoloških pridelovalcev že izkoristilo možnost prodaje ekološkega mleka na mlekomatih, spet drugi pri prodaji ekoloških pridelkov in izdelkov preko ekomatov. LETNI BILTEN DPAE 2014 28 USPEŠNO TRŽENJE EKOLOŠKIH PRIDELKOV IN IZDELKOV Silvo POZDEREC mag., dipl. inž. agr. http://dpagrekon.wordpress.com [email protected] Pomemben del preskrbovalne verige so tudi predelovalna podjetja. Ta bodo v prihodnosti morala aktivneje sodelovati pri predelavi surovin iz ekološkega kmetijstva in povečati ponudbo predelanih ekoloških živil. Za nekatere je lahko to tudi pot iz krize, v kateri se je znašla živilsko-predelovalna industrija pri nas. Priložnost za umestitev ekoloških pridelkov in izdelkov v preskrbovalno verigo je tudi spremenjena zakonodaja za naročanje v javnih ustanovah – zelena naročila, shema šolskega sadja in zelenjave, shema šolskega mleka. Tako država pripravlja podporno okolje za posredno in neposredno trženje ekoloških živil. Oceno možnosti umeščanja lokalno pridelanih in predelanih ekoloških živil v teh okvirih je potrebno v prihodnje natančneje opredeliti. Zakaj ne bi otroci v vrtcih in šolah imeli vsaj enkrat na teden ekološke zajtrke in po potrebi tudi ekološka kosila? Zaključek Ekološki pridelki in izdelki imajo primerjalne prednosti v primerjavi s konvencionalnimi. Ni sicer pričakovati, da jih bodo popolnoma zamenjali, vendar je razširitev ponudbe z njimi v trgovini tudi povečana možnost izbire za potrošnike. Ti so dobro osveščeni in spodbujajo povpraševanje po ekoloških živilih. Pri promociji in osveščanju o prednostih ekoloških pridelkov in izdelkov morajo sodelovati z različnimi akcijami pridelovalci in trgovci. Umestitev lokalnih ekoloških živil v preskrbovalno verigo po kriterijih, ki veljajo za prodajo konvencionalnih živil preko distributerjev in veletrgovin, se je izkazala za neuspešno. Ne upošteva izhodišč ekološkega kmetijstva, ki temelji na naravi prijaznih postopkih in zagotavljanju čim manjšega okoljskega odtisa pri pridelavi in predelavi živil za trg. Za uspešno umestitev lokalno pridelane ekološke hrane so potrebne prilagoditve na strani pridelovalcev (ponudnikov) in na strani trgovcev. Njihovi odnosi bi morali temeljiti na principih »pravične trgovine«, prilagojenih za našo rabo. LETNI BILTEN DPAE 2014 29 USPEŠNO TRŽENJE EKOLOŠKIH PRIDELKOV IN IZDELKOV Silvo POZDEREC mag., dipl. inž. agr. http://dpagrekon.wordpress.com [email protected] Ugotovimo lahko, da nove tehnologije in razvoj uporabe medmrežja omogočajo dodatne poti prodaje lokalno pridelanih in predelanih ekoloških živil. Omogočajo tudi sledljivost, ki je lahko dodaten dejavnik zaupanja potrošnikov. Optimalna umestitev lokalno pridelanih ekoloških živil v preskrbovalne verige bi pripomogla k ureditvi trga z njimi. To je pot k preobrazbi slovenskega trga ekoloških živil. Ena od lastnosti višje razvojne faze trga je tudi njegova rast in stabilizacija odnosov. V takem okolju se hitreje razvijajo ekološke kmetije, ki imajo poudarek na tržni usmeritvi. Teh trenutno v slovenskem prostoru primanjkuje. Po nekaterih izkušnjah iz tujine lahko stabilizacija trga prinese tudi znižanje cen ekoloških živil v trgovinah. To pa bi lahko bil pozitiven učinek na povečanje obsega trženja z lokalnimi ekološko pridelanimi in predelanimi živili. Vir: EKO podeželje Viri: Literatura je na razpolago pri avtorju članka. LETNI BILTEN DPAE 2014 30 Aktivnosti DPAE v letu 2014 V letu 2014 je Društvo prijateljev agrarne ekonomike izvajalo tekoče aktivnosti v skladu s pravili oziroma akti o ustanovitvi. DPAE je v mesecu juniju objavilo 1. fotografski natečaj na temo »Utrinki s podeželja«. Namen natečaja je bil promovirati kmetijstvo, podeželje in kmetijska opravila v regiji Pomurja. V mesecu avgustu se je društvo predstavilo na 52. Mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA 2014 v Gornji Radgoni pod okriljem Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, Univerze v Mariboru. Društvo prijateljev agrarne ekonomike je v sodelovanju s Fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede, Univerze v Mariboru ter Raziskovalnim izobraževalnim središčem Dvorec Rakičan v mesecu decembru organiziralo že tretjo okroglo mizo na aktualno problematiko v kmetijstvu, in sicer z naslovm »INVESTICIJE V KMETIJSTVU«. VABLJENI K VČLANITVI Več o delovanju društva na spletni strani: www.dpagrekon.wordpress.com AGRARNE EKONOMIKE DRUŠTVO PRIJATELJEV »Smrdokavra« ZMAGOVALNA FOTOGRAFIJA 1. FOTOGRAFSKEGA NATEČAJA DPAE
© Copyright 2024