Urbanistični načrt naselja Ihan-Prelog, Dragomelj, Dob, Krtina in Rova
LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. Naročnik: OBČINA DOMŽALE Ljubljanska cesta 69 1230 Domžale OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT DOMŽALE URBANISTIČNI NAČRTI konceptualni del Naselja: Ihan-Prelog, Dragomelj, Dob, Krtina, Rova Izvajalec: LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. Ljubljanska cesta 76 1230 DOMŽALE Domžale, oktober 2011 LOCUS prostorske informacijske rešitve, d.o.o. Ljubljanska cesta 76 1230 Domžale tel: (01) 721 93 90 fax: (01) 721 93 95 [email protected] www.locus.si PE Nova Gorica Prvomajska ulica 118d 5250 Solkan tel: 0599 22 583, 0599 22 591 Poslovni račun 02303-0050306687 ID za DDV SI15475760 Matična številka 1228439 Osnovni kapital 20.864,63 EUR Okrožno sodišče v Ljubljani, št. reg. vl. 1/30016/00 LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. LOCUS prostorske informacijske rešitve, d.o.o. Ljubljanska cesta 76 1230 Domžale tel: (01) 721 93 90 fax: (01) 721 93 95 [email protected] www.locus.si PE Nova Gorica Prvomajska ulica 118d 5250 Solkan tel: 0599 22 583, 0599 22 591 Poslovni račun 02303-0050306687 ID za DDV SI15475760 Matična številka 1228439 Osnovni kapital 20.864,63 EUR Okrožno sodišče v Ljubljani, št. reg. vl. 1/30016/00 LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. Naziv prostorskega akta OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT DOMŽALE URBANISTIČNI NAČRTI konceptualni del Faza OSNUTEK Gradivo URBANISTIČNI NAČRTI - konceptualni del Ihan-Prelog, Dragomelj, Dob, Krtina, Rova Naročnik OBČINA DOMŽALE Ljubljanska cesta 69 1230 Domžale Številka projekta 355 Izdelovalec LOCUS d.o.o. Ljubljanska 76 1230 DOMŽALE Vodja projekta Leon Kobetič, univ.dipl.inž.grad. Strokovna skupina Nuša Britovšek,univ.dipl.inž.kraj.arh. Manca Jug, univ.dipl.inž.arh. Tomaž Kmet, univ.dipl.inž.arh. Jasmina Puškar, dipl.graf.obl. Uroš Košir, univ.dipl.inž.geod. Iztok Perpar, gr.teh. Andrej Podjed, gr.teh. Izdelano Domžale, oktober 2011 LOCUS prostorske informacijske rešitve, d.o.o. Ljubljanska cesta 76 1230 Domžale tel: (01) 721 93 90 fax: (01) 721 93 95 [email protected] www.locus.si PE Nova Gorica Prvomajska ulica 118d 5250 Solkan tel: 0599 22 583, 0599 22 591 Poslovni račun 02303-0050306687 ID za DDV SI15475760 Matična številka 1228439 Osnovni kapital 20.864,63 EUR Okrožno sodišče v Ljubljani, št. reg. vl. 1/30016/00 URBANISTIČNI NAČRT ZA NASELJA IHAN-PRELOG, DRAGOMELJ, DOB, KRTINA IN ROVA – KONCEPTUALNI DEL LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 2/76 URBANISTIČNI NAČRT ZA NASELJA IHAN-PRELOG, DRAGOMELJ, DOB, KRTINA IN ROVA – KONCEPTUALNI DEL KAZALO KAZALO ........................................................................................................................................... 3 I URBANISTIČNI NAČRT NASELJA IHAN – PRELOG ............................................................... 8 I.1 UVOD ........................................................................................................................................ 8 SLIKA 6: PREBIVALSTVO PO NASELJU IN SPOLU ZA LETO 2002 IN PREBIVALSTVO PO NASELJU ZA LETO 2010 (VIR: SURS) ........................................................................................ 10 I.2 VIZIJA RAZVOJA NASELJA ................................................................................................. 10 I.2.1 KLJUČNI RAZVOJNI CILJI ......................................................................................... 10 I.3 KONCEPT PROSTORSKEGA RAZVOJA NASELIJ ............................................................. 10 I.3.1 USMERITVE ZA RAZVOJ DEJAVNOSTI ................................................................... 12 I.3.1.1 Stanovanjska gradnja in urejanje naselij ........................................................................... 12 I.3.1.2 Oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti ...................................................................... 12 I.3.1.3 Proizvodne dejavnosti ....................................................................................................... 12 I.4 KONCEPT PROMETNEGA OMREŽJA IN JAVNEGA POTNIŠKEGA PROMETA ............... 13 I.4.1 ZASNOVA PROMETNEGA SISTEMA ........................................................................ 13 I.4.2 JAVNI POTNIŠKI PROMET ........................................................................................ 13 I.4.3 KOLESARSKO OMREŽJE IN OMREŽJE PEŠPOTI .................................................. 14 I.4.4 MIRUJOČI PROMET ................................................................................................... 14 I.5 KONCEPT URBANISTIČNEGA IN ARHITEKTURNEGA OBLIKOVANJA ........................... 14 I.5.1 STRUKTURA POZIDAVE ........................................................................................... 14 I.5.2 ELEMENTI OBLIKOVNE PODOBE NASELIJ ............................................................. 15 I.6 KONCEPT ZELENEGA SISTEMA NASELJA ....................................................................... 16 I.6.1 CILJI ZA VZPOSTAVITEV ZELENEGA SISTEMA IN OBLIKOVANJE JAVNIH POVRŠIN 16 I.6.2 USMERITVE ZA RAZVOJ ZELENEGA SISTEMA ...................................................... 16 I.7 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT ..................................................................................... 17 I.7.1 SKRB ZA SMOTRNO IZRABO ENERGIJE ................................................................ 17 I.7.2 ELEKTROENERGETSKO OMREŽJE......................................................................... 18 I.7.3 PLINOVODNO OMREŽJE .......................................................................................... 18 I.8 KONCEPT OPREMLJANJA Z GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO TER KONCEPT PROSTORSKIH UREDITEV, KI SE NANAŠAJO NA VARSTVO OKOLJA ............... 18 I.8.1 VODOVODNO OMREŽJE........................................................................................... 18 I.8.2 KANALIZACIJSKO OMREŽJE .................................................................................... 19 I.8.3 RAVNANJE Z ODPADKI ............................................................................................. 19 LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 3/76 URBANISTIČNI NAČRT ZA NASELJA IHAN-PRELOG, DRAGOMELJ, DOB, KRTINA IN ROVA – KONCEPTUALNI DEL I.8.4 POKOPALIŠKA DEJAVNOST..................................................................................... 20 II URBANISTIČNI NAČRT NASELJA KRTINA ........................................................................... 22 II.1 UVOD ..................................................................................................................................... 22 II.2 VIZIJA RAZVOJA NASELJA ................................................................................................ 23 II.2.1 KLJUČNI RAZVOJNI CILJI ......................................................................................... 23 II.3 KONCEPT PROSTORSKEGA RAZVOJA NASELJA .......................................................... 23 II.3.1 USMERITVE ZA RAZVOJ DEJAVNOSTI ................................................................... 25 II.3.1.1 Stanovanjska gradnja in urejanje naselja ......................................................................... 25 II.3.1.2 Oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti ..................................................................... 25 II.3.1.3 Proizvodne dejavnosti ...................................................................................................... 26 II.4 KONCEPT PROMETNEGA OMREŽJA IN JAVNEGA POTNIŠKEGA PROMETA .............. 26 II.4.1 ZASNOVA CESTNEGA OMREŽJA ............................................................................ 26 II.4.2 JAVNI POTNIŠKI PROMET ........................................................................................ 26 II.4.3 KOLESARSKO OMREŽJE IN OMREŽJE PEŠPOTI .................................................. 26 II.4.4 MIRUJOČI PROMET ................................................................................................... 27 II.5 KONCEPT URBANISTIČNEGA IN ARHITEKTURNEGA OBLIKOVANJA .......................... 27 II.5.1 STRUKTURA POZIDAVE ........................................................................................... 27 II.5.2 ELEMENTI OBLIKOVNE PODOBE NASELIJ ............................................................. 29 II.6 KONCEPT ZELENEGA SISTEMA NASELJA ..................................................................... 29 II.6.1 CILJI ZA VZPOSTAVITEV ZELENEGA SISTEMA IN OBLIKOVANJE JAVNIH POVRŠIN 29 II.6.2 USMERITVE ZA RAZVOJ ZELENEGA SISTEMA ...................................................... 30 II.7 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT .................................................................................... 31 II.7.1 SKRB ZA SMOTRNO IZRABO ENERGIJE ................................................................ 31 II.7.2 ELEKTROENERGETSKO OMREŽJE......................................................................... 31 II.7.3 PLINOVODNO OMREŽJE .......................................................................................... 32 II.8 KONCEPT OPREMLJANJA Z GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO TER KONCEPT PROSTORSKIH UREDITEV, KI SE NANAŠAJO NA VARSTVO OKOLJA ............... 33 II.8.1 VODOVODNO OMREŽJE........................................................................................... 33 II.8.2 KANALIZACIJSKO OMREŽJE .................................................................................... 33 II.8.3 RAVNANJE Z ODPADKI ............................................................................................. 34 II.8.4 POKOPALIŠKA DEJAVNOST..................................................................................... 34 III URBANISTIČNI NAČRT NASELJA DOB ............................................................................... 36 III.1 UVOD .................................................................................................................................... 36 III.2 VIZIJA RAZVOJA NASELJA ............................................................................................... 37 LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 4/76 URBANISTIČNI NAČRT ZA NASELJA IHAN-PRELOG, DRAGOMELJ, DOB, KRTINA IN ROVA – KONCEPTUALNI DEL III.2.1 KLJUČNI RAZVOJNI CILJI ......................................................................................... 37 III.3 KONCEPT PROSTORSKEGA RAZVOJA NASELJA ......................................................... 38 III.3.1 USMERITVE ZA RAZVOJ DEJAVNOSTI ................................................................... 39 III.3.1.1 Stanovanjska gradnja in urejanje naselij ......................................................................... 39 III.3.1.2 Oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti .................................................................... 39 III.3.1.3 Proizvodne dejavnosti ..................................................................................................... 40 III.4 KONCEPT PROMETNEGA OMREŽJA IN JAVNEGA POTNIŠKEGA PROMETA ............. 41 III.4.1 ZASNOVA CESTNEGA OMREŽJA ............................................................................ 41 III.4.2 JAVNI POTNIŠKI PROMET ........................................................................................ 43 III.4.3 KOLESARSKO OMREŽJE IN OMREŽJE PEŠPOTI .................................................. 43 III.4.4 MIRUJOČI PROMET ................................................................................................... 43 III.5 KONCEPT URBANISTIČNEGA IN ARHITEKTURNEGA OBLIKOVANJA ......................... 43 III.5.1 STRUKTURA POZIDAVE ........................................................................................... 43 III.5.2 ELEMENTI OBLIKOVNE PODOBE NASELIJ ............................................................. 45 III.6 KONCEPT ZELENEGA SISTEMA NASELJA ..................................................................... 46 III.6.1 CILJI ZA VZPOSTAVITEV ZELENEGA SISTEMA IN OBLIKOVANJE JAVNIH POVRŠIN 46 III.6.2 USMERITVE ZA RAZVOJ ZELENEGA SISTEMA ...................................................... 47 III.7 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT ................................................................................... 48 III.7.1 SKRB ZA SMOTRNO IZRABO ENERGIJE ................................................................ 48 SPECIFIČNA RABA ENERGENTOV NA KVADRATNI METER STAVBNEGA ZEMLJIŠČA (VIR: LEK DOMŽALE, BOSON, 2011) .................................................................................................... 49 III.7.2 ELEKTROENERGETSKO OMREŽJE......................................................................... 49 III.7.3 PLINOVODNO OMREŽJE .......................................................................................... 49 III.8 KONCEPT OPREMLJANJA Z GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO TER KONCEPT PROSTORSKIH UREDITEV, KI SE NANAŠAJO NA VARSTVO OKOLJA ............... 50 III.8.1 VODOVODNO OMREŽJE........................................................................................... 50 III.8.2 KANALIZACIJSKO OMREŽJE .................................................................................... 50 III.8.3 RAVNANJE Z ODPADKI ............................................................................................. 51 III.8.4 POKOPALIŠKA DEJAVNOST..................................................................................... 51 IV URBANISTIČNI NAČRT NASELJA DRAGOMELJ ................................................................ 52 IV.1 UVOD .................................................................................................................................... 52 IV.2 VIZIJA RAZVOJA NASELJA ............................................................................................... 53 IV.2.1 KLJUČNI RAZVOJNI CILJI ......................................................................................... 53 IV.3 KONCEPT ............................................................................................................................ 54 LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 5/76 URBANISTIČNI NAČRT ZA NASELJA IHAN-PRELOG, DRAGOMELJ, DOB, KRTINA IN ROVA – KONCEPTUALNI DEL IV.3.1 USMERITVE ZA RAZVOJ DEJAVNOSTI ................................................................... 55 IV.3.1.1 Stanovanjska gradnja in urejanje naselij ......................................................................... 55 IV.3.1.2 Oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti .................................................................... 55 IV.4 KONCEPT PROMETNEGA OMREŽJA IN JAVNEGA POTNIŠKEGA PROMETA ............ 55 IV.4.1 ZASNOVA CESTNEGA OMREŽJA ............................................................................ 55 IV.4.2 JAVNI POTNIŠKI PROMET ........................................................................................ 56 IV.4.3 KOLESARSKO OMREŽJE IN OMREŽJE PEŠPOTI .................................................. 56 IV.4.4 MIRUJOČI PROMET ................................................................................................... 56 IV.5 KONCEPT URBANISTIČNEGA IN ARHITEKTURNEGA OBLIKOVANJA ........................ 56 IV.5.1 STRUKTURA POZIDAVE ........................................................................................... 57 IV.5.2 ELEMENTI OBLIKOVNE PODOBE NASELIJ ............................................................. 57 IV.6 KONCEPT ZELENEGA SISTEMA NASELJA ..................................................................... 58 IV.7 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT ................................................................................... 59 IV.7.1 SKRB ZA SMOTRNO IZRABO ENERGIJE ................................................................ 59 IV.7.2 ELEKTROENERGETSKO OMREŽJE......................................................................... 60 IV.7.3 PLINOVODNO OMREŽJE .......................................................................................... 60 IV.8 KONCEPT OPREMLJANJA Z GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO TER KONCEPT PROSTORSKIH UREDITEV, KI SE NANAŠAJO NA VARSTVO OKOLJA ............... 61 IV.8.1 VODOVODNO OMREŽJE........................................................................................... 61 IV.8.2 KANALIZACIJSKO OMREŽJE .................................................................................... 61 IV.8.3 RAVNANJE Z ODPADKI ............................................................................................. 62 IV.8.4 POKOPALIŠKA DEJAVNOST..................................................................................... 62 V URBANISTIČNI NAČRT NASELJA ROVA ............................................................................. 64 V.1 UVOD..................................................................................................................................... 64 V.2 VIZIJA RAZVOJA NASELJA ................................................................................................ 65 V.2.1 KLJUČNI RAZVOJNI CILJI ......................................................................................... 65 V.3 KONCEPT RAZVOJA NASELJA ......................................................................................... 66 V.3.1 USMERITVE ZA RAZVOJ DEJAVNOSTI ................................................................... 67 V.3.1.1 Stanovanjska gradnja in urejanje naselij .......................................................................... 67 V.3.1.2 Oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti ..................................................................... 67 V.3.1.3 Proizvodne dejavnosti ...................................................................................................... 68 V.4 KONCEPT PROMETNEGA OMREŽJA IN JAVNEGA POTNIŠKEGA PROMETA ............. 68 V.4.1 ZASNOVA CESTNEGA OMREŽJA ............................................................................ 68 V.4.2 JAVNI POTNIŠKI PROMET ........................................................................................ 68 V.4.3 KOLESARSKO OMREŽJE IN OMREŽJE PEŠPOTI .................................................. 68 V.4.4 MIRUJOČI PROMET ................................................................................................... 68 LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 6/76 URBANISTIČNI NAČRT ZA NASELJA IHAN-PRELOG, DRAGOMELJ, DOB, KRTINA IN ROVA – KONCEPTUALNI DEL V.5 KONCEPT URBANISTIČNEGA IN ARHITEKTURNEGA OBLIKOVANJA ......................... 68 V.5.1 STRUKTURA POZIDAVE ........................................................................................... 69 V.5.2 ELEMENTI OBLIKOVNE PODOBE NASELIJ ............................................................. 69 V.6 KONCEPT ZELENEGA SISTEMA NASELJA ...................................................................... 70 V.6.1 CILJI ZA VZPOSTAVITEV ZELENEGA SISTEMA IN OBLIKOVANJE JAVNIH POVRŠIN 70 V.6.2 USMERITVE ZA RAZVOJ ZELENEGA SISTEMA ...................................................... 70 V.7 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT .................................................................................... 71 V.7.1 SKRB ZA SMOTRNO IZRABO ENERGIJE ................................................................ 71 V.7.2 ELEKTROENERGETSKO OMREŽJE......................................................................... 71 V.7.3 PLINOVODNO OMREŽJE .......................................................................................... 72 V.8 KONCEPT OPREMLJANJA Z GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO TER KONCEPT PROSTORSKIH UREDITEV, KI SE NANAŠAJO NA VARSTVO OKOLJA ............... 72 V.8.1 VODOVODNO OMREŽJE........................................................................................... 72 V.8.2 KANALIZACIJSKO OMREŽJE .................................................................................... 73 V.8.3 RAVNANJE Z ODPADKI ............................................................................................. 73 V.8.4 POKOPALIŠKA DEJAVNOST..................................................................................... 74 LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 7/76 URBANISTIČNI NAČRT ZA NASELJA IHAN-PRELOG, DRAGOMELJ, DOB, KRTINA IN ROVA – KONCEPTUALNI DEL I URBANISTIČNI NAČRT NASELJA IHAN – PRELOG I.1 UVOD Naselji Ihan in Prelog ležita na levem bregu Kamniške Bistrice, ob cesti, ki vodi iz Domžal v Ihan in naprej proti Dolu pri Ljubljani. Nahajata se južno od avtoceste Ljubljana – Maribor v jugovzhodnem delu občine Domžale. V neposredni bližini je avtocestni priključek Domžale severno in predviden priključek Študa zahodno od naselij. Naselji sta na vzhodu reliefno omejeni z Velikim vrhom in najboljšimi kmetijskimi zemljišči ter na zahodu s poplavnimi območji, varovalnimi gozdovi in Kamniško Bistrico. Zaradi naravnih omejitev sta se širili v smeri sever jug in izoblikovali vzdolžno poselitveno aglomeracijo. Slika 1: Pogled iz zraka na naselje Ihan Slika 2: Pogled iz zraka na prašičjo farmo Ihan Ihan je strnjeno, razpotegnjeno naselja, ki leži na prodnati ravnici Kamniške Bistrice. Nastal je s pozidavo vmesnega prostora med posameznimi domačijami ali skupinami domačij, ki so bile obdane z obdelovalnimi površinami. V osrednjem delu Ihana je še zaznavno prvotno gručasto kmečko jedro, od katerega se je poselitev širila navzven in izpodrivala kmetijska zemljišča. Ihanski svet je bil naseljen že v rimski dobi. To potrjujejo številne rimske izkopanine, ki so jih našli na Dobravi nad Ihanom. Ihanska župnija se prvič omenja leta 1296, na seznamu papeških deseti, ki so jih morale dajati tedanje župnije za križarsko vojno. Kljub temu pa je zelo verjetno da je ihanska župnija nastal pred letom 1100 in zato spada med prafare. Prva cerkev je bila sezidana v romanski dobi (v 10. stoletju). Najstarejša zapisana letnica v Ihanski cerkvi in sploh v Ihanu pa je 1484. Življenje Ihancev je nekoč močno zaznamovala slamnikarska obrt. Zgodovinski viri pričajo, da so bile prve kite in slamniki izdelani prav v Ihanu, okoli leta 1775. Leta 1790 pa so ihanski slamniki že prodajali tudi v tujini. Iz Ihana se je ta obrt hitro širila po okoliških krajih in nastale so številne obrtne delavnice. V časih, ko je bilo slamnikarstvo samo obrtna dejavnost, je bilo središče v Ihanu. Ko pa so v 19. stoletju začeli graditi prve industrijske obrate pa je slamnikarsko središče potovalo v večje kraje, predvsem v Domžale. Muzej slamnikarstva je na Gorjuši nad Dobom. Na območje obdelava vplivajo zavarovana območja narave, in sicer EPO (ekološko pomembno območje) Ihan in Ihanska jama in območje Natura 2000 po pSCI (direktiva o habitatih), ki je zaščiteno zaradi varovanja habitata netopirja, malega podkovnjaka. LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 8/76 URBANISTIČNI NAČRT ZA NASELJA IHAN-PRELOG, DRAGOMELJ, DOB, KRTINA IN ROVA – KONCEPTUALNI DEL Iz Franciscejskega katastra je razvidno, da je bila največja koncentracija objektov na križišču današnje glavne prometnice s cesto proti Goričici. Posamezni objeti, predvsem kmetije pa so se pojavljale predvsem vzdolž glavne prometnice sever-jug. Sčasoma so se ob cesti začela pojavljati poslopja, ki niso imela več kmečke funkcije. Po letu 1950 je Ihan doživel intenzivno rast. Naselje je izgubilo kmečko identiteto in postalo neizrazito oblikovano spalno oziroma delavsko naselje. Najizrazitejša kvalitetna grajena struktura v naselju je cerkev na manjši vzpetini, obdana z zelenimi oziroma kmetijskimi površinami. Slika 3: Franciscejski kataster iz leta 1825 Naselje Ihan urbanistično močno zaznamuje obstoječa prašičja farma, ki predstavlja velik urbanistični in okoljski problem naselja in celotne občine. Največji izziv prihodnjega časa predstavlja prenova območja v sodobno poslovno cono, ki bo dala naselju in širšemu območju popolnoma nov značaj. Prelog je razloženo naselje, sestavljeno iz več gruč. Naselje leži v neposredni bližini Zaboršta, ki je del Domžal. Na njegovem severnem in zahodnem robu ga obdaja avtocesta in predstavlja močno ločnico med aglomeracijo Domžal in obravnavanim območjem. Naselje je neizrazito, brez dominant in identitete. Slika 4: Lokacija obravnavanega naselja znotraj občine Domžale LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. Slika 5: Prikaz območja obdelave 9/76 URBANISTIČNI NAČRT ZA NASELJA IHAN-PRELOG, DRAGOMELJ, DOB, KRTINA IN ROVA – KONCEPTUALNI DEL Število prebivalcev v zadnjih desetih letih je v občini Domžale stalno naraščalo. Nosilci razvoja so bila centralna naselja v občini, ki so tudi predmet urbanističnih načrtov. Zaradi okoljskih vplivov Farme Ihan naselji Prelog in Ihan nista bili najbolj atraktivni za stanovanjsko poselitev. Klub temu se je v obeh naseljih število prebivalcev povečalo, vendar bistveno manj od domžalskega povprečja. V naselju Ihan je od leta 2002 do 2010 zraslo iz 701 na 750 oseb, torej za 49 oseb (7,0%), v naselju Prelog pa iz 625 na 653 oseb, torej za 28 oseb (4,5%). Slika 6: Prebivalstvo po naselju in spolu za leto 2002 in prebivalstvo po naselju za leto 2010 (vir: SURS) I.2 VIZIJA RAZVOJA NASELJA Vizija naselja je zagotoviti programsko, strukturno in oblikovno urejen kraj, ki bo prepoznaven v širšem prostoru občine in regije. Ključni potenciali naselja kot so prometna dostopnost, gospodarstvo, naravno okolje, Kamniška Bistrica, bodo z usklajenim in premišljenim načrtovanjem postali generatorji mentalne podobe, funkcionalnosti in privlačnosti naselja. I.2.1 Ključni razvojni cilji - S prenovo farme v sodobno poslovno cono zagotoviti dolgoročen razvoj naselja Urediti ustrezno prometno povezavo med avtocestnim priključkom Študa in poslovno cono Ihan Razbremeniti križišči Breznikove ceste s Taborsko cesto in s cesto proti Ihanu Jasno izoblikovati center na križišču Taborske in Breznikove ceste Programsko in oblikovno urediti osrednjo vaško ulico (del Breznikove ceste) Ohraniti zelene cezure med Prelogom in Ihanom, Ihanom in Goričico, med poslovno cono in naseljem Ohraniti vedute na cerkev sv. Jurija in prepovedati gradnje v njeni okolici Zagotoviti ustrezne povezave za kolesarski in peš promet Zagotoviti zadostne in primerno urejene povezave naselja z rekreacijsko osjo ob Kamniški Bistrici Urediti nekatera križišča v naselju in varne prehode za pešce, predvsem na šolskih poteh Ohranjati vedute na cerkev sv. Kunigunde in odprte zelene površine vzhodno od naselja Umestiti manjšo poslovno cono ob avtocesto v Prelogu Ustvariti bolj prepoznavno poselitveno strukturo Nadgrajevati kvaliteto bivanja v naselju Uskladiti namensko rabo prostora Varovati kmetijske robove ter strukturne elemente v okoliški krajini (npr. živice na vzhodu) Razviti in oblikovno uskladiti športni parka, ki upošteva veduto na cerkev I.3 KONCEPT PROSTORSKEGA RAZVOJA NASELIJ Območje urbanističnega načrta predstavlja vzdolž osrednje komunikacije razpotegnjeno naselje Prelog na severu in Ihan na jugu obravnavanega območja. Prelog je majhno naselje tik ob avtocesti, južno od njega ločeno s kmetijskimi površinami se nahaja obcestno središčno naselje Ihan. Prečno se to območje povezuje preko Kamniške Bistrice s Študo, v smeri proti vzhodu pa vodi do manjših zaselkov v območju Ihanskih hribov. Glavni izziv v prihodnosti predstavlja načrtovana izgradnja avtocestnega priključka v Študi (izven območja UN) oziroma navezava poslovne cone in naselja na avtocestni priključek ter prenova farme Ihan, ki ji je potrebno nameniti izjemno pozornost. Celotno cono je potrebno na novo zasnovati programsko, strukturno, funkcionalno in oblikovno ter jo dobro navezati na prometni sistem in od okolice vsaj delno ločiti z zaščitnim LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 10/76 URBANISTIČNI NAČRT ZA NASELJA IHAN-PRELOG, DRAGOMELJ, DOB, KRTINA IN ROVA – KONCEPTUALNI DEL zelenim pasom. Prenova poslovne cone Ihan predstavlja glavno razvojno priložnost naselja, hkrati pa bi neustrezna prenova lahko predstavljala novo grožnjo za ustrezno urbanistično načrtovanje naselja. Ključnega pomena za delovanje poslovne cone in ustrezni razvoj naselij je navezava poslovne cone neposredno na predviden avtocestni priključek Študa. Glede na bližino avtoceste in okoliško naravno okolje je obravnavano območje privlačno tako za poslovne dejavnosti, kakor tudi za stanovanjsko dejavnost namenjeno prebivalcem, ki si želijo prebivati v naravnem okolju. Ker je prostor posebej privlačen za obe med sabo konfliktni dejavnosti, je treba z dobro premišljenim prostorskim načrtovanjem in umeščanjem dejavnosti v prostor konflikte v čim večji možni meri izločiti ter hkrati omogočiti razvoj tako poslovnih, proizvodnih kot stanovanjske dejavnosti. Ker nobeno izmed naselij nima izoblikovanega centra, bomo primarno jedro vzpostavili na križišču Breznikove s Taborsko cesto, kjer so že nastavljeni zametki jedra naselja Ihan. Sekundarno jedro oziroma jedro naselja Prelog se naj ustvari na prostih površinah južno od predvidene manjše poslovne cone. Ključna prepoznavnost Ihana je cerkev sv. Jurija, kar je treba vsekakor v največji možni meri zavarovati. S prepovedjo gradnje na nepozidanih površinah, ki obdajajo cerkev, bomo ohranili vedutne poglede na znamenitost Ihana in dominanto širšega prostora. Poleg strateško ključne poslovne cone Ihan bomo poslovni dejavnosti namenili še manjše območje ob avtocesti v Prelogu. Ključno ugodnost obeh naselij v smislu zelenega sistema predstavlja zeleni koridor Kamniške Bistrice, ki teče vzporedno z glavno cesto in se nahaja na zahodni strani meje urbanističnega načrta. Da se ta naravna danost v največji možni meri izkoristi, jo je treba s zadostnimi primerno urejenimi prečnimi navezavami priključiti na poselitveno strukturo obeh naselij. Športni park severno od Taborske ceste naj se ustrezno prenovi in vzdržuje. Pri tem je nujno potrebno ohraniti nepozidane površine, ohraniti obstoječe vedute in doseči oblikovno skladnost s pomembno sakralno kulturno dediščino. Krajinska značilnost obravnavanega območja in okoliškega prostora je z gozdom poraščen Veliki vrh, zeleni koridor Kamniške Bistrice s pripadajočimi varovalnimi gozdovi in ravninska krajina s pomembnimi strukturnimi elementi, živicami na vzhodu. Te značilnosti je treba varovati pri vseh predvidenih posegih v prostor. Pomembno je ohranjati podeželsko podobo z vedutami na cerkvi sv. Jurija in sv. Kunigunde ter na Kamniško Savinjske Alpe. Slika 7: Konceptualna shema razvoja naselja LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 11/76 URBANISTIČNI NAČRT ZA NASELJA IHAN-PRELOG, DRAGOMELJ, DOB, KRTINA IN ROVA – KONCEPTUALNI DEL I.3.1 Usmeritve za razvoj dejavnosti I.3.1.1 Stanovanjska gradnja in urejanje naselij Lokalno zaposlitveno središče Ihan je obcestno središčno naselje na levem bregu Kamniške Bistrice. Severno od njega se prav tako ob osrednji komunikaciji razrašča manjše obcestno naselje Prelog. Kmečko gručasto jedro Ihana se je razvilo v osrednjem delu ob primarne križišču naselja. Večji del obeh naselij predstavlja stanovanjska pozidava drobne strukture, torej enodružinskih prostostoječih objektov. Nobeno izmed naselij nima izrazitega starega vaškega jedra. Razvoj naselja je potrebno usmerjati na še prosta stavbna zemljišča znotraj ureditvenega območja. Z zgoščevanjem obstoječe stanovanjske pozidave bomo zadovoljili potrebe po stanovanjskih površinah. Širitev stavbnih zemljišč izven poselitvene meje ni predvidena. Po izgradnji avtocestnega priključka Študa je zaradi izjemne prometne dostopnost pričakovan velik pritisk na stanovanjsko gradnjo Ihana. Znotraj naselja sta tako predvideni dve širitvi, namenjeni stanovanjski gradnji. Južno od Taborske ceste, v neposredni bližini šole je predvidena večja širitev za stanovanjsko dejavnost. Poselitveno mejo novega območja bo ustvarila nova cestna povezava, ki bo razbremenila center naselja in križišče Breznikove s Taborsko cesto. Nove stanovanjske površine bomo umeščali tudi na severni rob naselja Ihan in sicer južno od nove cesten povezave. V bližnjem naselju Goričica, ki gravitira v Ihan so bile v preteklosti predvidene širitvene površine, ki zadovoljujejo potrebe obeh naselij po širitvah in pomenijo priseljevanje prebivalstva željnega neokrnjenega naravnega okolja. V naselju naj se ohranja obstoječa struktura in gostota poselitve. Blokovne gradnje oziroma večstanovanjskih objektov v obravnavano območje ne umeščamo. Pri morebitnih novogradnjah na nepozidanih stavbnih zemljiščih je potrebno upoštevati vplivno območje cerkve sv. Jurija in vedute na cerkev sv. Kunigunde. Pri načrtovanju novih stavbnih površin in prestrukturiranju obstoječih se zagotovi primerne odprte javne površine za igro in prosti čas. Razpršena poselitev južno od naselja se oblikuje v gručo. I.3.1.2 Oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti Potrebe po širitvi družbene javne infrastrukture, trgovine in storitve se zagotavljajo predvsem na že obstoječih območjih centralnih dejavnosti in sicer ob križišču Taborske z Breznikovo cesto in delno na območju obstoječe trgovine severno. V osrednjem delu naselja Prelog naj bi se izoblikovalo središče z mestoslužnim programom, trgovinico in otroškim igriščem. Večjih potreb po umeščanju centralnih dejavnosti v naselju Prelog ni. Centralne dejavnosti se lahko umešča tudi ob Breznikovo cesto, kjer se bo oblikovala osrednja ulična povezava javnega značaja. Na območju šolskega centra je predvidena širitev, ki se zagotovi za potrebe širitve vrtca, šole ter športnih površin v prihodnosti. Večje območje namenjeno centralnim in deloma poslovnim dejavnostim se v okviru prenove poslovne cone Ihan umesti na vzhodni rob cone, vzdolž Breznikove ceste. Pri načrtovanju in prenavljanju območij družbenih dejavnosti so upoštevane funkcionalne povezave s preostalimi obstoječimi in predvidenimi programi ter smotrna in varna ureditev prometa. Pomembne so predvsem varni prehodi čez prometnice ter peš in kolesarske povezave do območij stanovanjske gradnje. Ob prenovi poslovne cone Ihan je glede na programsko shemo cone potrebno razmisliti tudi o umeščanju ustreznih centralnih (predvsem trgovskih in storitvenih) dejavnosti na severni rob poslovne cone. I.3.1.3 Proizvodne dejavnosti Programska in oblikovna prenova prašičje farme Ihan predstavlja glavni izziv razvoja naselja Ihan, s svojo velikostjo pa bo vplivala tudi na širše območje. Z novo poslovno cono se bo število delovnih mest v kraju močno povečalo. Po izgradnji avtocestnega priključka Študa bo zaradi izjemne prometne lokacije cona ena najzanimivejših in najbolj konkurenčnih na širšem območju. LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 12/76 URBANISTIČNI NAČRT ZA NASELJA IHAN-PRELOG, DRAGOMELJ, DOB, KRTINA IN ROVA – KONCEPTUALNI DEL Slika 8: Vstopna točka farme Ihan Slika 9: Pogled na Farmo Ihan Poslovno cono je potrebno primerno oblikovati, vzpostaviti nove vstope in zagotoviti ustrezno prometno ureditev. Poseben izziv predstavlja programska shema poslovne cone. Potrebno je upoštevati, da je v okolici Ljubljane že oblikovano veliko število poslovnih con, ki pa nimajo jasne programske sheme oziroma jih je večina namenjena zelo raznolikim proizvodnim in poslovnim dejavnostim. Potrebno bi bilo izdelati analizo poslovnih con v oddaljenosti 50 km od predvidene lokacije PC Ihan glede programskih vsebin in urbanističnih zasnov, regijskih vplivov načrtovane poslovne cone in regijske utemeljitve lokacije. Vse poslovne, predvsem pa morebitne proizvodne dejavnosti naj se usmerjajo v poslovno cono Ihan, ki je pomemben dejavnik v gospodarski strukturi celotne občine in deloma tudi širše regije. Ker se cona nahaja blizu naselij ni potrebe, da bi se znotraj bivalnega dela naselja načrtovalo kakršnekoli moteče dejavnosti. Manjšo poslovno cono se umesti tudi na severno mejo urbanističnega načrta, neposredno ob avtocesto v Prelogu, kjer se že nahajajo poslovni objekti. I.4 KONCEPT PROMETNEGA OMREŽJA IN JAVNEGA POTNIŠKEGA PROMETA I.4.1 Zasnova prometnega sistema Pomembnejša lokalna cesta Domžale – Ihan - Dol prometno ni močno obremenjena. Iz glavne ceste se prečno odpirajo nove napajalne poti, ki se mestoma zankasto povezujejo med seboj. Z vidika prometne pretočnosti je večina problemov (posamične zožitve) z zadnjo rekonstrukcijo rešena. Ključne načrtovane prometne ureditve so vezane na izgradnjo avtocestnega priključka Študa in navezave naselja Ihan na ta priključek. V ta namen so bile izdelane variantne idejne zasnove. Za najprimernejšo varianto priključitve poslovne cone Ihan na avtocestni priključek Študa se je izkazala prometnica, ki teče od predvidenega avtocestnega priključka, Kamniško Bistrico preči nad čistilno napravo in se na Breznikovo cesto priključi na severnem robu obstoječe Farme Ihan. Cesta, ki povezuje predviden avtocestni priključek z naseljem Ihan in Prelog, se priključuje na obstoječ cestni sistem preko obstoječega mostu ter preko nove lokalne prometnice, ki poveže Breznikovo cesto in cesto proti Študi, pozitivno vpliva na prometno razbremenitev križišča Breznikove ceste s cesto proti Študi. Prav tako bo na prometno razbremenitev križišča Breznikove in Taborske ceste vplivala nova južna povezava, ki teče po južnem robu šolskega centra. Nova prometnica se na Taborsko cesto navezuje v križišču s Pokopališko cesto, nato teče vzdolž obstoječega kolovoza in se na Breznikovo cesto priključuje v križišču z novo južno povezavo na avtocestni priključek Študa. Znotraj obravnavanega območja, predvsem v naselju Ihan je potrebno nadgraditi prometno strukturo, predvsem je treba povezati slepe ulice in mrežo cest zaokrožiti v celovit in pretočen sistem. I.4.2 Javni potniški promet V naseljih zaradi kratkih razdalj ni potrebe po zagotavljanju mestnega potniškega prometa. Medkrajevni potniški promet je zagotovljen s progo Kam Bus, vendar le v času prometnih konic, zjutraj v smeri Ljubljane LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 13/76 URBANISTIČNI NAČRT ZA NASELJA IHAN-PRELOG, DRAGOMELJ, DOB, KRTINA IN ROVA – KONCEPTUALNI DEL in popoldne v smeri Domžal. Prometno povezanost Ihana z javnim potniškim prometom z večjimi centri, predvsem Domžalami in Ljubljano, je potrebno izboljšati. I.4.3 Kolesarsko omrežje in omrežje pešpoti Daleč najpomembnejša kolesarska oziroma peš povezava na območju je rekreacijska pot vzdolž Kamniške Bistrice. Zaradi navezave naselja na to rekreacijsko potezo so ključnega pomena tudi prečne povezave, ki naselje priključujejo na Kamniško Bistrico. Lokalne ceste na območju niso prometno obremenjene in so zato pomembne za kolesarski promet. I.4.4 Mirujoči promet Ker v naselju ni večjih dejavnosti, ki bi naselje obremenjevali s kapacitetami mirujočega prometa, na tem področju ni zaznati večjih problemov. Ob načrtovanju prenove centra naselja ter centralnih dejavnosti, pa je potrebno zagotoviti zadostne površine za parkiranje ob teh dejavnostih. Oblikovanje teh parkirnih mest je izjemno pomembno. Parkirišča naj bodo urejena v zaključenih enotah, vizualno in oblikovno ločena od prometnic in drugih programskih površin ter primerno tlakovana in ozelenjena. Prav tako je potrebno zagotoviti tudi ustrezne kapacitete parkirnih površin ob lokacijah družbenih dejavnosti (šola in vrtec, cerkev in pokopališče, športni park, ipd.). Na območju poslovne cone je potrebno parkirne površine dimenzionirati v skladu z normativi in omogočiti potrebno količino parkirnih mest. Stanovanjske hiše zagotavljajo parkirna mesta na lastnih gradbenih parcelah. I.5 KONCEPT URBANISTIČNEGA IN ARHITEKTURNEGA OBLIKOVANJA Naselji Ihan in Prelog sta se razvili na vzhodnem bregu Kamniške Bistrice, od Domžal pa jih loči avtocesta. Obe naselji sta se razvili kot obcestni naselji ob pomembnejši lokalni cesti, ki vodi od Domžal do Dola pri Ljubljani. Nadaljnja širitev obeh naselij je potekala stihijsko, brez posebnega koncepta. Ključen element vizualne privlačnosti in prostorske identitete naselja je cerkev sv. Jurija, stisnjena ob gozdnato pobočje Velikega vrha ter južno obdana z nepozidanimi zemljišči. Slika 10: Pogled na cerkev sv. Jurija v Ihanu I.5.1 Struktura pozidave Zelo opazna značilnost obravnavanega območja je ta, da sta v večjem delu naselja opredeljeni strukturi, ki tvorita dva ekstrema. Struktura drobnega merila se pojavi na vseh stanovanjskih površinah in na drugi strani struktura velikega merila na površinah namenjenih proizvodno-poslovnim dejavnostim. Večji del naselja predstavljajo novejši objekti, predvsem enostanovanjske hiše. Južno od naselja se nahaja veliko območje, trenutno namenjeno prašičji farmi, ki pa je v začetni fazi načrtovanja prestrukturiranja v sodobno poslovno cono. Poslovna cona z opredeljeno strukturo velikega merila je predvidena tudi v Prelogu ob avtocesti. LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 14/76 URBANISTIČNI NAČRT ZA NASELJA IHAN-PRELOG, DRAGOMELJ, DOB, KRTINA IN ROVA – KONCEPTUALNI DEL Slika 11: Območje prostostoječih enodružinskih objektov Slika 12: Območje obstoječe strukture velikega merila V obravnavanem območju ne moremo govoriti o prepoznavnem, izrazitem vaškem jedru. V Ihanu je tradicionalna struktura poselitve težko zaznavna oziroma je skorajda ne moremo več določiti. V Prelogu tradicionalne poselitvene strukture ni. Največje območje centralnih dejavnosti predstavljata območje ob cerkvi v vzhodnem delu naselja Ihan in območje šole južno od cerkve sv. Jurija. V osrednjem delu naselja Prelog naj se vzpostavi center s trgovino in drugimi centralnimi funkcijami ter zelene površine z otroškim igriščem. Jedro naselja Ihan se vzpostavi ob primarnem križišču, kjer že obstaja zametek vaškega jedra s starima kostanjema, centralno pozicijo in manjšo zgostitvijo centralnih funkcij. Večje območje centralnih dejavnosti se vzpostavi na vzhodnem robu prenovljene poslovne cone. Območje vzdolž Breznikove ceste oblikuje vizualno in strukturno ustrezen rob poslovne cone. Območje naj se razvija v naselje z vso potrebno infrastrukturo in možnostjo stanovanjskih širitev. Za stanovanjsko dejavnost se namenja proste površine znotraj že obstoječih poselitvenih območij. Urbanistično naj se obravnavano območje razvija v skladu z naravnimi danostmi in omejitvami ter ob upoštevanju obstoječih danosti in potencialov v prostoru. I.5.2 Elementi oblikovne podobe naselij Nobeno od naselij nima jasno izoblikovanega centra. Središče naselja Ihan, ob zavarovanem divjem kostanju, je potrebno razširiti v programsko in prostorsko izražen center, z izpopolnjenim oblikovalskim konceptom. Tako bo vaško jedro postalo prepoznavno območje obravnavanega območja. Na novo vzpostavljen center s kostanji, trgom oziroma odprto javno površino in javnimi funkcijami se naj z javno potezo – vaško promenado poveže s sekundarnim centrom ob obstoječi trgovini. Tako se bo v Ihanu izoblikoval vzdolžen center, ki bi potekal od severnega križišča, ki se povezuje na drugo stran Kamniške Bistrice z naseljem Študo, do južnega križišča s cesto, ki vodi do vasi v Ihanskem hribovju. Slika 13: Območje sekundarnega centra in vaške promenade LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. Slika 14: Območje centra na križišču Breznikove in Taborske ceste 15/76 URBANISTIČNI NAČRT ZA NASELJA IHAN-PRELOG, DRAGOMELJ, DOB, KRTINA IN ROVA – KONCEPTUALNI DEL V osrednjem delu naselja Prelog naj bi se izoblikovalo središče z mestoslužnim programom, trgovinico in otroškim igriščem. Pomembna prepoznavnost, sicer za zdaj še negativnega pomena, je farma Ihan na južni strani naselja, ki se bo prestrukturirala v tehnološko razvito poslovno cono občinskega oziroma državnega pomena. Najpomembnejša prepoznavnost naselja je cerkev sv. Jurija, ki je umeščena na nekoliko višje vizualno izpostavljeno mesto. To pomembno dominanto naj se s pripadajočo okolico nujno varuje in ohranja v optimalnem stanju. Ključnega pomena tako pri prepoznavnosti naselja kot kvaliteti bivanja je zeleni koridor Kamniške Bistrice, ki ga je potrebno nadgrajevati s krajinskimi ureditvami in navezavami na naselje. I.6 KONCEPT ZELENEGA SISTEMA NASELJA I.6.1 Cilji za vzpostavitev zelenega sistema in oblikovanje javnih površin - Razvoj oblikovno skladnega športnega parka, ki upošteva veduto na cerkev Ohranitev zelenih cezur med Prelogom in Ihanom, Ihanom in poslovno cono, Ihanom in Goričico ter pod cerkvijo Zagotoviti zadostne in primerno urejene povezave naselja z rekreacijsko osjo ob Kamniški Bistrici Zagotovitev ustreznih povezav za kolesarski in peš promet ter navezav na zeleno zaledje Ohranjati vedute na cerkev sv. Jurija in cerkev sv. Kunigunde Varovanje kmetijskih robov, strukturnih elementov v okoliški krajini (npr. živice na vzhodu) Javne površine je potrebno oblikovati v skladu z opredeljeno namembnostjo Za posamezne dele zelenega sistema se opredeli njihovo oblikovno, ekološko in socialno funkcijo I.6.2 Usmeritve za razvoj zelenega sistema Zeleni sistem obravnavanega območja tvorijo tematski parki (pokopališče s cerkvijo, igrišča ob šoli in vrtcu, športno igrišče). Drugih javnih zelenih površin naselje nima. Športni park pod cerkvijo sv. Jurija je potreben nadgradnje in oblikovno skladne prenove. Pri tem naj se posebno pozornost nameni cerkvi sv Jurija, vedutam na njo in njeni dominantni vlogi širšega prostora. Prav tako naj se prenovi in nadgradi športna igrišča ob šoli ter se jih nujno varno in primerno naveže na jedro naselja in športni park južno od cerkve. Zagotoviti je treba predvsem varne peš prehode čez Taborsko in Breznikovo cesto. V obeh obravnavanih naseljih naj se zagotovi javno otroško igrišče. Igrišče v Ihanu naj bi se nahajalo v jedru naselja oziroma neposredno ob zeleni prečni povezavi jedra s Kamniško Bistrico, v Prelogu pa v samem središču naselja. Predvideno je tudi tretje manjše otroško igrišče v sklopu športnega parka Ihan, kjer naj bi se postavilo nekaj igral tako, da bi območje deloma služilo tudi kot otroško igrišče. LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 16/76 URBANISTIČNI NAČRT ZA NASELJA IHAN-PRELOG, DRAGOMELJ, DOB, KRTINA IN ROVA – KONCEPTUALNI DEL Ključnega pomena pri zasnovi zelenega sistema Ihana in Preloga je njuno zaledje in navezave le tega na naselji. Obe naselji se naslanjata na vznožje Ihanskih hribov, ki na vzhodni strani tvori zeleno rekreativno zaledje območja. Z zahodne strani naselje omejujejo poplavni logi Kamniške Bistrice. Znotraj območja ob Kamniški Bistrici poteka pomembna regionalna peš in kolesarska povezava (Dol pri Ljubljani – Domžale – Kamnik), ki se prečno navezuje na sistem peš in kolesarskih poti v obeh naseljih. Prečne zelene povezave so opredeljene kot osnovni element zelenega sistema obravnavanega območja. Slika 15: Pot ob Kamniški Bistrici Breznikovo cesto naj se v delu od obstoječe trgovine in križišča, do bodočega jedra naselja in primarnega križišča urediti tako, da bi le-ta dobila bolj urban značaj in postala glavna nosilka javnih funkcij naselja Ihan. Predvsem dele naselij, ki naj bi funkcionirali kot bodoči centri v Ihanu in Prelogu, bi bilo potrebno ustrezno urediti. Pomemben element zelenega sistema tega območja so tudi protipoplavni ukrepi, ki v dani situaciji tvorijo sistem nasipov za omejitev poplavnih površin. Celotno južno območje Ihana je poplavno močno ogroženo, zato je potrebno poplavne površine varovati kot pomembne razlivne površine v primeru izjemno visokih voda, jih hkrati zamejiti in s tem pred poplavami zavarovati poseljena območja. Pred morebitno urbanizacijo se tako trajno varuje poplavne površine ob Kamniški Bistrici, hkrati pa tudi poplavne površine ob Žabnici. Pomemben element zelenega sistema je tudi vzpostavitev varovalnih zelenih pasov okrog farme Ihan, ki na določenih mestih povezuje naselje z zelenim koridorjem Kamniške Bistrice. Posebno pozornost naj se nameni varovanju vedut na cerkev sv. Jurija in cerkev sv. Kunigunde. Pri zasnovi zelenega sistema je pomembno ohranjanje najpomembnejših cezur obravnavanega območja. Ohraniti je treba zeleno cezuro med naseljema Ihan in Prelog in tako preprečiti zlitje naselij v večjo vzdolžno poselitveno strukturo. Glavni razlog za ohranjanje cenzure med obema naseljema pa je puščanje zelenega koridorja za prehod divjadi, saj kljub temu, da je ta koridor že močno zožan, vendarle še omogoča občasno prehajanje divjadi z območja Ihanskih hribov na območje ob Kamniški Bistrici. Iz vizualnega oziroma estetskega vidika je posebej pomembna ohranitev zelene cezure pod cerkvijo sv. Jurija. Na ta način se ohrani veduta na cerkev in njena dominantna vloga v naselju. Zaradi konfliktnosti stanovanjske in proizvodne dejavnosti naj se med Ihanom in poslovno cono Ihan vzpostavi zaščitni zeleni pas. I.7 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT I.7.1 Skrb za smotrno izrabo energije Po podatkih lokalnega energetskega koncepta (Boson, 2011) je na območju urbanističnega načrta (naselji Ihan in Prelog) poraba končne energije za ogrevanje stanovanjskih objektov po naseljih naseldnja Slika 16: Poraba končne energije za ogrevanje stanovanjskih objektov po naseljih (vir: LEK Domžale, Boson, 2011) Iz tabele je razvidno, da kljub možnosti priklopa na plinovodno omrežje, delež zemeljskega plina za ogrevanje majhen. Iz prostorske bilance porabe energentov je razvidno, da je v posameznih naseljih delež plina že večji od deleža lesa. Delež kurilnega olja in tudi delež lesa bistveno presega delež zemeljskega plina, predvsem na območju naselja Ihan. LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 17/76 URBANISTIČNI NAČRT ZA NASELJA IHAN-PRELOG, DRAGOMELJ, DOB, KRTINA IN ROVA – KONCEPTUALNI DEL Podobne rezultate kaže tudi tabela specifične rabe energentov na kvadratni meter stavbnega zemljišča, ki tudi izkazuje primanjkljaj porabe zemeljskega plina proti porabi kurilnega olja in lesa, pri čemer so podatki za naselje Prelog bistveno bolj ugodni kot za Ihan. Slika 17: Specifična raba energentov na kvadratni meter stavbnega zemljišča (vir: LEK Domžale, Boson, 2011) I.7.2 Elektroenergetsko omrežje V smeri Ihana poteka daljnovod DV 20 kV Senožeti, ki se na meji občin Litija in Dol pri Ljubljani za potrebe rezervnega napajanja zaključuje v DV 20 kV Zapodje (RTP 35/20 kV Litija). Daljnovod DV 20 kV Črnuče, ki poteka v smeri Depale vasi pa se zaključuje preko razklopljenega ločilnega mesta v DV 20 kV Domžale iz RTP 110/20 kV Črnuče. Za potrebe novih ureditev širitve naselja se za posamezne investicije zgradi podzemno nizkonapetostno omrežje. Omrežje se priključi na obstoječe transformatorske postaje, ki se jih po potrebi ustrezno preuredi (povečanje transformacije oziroma izgradnja novega NN bloka) ali na nove transformatorske postaje. Potrebne kapacitete in rešitve za načrtovano poslovno cono Ihan se določi v postopku priprave strokovnih podlag za nov občinski podrobni prostorski načrt. I.7.3 Plinovodno omrežje Kot tudi ostala večja naselja in celotno širše območje mesta Domžale je območje urbanističnega načrta IhanPrelog opremljeno s plinovodnim omrežjem. Upravljanje in izgradnja plinovodnega omrežja v občini Domžale je s koncesijsko pogodbo oddano koncesionarju Petrol plin d.o.o. Med leti 2003 in 2006 ter v prvih štirih mesecih v letu 2007 je koncesionar izgradil 196.859 m plinovodnega omrežja, 4.140 hišnih priključkov in na plin priklopil 1.554 novih uporabnikov. Celotna plinifikacija Občine Domžale bi bila zaključena do oktobra 2007, ko je bilo plinovodno omrežje zgrajeno še v Rovi, Turnšah, Češeniku, Želodniku, krtini, Nožicah in Depali vasi (Plinifikacija Domžal, 2007). Velik del občine je pokrit s plinovodom, pri čemur je število aktivnih priključkov zelo različno po naseljih. Slika 18: Prikaz porabe plina in števila vseh priključkov ter števila aktivnih priključkov (vir: LEK Domžale, Boson, 2011) Od 126 plinovodnih priključkov v Ihanu jih je aktivnih le 32 (25%), v naselju Prelog pa je od 158 plinovodnih priključkov aktivnih le 54 (34%), kar je bistveno pod povprečjem občine. I.8 KONCEPT OPREMLJANJA Z GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO ter KONCEPT PROSTORSKIH UREDITEV, KI SE NANAŠAJO NA VARSTVO OKOLJA I.8.1 Vodovodno omrežje Kot tudi ostala naselja v občini Domžale je območje urbanističnega načrta Ihan-Prelog opremljeno z vodovodnim omrežjem, ki se napaja iz centralnega dela občine iz štirih vodnjakov prodnega vodonosnika na domžalsko mengeškem polju in ga upravlja izvajalec javne službe JKP Prodnik d.o.o. LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 18/76 URBANISTIČNI NAČRT ZA NASELJA IHAN-PRELOG, DRAGOMELJ, DOB, KRTINA IN ROVA – KONCEPTUALNI DEL V občini Domžale je ca. 15 % vgrajenih cevovodov iz salonitnih cevi. Občina sistematično menjuje salonitne cevi po programu investicij oziroma takrat, ko se posega v območje neustreznega voda zaradi drugih infrastrukturnih posegov (npr. novi urbanistični posegi, opremljanje s kanalizacijskim ali energetskim omrežjem). Ključne težave pri sami distribuciji pitne vode so tehnične narave, vezane na pretočno tlačne razmere, oziroma samo hidravliko sistema ter starost omrežja. Ob dejstvu, da je velik del sistema zastarel, kar se odraža v okvarah cevovodov in temu posledično vodnih izgubah, bi lahko problematiko razdelili v sledeče sklope: - zastareli hišni priključki iz neustreznih materialov, neustrezne dimenzije obstoječih sekundarnih vodovodov, predvsem iz stališča požarnega varovanja, neustrezni in zastareli materiali obstoječih primarnih in sekundarnih vodovodov, ki so vgrajeni gradbeno neustrezno, zahtevne tlačne razmere na reliefno razgibanih območjih (problem nizkih ali visokih tlakov), nezanesljiva distribucija zaradi neustreznih akumulacij (predvsem vzhodni del). I.8.2 Kanalizacijsko omrežje Območje urbanističnega načrta Ihan-Prelog sodi v »Aglomeracijo Domžale«, ki sodi v osnovni program opremljanja s kanalizacijskim omrežjem gostot med 15.000 PE in 100.000 PE. Ime aglomeracije Število HŠ Število PE Gostota [PE /ha] Računsko število PE Računska gostota [PE /ha] Domžale-Radomlje 5.500 26.179 27,53 34.033 35,79 Slika 19: Analiza gostote prebivalcev znotraj posamezne aglomeracije (vir: Sistem odvajanja komunalnih vod na območjih, ki niso priključena na CČN Domžale, LOCUS, 2011) Osnovni program določa, da je 31. december 2010 rok za odvajanje v javno kanalizacijo in sekundarno čiščenje ter 31. december 2015 za terciarno čiščenje za območja poselitve, ki so obremenjena med 15.000 PE in 100.000 PE na vodnem območju Donave, ki ne ležijo na prispevnih območjih občutljivih območij – ciljno stanje je izpolnjevanje navedenih pogojev za najmanj 95% celotne obremenitve (PE) s komunalno odpadno vodo iz posameznega območja poselitve. Za posamezne stavbe znotraj območja poselitve, za katere iz upravičenih razlogov ni mogoče zagotoviti odvajanja komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo, je obvezna individualna ureditev ustreznega odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Območje naselja Ihan še ni priključeno na javno kanalizacijsko omrežje. Delno je zgrajeno primarno omrežje, opremljanje s sekundarnim kanalizacijskim pa je v zaključni fazi načrtovanja. Opremljanje s kanalizacijo se načrtuje v naslednjih treh letih. Večji okoljski problem je v preteklosti predstavljalo čiščenje gnojevke iz Farme Ihan, ki pa je bilo urejano tudi z ločeno čistilno napravo, ki iz gnojevke prideluje organsko gnojilo in bioplin. Zaradi zmanjšanega obsega oziroma načrtovanega postopnega ukinjanja dejavnosti farme Ihan na sedanji lokaciji je problem manjši. Načrtujemo, da dejavnosti v novi poslovni coni ne bodo tako okoljsko problematične in da bo mogoča priključitev nove poslovne cone na obstoječo CČN. I.8.3 Ravnanje z odpadki Nekdanja regijska deponija komunalnih odpadkov Dob na lokaciji Malenski boršt, 2 km od naselja Dob je preoblikovana v Center za ravnanje z odpadki. Komunalni odpadki občine Domžale se vozijo na odlagališče nenevarnih odpadkov Barje. Občina Domžale se je pridružila projektu izgradnje regionalnega centra za ravnanje z odpadki (RCERO) Ljubljana, ki bo največji center v Sloveniji (414.000 prebivalcev). Novo polje za odlaganje nenevarnih odpadkov redno obratuje od septembra 2009, začetek poskusnega obratovanja objektov za predelavo odpadkov je predvideno v decembru 2014, redno obratovanje pa decembra 2015. V občini Domžale je organizirano zbiranje odpadkov, ki ga izvaja izvajalec javne službe JKP Prodnik d.o.o. Zbiranje odpadkov je urejeno posebej za embalažo in za biološke odpadke ter za mešane odpadke. Vsaka individualna hiša ima svoj zabojnik skupaj z navodili za ločevanje in ostalimi potrebnimi podatki o odjemnem LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 19/76 URBANISTIČNI NAČRT ZA NASELJA IHAN-PRELOG, DRAGOMELJ, DOB, KRTINA IN ROVA – KONCEPTUALNI DEL mestu in terminih odvoza. Za večstanovanjske objekte so na odjemnih mestih nameščeni zabojniki za mešane odpadke in za biološke odpadke. V skupnih zbiralnicah ločenih frakcij se zbirajo papir ter steklo. V individualnih zbiralnicah ločenih frakcij se zbirajo biološki odpadki, embalaža iz plastike ali sestavljenih materialov ter kovin v posodah za biološke odpadke in posodah za drobno odpadno embalažo iz plastike ali sestavljenih materialov in kovin. V individualnih zbiralnicah mešanih komunalnih odpadkov se zbirajo ostali ostanki odpadkov v posodah za ostanke mešanih odpadkov. Pod pogoji določenimi s predpisi Občine Domžale, lahko uporabniki za uporabo storitev obvezne gospodarske javne službe ravnanja z organskimi odpadki uporabljajo tudi kompostnike. Kosovni odpadki in nevarne odpadke v skladu z Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Domžale zbira izvajalec javne službe. Popis neurejenih odlagališč odpadkov je bil opravljen jeseni leta 1995. Po tem popisu je bila opravljena sanacija vseh odlagališč, tako da so podatki popisa uporabni zgolj informativno: današnje stanje je verjetno bistveno boljše. Danes praktično ni več velikih vaških odlagališč odpadkov, na katerih bi bili poleg gradbenih tudi drugi odpadki. Odlaganje gradbenih odpadkov ostaja glavni problem, ki ga je potrebno rešiti, če želimo učinkovito rešiti problem nelegalnega odlaganja odpadkov. Za to bo potrebno nadaljnja sanacija neurejenih odlagališč, ter poiskati ustrezne rešitve za odlaganje gradbenih odpadkov, informirati prebivalce, pa tudi poostriti nadzor nad odlaganjem. I.8.4 Pokopališka dejavnost V osrednjem delu naselja ob cerkvi se nahaja centralno pokopališče naselja. LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 20/76 URBANISTIČNI NAČRT ZA NASELJA IHAN-PRELOG, DRAGOMELJ, DOB, KRTINA IN ROVA – KONCEPTUALNI DEL LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 21/76 URBANISTIČNI NAČRT ZA NASELJA IHAN-PRELOG, DRAGOMELJ, DOB, KRTINA IN ROVA – KONCEPTUALNI DEL II URBANISTIČNI NAČRT NASELJA KRTINA II.1 UVOD Krtina leži na vzhodni meji Domžalske občine, tik ob avtocestnem priključku Krtina. Izjemno dobro je preko avtoceste in regionalne ceste povezana z zaposlitvenima središčema Ljubljano in Domžalami. Preko regionalne ceste je povezana še z Moravčami in naseljem Dob ter predvideno poslovno cono Želodnik v neposredni bližini. Slika 20: Lokacija obravnavanega naselja znotraj občine Domžale Slika 21: Prikaz območja obdelave Arheološke izkopanine najdene na jugozahodnem pobočju Krtinskega hriba kažejo na to, da je bilo območje poseljeno že v prazgodovini. Prvič pa je bila Krtina kot zaselek omenjena leta 1458, ko se v župnijskih arhivih omenja prva cerkev na Krtini okoli katere so nastale prve kmetije. Slika 22: Franciscejski kataster iz leta 1825 Slika 23: Pogled na Zgornjo Krtino iz jugovzhodne smeri Iz Franciscejskega katastra iz leta 1826 je razvidno, da so bile v okolici cerkve razporejene kmetije, ki so ustvarjale manjše gruče znotraj kmetijskih površin. Kasneje so se med razloženimi kmetijami oblikovala stanovanjska območja in tako Krtina predstavlja tip sestavljenega naselja z dvema jedroma. Starejši, gručast del naselja se je razvil na vzpetini ob robu kulturne krajine na stiku obdelovalnih kmetijskih površin z gozdom. Mlajši del naselja je s stihijskim razvojem nastal na ravnini ob vozlišču prometnic. LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 22/76 URBANISTIČNI NAČRT ZA NASELJA IHAN-PRELOG, DRAGOMELJ, DOB, KRTINA IN ROVA – KONCEPTUALNI DEL Medtem ko je mlajši del naselja neustrezno urbanistično in oblikovno zasnovan, je staro jedro na vzpetini kompaktno, dobro prepoznavno v prostoru in zavarovano kot naselbinska dediščina. Osrednja dominanta širšega območja je cerkev, ki leži na višjem, izpostavljenem delu naselja. Krtina spada med kmečke zaselke, ki so nastali v bližini tekoče vode na nekoliko dvignjenem svetu, nad zamočvirjeno ravnino in na meji poplavnega območja v neposredni bližini pomembnega križišča cest. Je del Kamniško-bistriške ravni, južno in vzhodno pa ravnica postopoma prehaja v Vzhodno predalpsko hribovje. Na severnem robu njen razvoj omejuje avtocesta, na južnem robu vodotok Radomlja in najboljša kmetijska zemljišča. Regionalna cesta proti Moravčam deli naselje na dva dela, Spodnjo in Zgornjo Krtino. Oba dela naselja med seboj povezuje stara lokalna pot. Število prebivalcev v zadnjih desetih letih je v občini Domžale stalno naraščalo. Nosilci razvoja so bila centralna naselja v občini, ki so tudi predmet urbanističnih načrtov. Naselje Krtina se je zaradi izgradnje novega stanovanjskega dela (nove Krtine) zelo povečalo (v slabih 10 letih za 50%). V naselju Krtina je število prebivalcev od leta 2002 do 2010 zraslo iz 479 oseb na 710 oseb, torej za 231 oseb, kar predstavlja 48,2% prirast prebivalstva. Prebivalstvo po naselju in spolu za leto 2002 in prebivalstvo po naselju za leto 2010 (vir: SURS) II.2 VIZIJA RAZVOJA NASELJA Zaradi izjemne prometne lege in povezanosti s širšo regijo obstaja nevarnost, da Krtina postane predvsem spalno naselje. Prizadevali si bomo, da se bo naselje razvilo v prepoznavno celoto, ki je funkcionalno, programsko in oblikovno urejena ter skladna z okoliško naravno in kulturno krajino. Visoko kakovost bivanja prebivalcem bomo zagotovili s poudarkom na razvoju centralnih dejavnosti, zelenega sistema naselja povezanega z okoliško naravno krajino in racionalno izrabo površin. Ključnega pomena za ohranjanje značilne podobe kraja ter vizualne privlačnosti okoliškega prostora so pomembne vedute na Krtinsko cerkev, Krtinski hrib in Tabor, podoba starega vaškega jedra Zgornja Krtina in gručasti zaselki posejani po ravninski kmetijski krajini (Spodnja Krtina, Zgornja Krtina, Dolenja vas, Gmajnica, Veselka). S krepitvijo zgoraj naštetih dejavnosti bo Krtina postala manjše oskrbno naselje v ohranjenem podeželskem okolju in kot taka lahko postane odlična izhodiščna turistična točka, predvsem za kolesarje in druge rekreativne dejavnosti. II.2.1 Ključni razvojni cilji - Vzpostaviti novo središče naselja v Spodnji Krtini, ki ne bo konkuriralo starejšemu jedru Ohraniti in prenoviti staro jedro Zgornje Krtine Izboljšati notranjo prometno strukturo (predvsem dostopnost do novih območij) Vzpostaviti kvaliteten severni vstop iz avtoceste in vstop v Zgornjo Krtino Vzpostaviti varno in oblikovno prepoznavno stično točko Zgornje in Spodnje Krtine Ohranjati gručast videz naselja in prepoznavne vedute Ohranjati in ustvarjati prepoznavno poselitveno strukturo Izboljšati oskrbne funkcije Nadgrajevati kvaliteto bivanja v naselju Uskladiti in upoštevati namensko rabo prostora Ohraniti zaščitni zeleni pas ob avtocesti Naselje navezati na rekreacijsko pot ob Radomlji Ustvariti izhodiščno turistično točko (predvsem za kolesarje) II.3 KONCEPT PROSTORSKEGA RAZVOJA NASELJA Zaradi dobre prometne lege, neposredne bližine predvidene poslovne cone Želodnik ter okoliškega naravnega okolja, je Krtina izjemno privlačna za poselitev in razvoj. Atraktivnost lokacije pa lahko ima tudi LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 23/76 URBANISTIČNI NAČRT ZA NASELJA IHAN-PRELOG, DRAGOMELJ, DOB, KRTINA IN ROVA – KONCEPTUALNI DEL negativne posledice na prostor, kar se že kaže v oblikovni, strukturni in funkcionalni neskladnosti novejše poselitvene in oblikovne strukture objektov, neustrezni prometni strukturi in pomanjkanju oskrbnih in storitvenih funkcij v naselju. V Spodnjo Krtino bomo umestili kvalitetno družbeno-oskrbno središče z vrtcem, otroškim igriščem, trgovino, gostinsko dejavnostjo itd. Na ta način se bo izboljšala oskrba celotnega naselja, saj v starem jedru ni prostora za nove dejavnosti. Ob vzpostavitvi novega središča je le tega potrebno programsko povezati s starim jedrom Zgornje Krtine in centrom ob šoli, katerega je potrebno prenoviti in nadgraditi v smislu dejavnosti. Središče in gručasti naselji je potrebno vzdolž Radomlje dobro povezati s kolesarko in peš potjo ter ob tem zagotoviti varno prečkanje regionalne ceste. Prav tako naj se prenovi in ustrezno oblikuje celotno staro vaško jedro, ki se ga z ustvarjanjem mikroambientov, vaškim trgom, ureditvijo osrednje ulice in programsko nadgradnjo bolje izrazi v prostoru in poudari vaški značaj. Čez regionalno cesto v smeri Moravč naj se uredi varna in ustrezno oblikovana prehoda za pešce in kolesarje, saj je cesta prometna in nevarna. Prvi prehod se zagotovi na jugu, kjer pot ob Radomlji prečka cesto, istočasno se naj to točko izkoristi za oblikovanje južnega vstopa v naselje in s tem upočasni promet. Drugi prehod se naj vzpostavi na stiku Spodnje in Zgornje Krtine na obstoječem križišču, ki ga je potrebno primerneje oblikovati in tudi tu vzpostaviti vstopno točko, ki nakazuje smeri v oba zaselka vzhodno in zahodno. Prav tako je treba z linijo kvalitetnih in skladnih objektov ob regionalni cesti ustrezno oblikovati severni vstop iz avtoceste. Vstop je smiselno oblikovati tudi pri neposredni povezavi med regionalno cesto in jedrom Zgornje Krtine. Vsi posegi v prostor naj bodo načrtovani tako, da bodo upoštevali in ohranjali dvodelnost naselja Krtina, okoliško kmetijsko krajino ter prepoznavne vedute na Krtinski hrib, cerkev in Tabor kot pomembnejšo kulturno dediščino. Novi objekti naj bodo barvno in oblikovno skladni z okoljem v katerem se nahajajo. S premišljenim načrtovanjem je treba zagotoviti kvalitetno umeščanje novih stanovanjskih enot v obstoječ prostor. Slika 24: Konceptualna shema razvoja naselja LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 24/76 URBANISTIČNI NAČRT ZA NASELJA IHAN-PRELOG, DRAGOMELJ, DOB, KRTINA IN ROVA – KONCEPTUALNI DEL II.3.1 Usmeritve za razvoj dejavnosti II.3.1.1 Stanovanjska gradnja in urejanje naselja Naselje Krtina je nastalo ob vznožju Krtinskega hriba na katerem stoji Krtinska cerkev. Staro vaško jedro je mestoma dobro ohranjeno. Na enem koncu vaškega jedra se nahaja šola, kjer so tudi prostori za različna društva, na drugi strani pa stoji trgovina. Slika 25: Zgornja Krtina s cerkvijo sv. Lenarta in Roka Nekoliko odmaknjeno od stare vasi Krtina stoji novo naselje – Nova oziroma Spodnja Krtina, ki pa ne nudi zaposlitvenih možnosti niti družbenih dejavnosti. V tem delu naselja je še veliko nepozidanih stavnih zemljišč, katere zadostujejo potrebam po širitvi stanovanjskih površin v naselju. Kljub trenutno neizkoriščenim potencialom Spodnje Krtine je treba paziti, da razvoj ne bo zapostavil starega jedra in da Nova Krtina ne bo postala konkurenca Stari Krtini. Zgornja Krtina mora ostati pomembnejši in primarni del naselja. Tradicionalno vaško strukturo poselitve Zgornje Krtine je potrebno varovati in ohranjati. Območje naj se prenovi in nadgradi s privlačnimi centralnimi dejavnostmi in poudari vaški značaj. Stara Krtina naj se ohranja v obstoječih dimenzijah in se naj ne širi navzven. Pri morebitnih novogradnjah na nepozidanih stavbnih zemljiščih je potrebno upoštevati vplivno območje cerkve in strukturne in oblikovne značilnosti starega vaškega jedra. Posamezne domačije, ki so v slabem stanju je potrebno prenoviti v skladu z usmeritvami za ohranitev kulturne dediščine. Krtina ima še veliko nepozidanih stavbnih površin zato novih površin ne načrtujemo. Na razpolago je dovolj notranjih rezerv za stanovanjske potrebe. Večje širitve Krtine niso predvidene niti niso primerne za naselje, ki ima veliko omejitvenih faktorjev. Poslovna cona Želodnik bo verjetno vplivala na še večje povpraševanje po stanovanjih, zaradi česar je potrebno premišljeno in načrtno usmerjati poselitev na obravnavanem območju. II.3.1.2 Oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti Na jugu Zgornje Krtine se nahaja podružnična osnovna šola z zadostnimi prostimi površinami za potreben razvoj in morebitne širitve. V šolski zgradbi deluje tudi krajevna skupnost in športno društvo Krti. V bližnjem Dobu se nahaja matična osnovna šola, ki jo obiskujejo učenci višjih razredov, zato je pomembno urejanje varne šolske poti od Zgornje Krtine do novega centra Spodnje Krtine ter naprej proti Dobu. V Stari Krtini ob križišču lokalne ceste z regionalno se nahaja edina trgovina z živili v kraju. Pod cerkvijo je gostišče Rok v okolici katerega se naj v sklopu s cerkvijo in zelenimi površinami okrog nje uredi središčni del starega jedra. Na hribčku nad Zgornjo Krtino stoji cerkev sv. Lenarta in Roka, ki ustvarja pomembne vedute širše okolice in je trenutno osrednji in edini prostor namenjen druženja vaščanov. Naselje je potrebno nadgraditi v smislu družbenih funkcij. Ustvariti je potrebno center in poskrbeti, da se bo njegov razvoj odvijal načrtovano. Središče novega dela naselja bomo umestili v osrednji del Spodnje Krtine in tako omogočili lažjo dostopnost za vse prebivalce. V pasu ob regionalni cesti na robu Spodnje Krtine bomo umeščali večstanovanjske bloke z oskrbnimi, storitvenimi in poslovnimi funkcijami v pritličju. Predvidena linija objektov naj ustvarja estetsko oblikovano obcestno potezo, katere podoba je še posebej pomembna zaradi pogledov iz avtoceste in vstopa v Krtino. LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 25/76 URBANISTIČNI NAČRT ZA NASELJA IHAN-PRELOG, DRAGOMELJ, DOB, KRTINA IN ROVA – KONCEPTUALNI DEL II.3.1.3 Proizvodne dejavnosti Večina delovno aktivnega prebivalstva je zaposlena v drugih krajih, kar je posledica bližine privlačnejših večjih zaposlitvenih središč, kot so Domžale in Ljubljana. V kraju je registrirano večje število obrtnikov. Poslovne površine za te dejavnosti je potrebno načrtovati previdno in v zelo omejenem obsegu, da ne pride do konflikta med okoljsko spornimi dejavnostmi in stanovanji. V neposredni bližini Krtine je načrtovana 64 hektarov velika poslovna cona Želodnik, ki bo zagotovila večje število delovnih mest. Predvidena poslovna cona bo v veliki meri vplivala na razvoj in zaposlitveno strukturo Krtine. V novo poslovno cono se preusmeri tudi vse morebitne bodoče okoljsko sporne dejavnosti, predvsem tiste, ki bi lahko nastale z rastjo registriranih obrtnikov v kraju. V naselju Krtina ni proizvodnih dejavnosti, je pa kmetijstvo pomembna gospodarska dejavnost kraja. V Zgornji Krtini je še nekaj aktivnih kmetij, ki jim je treba omogočiti razvoj in nadgradnjo dejavnosti. Najboljše kmetijske površine obkrožajo naselje iz vseh strani. II.4 KONCEPT PROMETNEGA OMREŽJA IN JAVNEGA POTNIŠKEGA PROMETA II.4.1 Zasnova cestnega omrežja Cestna prometna ureditev Krtine je enostavna in zato dokaj neproblematična. Z regionalno cesto 415 je naselje povezano z avtocestnim priključkom na avtocesto A1 ob robu naselja, z regionalno cesto 447 Domžale-Dob-Lukovica severno in z naseljem Moravče. Pravokotno na glavno cesto skozi naselje je pripeta stara lokalna cesta, ki povezuje Zgornjo in Spodnjo Krtino ter celotno naselje povezuje z Dobom severno od avtoceste. Osnovni problem se kaže v prometni ureditvi Spodnje Krtine, dostopnosti do nekaterih območij in orientaciji. Tako je treba v novi Krtini rešiti notranjo prometno strukturo na način, ki bo omogočal prometno povezanost, hkrati pa zagotovil kvalitetno orientacijo v naselju in oblikovno prepoznavnost. Glede na prometno obremenjenost regionalne ceste skozi naselje bi bilo staro in novo Krtino potrebno povezati z dvema varnima prehodoma preko regionalne ceste. Prehod ob križišču regionalne z lokalno cesto bi bilo smiselno oblikovati v ustrezen prehod za pešce in kolesarje, ki bi ohranjal dvojnost Spodnje in Zgornje Krtine, hkrati pa bi ju fizično in mentalno povezoval v eno naselje. Prostor ob prehodu bi bilo smiselno oblikovati kot prostorsko atrakcijo (npr. kozolec, park skulptur, ipd.). Prehod ob vodotoku Radomlja bi služil predvsem rekreativcem, sprehajalcem in šolarjem. Slika 26: Prometno obremenjena regionalna cesta proti Moravčam Ob cesti proti Dobu je urejen pločnik. Zaradi funkcionalne navezanosti Krtine na Dob bi bilo ob tej cesti smiselno vzpostaviti še primerno in varno kolesarsko povezavo. II.4.2 Javni potniški promet V naselju je avtobusno postajališče ob regionalni cesti severno od križišča cest. Obstoječe obojestransko avtobusno postajališče je slabo označeno in opremljeno. Avtobusi podjetja Kam Bus iz Kamnika in Integral Zagorje Krtino povezujejo z manjšimi okoliškimi kraji na relacijah Zagorje ob Savi, Domžale in Ljubljana. II.4.3 Kolesarsko omrežje in omrežje pešpoti Kot turistična izhodiščna točka, predvsem za kolesarje, mora naselje Krtina spodbujati razvoj, obnovo in vzpostavitev kolesarskih ter drugih rekreativnih poti, navezav na zaledje (predvsem proti jugu). LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 26/76 URBANISTIČNI NAČRT ZA NASELJA IHAN-PRELOG, DRAGOMELJ, DOB, KRTINA IN ROVA – KONCEPTUALNI DEL Poleg teh poti pa so ključnega pomena še razne poti, ki Krtino povezujejo z ostalimi naselji, še posebej Dobom, turističnim območjem Gorjuše in gradu Krumperk ter Šentvidom v sosednji občini. Najpomembnejše povezave tečejo ob vodotoku Radomlja, tako pomembna rekreativna kot kolesarska pot. Ta povezava ima tudi lokalno vrednost, saj bo ob njej potekala šolska pot za šolarje iz Spodnje Krtine. Tako je treba naselje dobro navezati na poti ob Radomlji. Še ena zelo pomembna povezava poteka ob cesti proti Dobu, ki se je prav tako v največji meri poslužujejo šoloobvezni otroci, ki obiskujejo šolo v Dobu. II.4.4 Mirujoči promet Parkirišč v Krtini je malo, vendar se jih zaradi individualne gradnje in malega števila dejavnosti trenutno niti ne potrebuje. Z umeščanjem novih dejavnosti je treba zagotoviti tudi nova parkirna mesta, ki bodo potrebna predvsem ob predvidenem primarnem zgostitvenem jedru v Spodnji Krtini. Ob razširitvi športnih igrišč ob šoli so dodatna parkirišča potrebna tudi na tej lokaciji, hkrati pa lahko služijo tudi potrebam cerkve in pokopališča. II.5 KONCEPT URBANISTIČNEGA IN ARHITEKTURNEGA OBLIKOVANJA Najpomembnejša prostorska značilnost Krtine sta dve ločeni gruči starejša Zgornja Krtina in novejša Spodnja Krtina. Zaselek Zgornja Krtina s še zaznavno tradicionalno vaško strukturo ob cerkvi na vzpetini predstavlja star del naselja in je zavarovan kot naselbinska dediščina. Spodnja Krtina je nastala kasneje z obcestno pozidavo in se nato počasi spajala s posameznimi kmečkimi gospodarstvi, lociranimi med kmetijskimi površinami. Najpomembnejša dominanta širšega okoliškega prostora je cerkev sv. Lenarta in Roka na vzpetini. Slika 27: Zgornja Krtina s cerkvijo in gostilno Slika 28: Novejša pozidava Spodnje Krtine II.5.1 Struktura pozidave Naselje oblikujejo različne poselitvene strukture, ob čemer je najpogostejša struktura drobnega merila, saj je le ta opredeljena na celotnem območju Spodnje Krtine, razen v pasu ob cesti. V zahodnem delu novega naselja prevladujejo enodružinske hiše in v vzhodnem barvno in oblikovno neskladni prostostoječi objekti različnih razsežnosti, oblik in orientiranosti. Struktura drobnega merila – prostostoječa pozidava se pojavi tudi na dveh manjših območjih v Zgornji Krtini. Sicer pa je v večjem delu Zgornje Krtine definirana tradicionalna struktura poselitve. LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 27/76 URBANISTIČNI NAČRT ZA NASELJA IHAN-PRELOG, DRAGOMELJ, DOB, KRTINA IN ROVA – KONCEPTUALNI DEL Slika 29: Tradicionalna struktura poselitve v Zgornji Krtini Slika 30: Barvno in oblikovno neskladni objekti Spodnje Krtine Struktura srednjega merila se umešča samo v obcestni pas od avtocestnega priključka do križišča regionalne z lokalno cesto. Višji objekti bodo namenjeni stanovanjski dejavnosti in poslovno-storitvenim dejavnostim v pritličnih prostorih. Objekti se nahajajo na vstopu v Krtino, zato morajo biti še posebej premišljeno načrtovani in oblikovani. Območja centralnih funkcij predstavljajo cerkev z neposredno okolico, trgovina, območje šole, delujoča gostilna v Zgornji in opuščeni gostilni v Spodnji Krtini ter predvidene centralne dejavnosti novega središča v osrednjem delu Spodnje Krtine. Novo središče bo vključevalo trgovino, vrtec ter prostor za lokale in društvene dejavnosti. Z družbenimi dejavnostmi se bo razvila ulica v središču nove Krtine, ki poteka v smeri sever-jug in bo postala nova poslovno storitvena ulica z bolj urbanim značajem in mestoslužnimi dejavnostmi. Staro vaško jedro Krtine se ohranja skupaj z cerkvijo oziroma taborom nad vasjo. Staro vas se ohranja v svojih dimenzijah, ter se jo poskuša nadgrajevati v smislu ohranjanja vaškega značaja. Znotraj omenjenih poselitvenih območij se nahajajo ohranjene kmetije, predvsem v Zgornji Krtini, ki jih je potrebno ohranjati in jim omogočiti prostorske pogoje za njihov razvoj podrejen načelom varstva kulturne dediščine in oblikovnim načelom starega jedra. Spodnjo Krtino bomo razvijali v smislu novega naselja z vso potrebno infrastrukturo in možnostjo stanovanjske širitve. Za stanovanjsko dejavnost se namenja proste površine znotraj že obstoječih poselitvenih območij. Ta poselitvena območja naj se ureja z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti. Ob cesti proti Dobu naj se ohranja nepozidan pas ob cesti. Določiti je treba regulacijsko linijo na katero bodo pripeti na novo grajeni objekti. Cesta zaradi gradenj preblizu ceste ne sme dobiti podobe »ozke ulice«. Slika 31: Širok profil ceste Krtina - Dob LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. Slika 32: Oblikovno privlačen večstanovanjski objekt ob regionalni cesti 28/76 URBANISTIČNI NAČRT ZA NASELJA IHAN-PRELOG, DRAGOMELJ, DOB, KRTINA IN ROVA – KONCEPTUALNI DEL II.5.2 Elementi oblikovne podobe naselij Najpomembnejša prepoznavnost Krtine je prostorska dominanta cerkev sv. Lenarta in Roka na vzpetini, ki je tvorka najpomembnejših vedut širše okolice in najpomembnejša prvina identitete kraja. Zelo razpoznavna prostorska značilnost, ki jo je potrebno ohranjati je dvodelnost naselja Krtina, ki jo sestavljata zaselka Zgornja in Spodnja Krtina. Nujno je treba varovati kmetijske površine na stiku med zaselkoma, da se le ta ne združita v poselitveno celoto. V prostoru razpoznavno, vendar slabše izraženo je staro vaško jedro oziroma Zgornja Krtina, ki ima še čitljivo tradicionalno strukturo poselitve. Območje je treba varovati in ohranjati znotraj obstoječih dimenzij. S kvalitetno prenovo in nadgradnjo ga je treba bolje izraziti v prostoru, mu dodati vsebine in ga narediti prepoznavnega. Zgornja Krtina bo postala prepoznavna predvsem z oblikovno prenovo vaške osi. Na primerni lokaciji naj se vzpostavi vaški trg z lipo ali kostanjem, ki bo postal ključnega pomena za druženje prebivalce tega zaselka. Drugačno identiteto kot staro vaško jedro naj ima kakovosten pas obcestne zazidave mešanih dejavnosti od avtocestnega priključka do glavnega križišča. Kot protiutež tradicionalni vaški pozidavi naj ima gradnja v tem delu moderen izgled, ki bo primerno sooblikoval vhod v Krtino iz avtoceste. Ob tem je treba ohranjati osnovne elemente tradicionalne strukture. V središču Spodnje Krtine naj se oblikuje prepoznavno novo središče družbenih dejavnosti, ki bo zadostovalo potrebam prebivalcev. Ob novem središču Spodnje Krtine se bo v smeri sever-jug razvila družbeno storitvena os z bolj urbanim značajem in mestoslužnimi dejavnostmi. V ravninski kmetijski krajini so posebno pomembni strukturni elementi (gozdne zaplate in živice), ki jih je potrebno varovati. Ključnega pomena za naselje je gozdna zaplata oziroma parkovni gozd severno od nove Krtine, saj služi tako za zaščito pred negativnimi vplivi iz avtoceste, strukturira prostor in se dobro navezuje na novo središče Spodnje Krtine. Nov element prepoznavnosti naselja bo postal kvalitetno oblikovan prehod čez regionalno cesto s parkom skulptur ali podobnim oblikovnim poudarkom, ki naj ne zapira prostora severno in južno od križišča. Krtino obdaja ravninska kmetijska krajina z živicami ob reguliranih vodotokih, gozdnimi zaplatami ter gručastimi naselji. Omenjene strukture so ključnega pomena za ohranitev identitete okoliške krajine in jih je potrebno v največji možni meri zaščititi. Hkrati je potrebno omogočiti in spodbujati razvojne možnosti še delujočih kmetij, ki obstoječa kmetijska zemljišča obdelujejo. II.6 KONCEPT ZELENEGA SISTEMA NASELJA Za naselje Krtina je opredeljena zasnova zelenega sistema, ki upošteva predvsem vpetost v širšo okoliško krajino. Izhaja iz funkcionalnih navezav znotraj območja, navezav na zaledje in potreb prebivalcev. Pri snovanju zelenega sistema so bili upoštevani njegovi različni vidiki in funkcije (ekološki, morfološki, sociološki). II.6.1 Cilji za vzpostavitev zelenega sistema in oblikovanje javnih površin - Vzpostaviti novo središče z odprtimi javnimi površinami v Spodnji Krtini Izraziti in primerno oblikovati zelene oziroma odprte površine ob križišču lokalne z regionalno cesto Varovati in ohranjati javni prostor ob cerkvi Nadgraditi športna igrišča ob šoli Varovati cezure, še posebej cezuro, ki ohranja dvodelnost Krtine in zaščitni pas ob avtocesti Ohraniti in prenoviti staro jedro Zgornje Krtine, vzpostaviti vaški trg in vaško ulico Centralno ulico ob novem centru v smeri sever-jug preurediti v urbano potezo Celotno naselje navezati na rekreacijsko pot ob Radomlji Krtinski hrib varovati pred poselitvijo in ohranjati razgledne točke Varovati kvalitetne naravne robove in členitve v krajini ter vpetost naselja v zeleno zaledje LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 29/76 URBANISTIČNI NAČRT ZA NASELJA IHAN-PRELOG, DRAGOMELJ, DOB, KRTINA IN ROVA – KONCEPTUALNI DEL II.6.2 Usmeritve za razvoj zelenega sistema Edina urejena zelena površina na obravnavanem območju urbanističnega načrta je območje ob cerkvi na vzpetini nad staro Krtino. Območje naj bo primerno vzdrževano. Iz Krtinskega hriba se širijo lepi razgledi v okoliško kmetijsko krajino. Zato je potrebno s samega griča oziroma s cerkvenega obzidja ohranjati ozke vedute skozi gosto drevje, ki prerašča pobočje griča. Znotraj starega naselja Krtina se na primerni lokaciji oblikuje vaški trg z lipo ali kostanjem, s čimer bi nastal zanimiv ambient, ki bi še poudaril vaški značaj zaselka. Cesto skozi staro vaško jedro (vaško promenado) naj se uredi z ustrezno opremo (svetilke, tlaki, itd.), s čimer se poskuša poudariti vaški značaj naselja. Na podoben način naj se uredi dostop do cerkve oz. tabora na vrhu griča. Slika 33: Oblikovanje vaške promenade Slika 34: Urejena pot do cerkve na hribu Z vidika zelenega sistema je pomembno ohranjanje gozdiča na severozahodni strani nove Krtine, ki se dobro navezuje na središče nove Krtine in vrtec, hkrati pa predstavlja pomembno vegetacijsko bariero med avtocesto in naseljem. V gozdno zaplato se lahko umešča igrala, naprave, ki ne v večji meri posegajo v samo strukturo gozda. V novem naselju naj bi se s posebno opremo (npr. tlaki, drevesa, ter druga urbana oprema) intenzivno opremilo predvsem centralno ulico v smeri sever-jug, ki naj bi s tem tudi dobila bolj urban značaj. Prav tako se z odprtimi javnimi površinami bolj urbanega značaja opremi novo središče južno od ceste proti Dobu. Na tem območju se vzpostavi tudi osrednje otroško igrišče. Ob vodotoku Radomlja poteka pomembnejša rekreacijska pot, ki povezuje Krtino z Dobom, Podrečjem in Domžalami. Zgornja Krtina je preko območja šole že dobro navezana na to rekreativno povezavo. S centralno ulico, ki vodi proti jugu bomo tudi Spodnjo Krtino primerno navezali na pomembno rekreacijsko pot. Z vzpostavitvijo varnega prehoda čez regionalno cesto ob Radomlji bomo rešili tudi problem prehajanja osnovnošolcev na poti v šolo. Prav tako je treba narediti varen prehod čez regionalno cesto ob glavnem križišču, smiselno bi bilo vzpostaviti lepo oblikovan prehod za pešce in kolesarje. Slika 35: Osnovna šola s športnimi igrišči Ob cesti proti Dobu je urejen enostranski pločnik vse do naselja Dob. Ob tej cesti bi bilo smiselno vzpostaviti še varno in primerno urejeno kolesarko povezavo. Predvidena je krožna rekreacijska pešpot, ki povezuje obe Krtini in delno poteka ob vodotoku Radomlja. Posebej v manjših naseljih kot je Krtina so navezave na zaledje ključna sestavina zelenega sistema. Zeleno zaledje Krtine predstavlja Krtinski hrib, ki se ohranja neposeljen in varuje razglede na okolico, kmetijske površine z okolico in Vzhodno predalpsko hribovje južno od Rače. Preko peš in kolesarskih poti se Krtino LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 30/76 URBANISTIČNI NAČRT ZA NASELJA IHAN-PRELOG, DRAGOMELJ, DOB, KRTINA IN ROVA – KONCEPTUALNI DEL naveže na vsa atraktivna območja v okolici in na ta način spodbuja razvoj naselja kot turistične izhodiščne točke. V naselju je treba pred pritiskom poselitve zavarovati ključne zelene cezure kot so kmetijske površine južno od glavnega križišča in severno od njega, ki ohranjata dvodelnost Krtine ter zaščitni zeleni pas ob avtocesti, ki varuje naselje pred negativnimi vplivi iz avtoceste. Slika 36: Travnik južno od stične točke Spodnje in Zgornje Krtine II.7 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT II.7.1 Skrb za smotrno izrabo energije Po podatkih lokalnega energetskega koncepta (Boson, 2011) je na območju naselja Krtina poraba končne energije za ogrevanje stanovanjskih objektov po naseljih naslednja: Poraba končne energije za ogrevanje stanovanjskih objektov po naseljih (vir: LEK Domžale, Boson, 2011) Iz tabele je razvidno, da kljub možnosti priklopa na plinovodno omrežje, delež zemeljskega plina za ogrevanje majhen. Delež kurilnega olja in tudi delež lesa bistveno presega delež zemeljskega plina. Podobne rezultate kaže tudi tabela specifične rabe energentov na kvadratni meter stavbnega zemljišča, ki tudi izkazuje primanjkljaj porabe zemeljskega plina proti porabi kurilnega olja in lesa. Specifična raba energentov na kvadratni meter stavbnega zemljišča (vir: LEK Domžale, Boson, 2011) II.7.2 Elektroenergetsko omrežje Na območju občine Domžale je distributer z električno energijo Elektro Ljubljana, Javno podjetje za distribucijo električne energije d.d., ki pokriva celotno oskrbo. Glavni porabnik električne energije na območju občine Domžale gospodarstvo, ki porabi približno 53,4 % električne energije. Drugi največji porabnik so gospodinjstva z 25,9 %, sledi pa javna uprava z 19,5 %. Poraba električne energije za javno razsvetljavo znaša 1,1 %. LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 31/76 URBANISTIČNI NAČRT ZA NASELJA IHAN-PRELOG, DRAGOMELJ, DOB, KRTINA IN ROVA – KONCEPTUALNI DEL Raba električne energije po namenih porabe v občini Domžale za leto 2009 (vir: LEK Domžale, Boson, 2011) Poraba električne energije v letu 2009 v gospodarstvu znaša 107,9 GWh. V kolikor od te porabe odštejemo rabo električne energije obravnavanih proizvodnih območij vidimo, da poraba ostalih v področju industrija in storitveni sektor znaša 12,2 GWh oziroma približno 11 % celotne rabe v gospodarstvu (industrija, proizvodnja in poslovno storitveni sektor) na območju občine Domžale. Naselji Krtina in Dob se napajata iz daljnovoda DV 20 kV Tuhinj. Za potrebe novih ureditev širitve naselja se za posamezne investicije zgradi podzemno nizkonapetostno omrežje. Omrežje se priključi na obstoječe transformatorske postaje, ki se jih po potrebi ustrezno preuredi (povečanje transformacije oziroma izgradnja novega NN bloka) ali na nove transformatorske postaje. II.7.3 Plinovodno omrežje Kot tudi ostala večja naselja in celotno širše območje mesta Domžale je območje urbanističnega načrta Krtina opremljeno s plinovodnim omrežjem. Upravljanje in izgradnja plinovodnega omrežja v občini Domžale je s koncesijsko pogodbo oddano koncesionarju Petrol plin d.o.o. Med leti 2003 in 2006 ter v prvih štirih mesecih v letu 2007 je koncesionar izgradil 196.859 m plinovodnega omrežja, 4.140 hišnih priključkov in na plin priklopil 1.554 novih uporabnikov. Celotna plinifikacija Občine Domžale bi bila zaključena do oktobra 2007, ko je bilo plinovodno omrežje zgrajeno še v Rovi, Turnšah, Češeniku, Želodniku, Krtini, Nožicah in Depali vasi (Plinifikacija Domžal, 2007). Velik del občine je pokrit s plinovodom, pri čemur je število aktivnih priključkov zelo različno po naseljih. Prikaz porabe plina in števila vseh priključkov ter števila aktivnih priključkov (vir: LEK Domžale, Boson, 2011) Od 130 plinovodnih priključkov jih je aktivnih 60 (46%), kar je nad povprečjem občine, vendar pa je tudi poraba ELKO in lesa še vedno previsoka. LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 32/76 URBANISTIČNI NAČRT ZA NASELJA IHAN-PRELOG, DRAGOMELJ, DOB, KRTINA IN ROVA – KONCEPTUALNI DEL II.8 KONCEPT OPREMLJANJA Z GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO TER KONCEPT PROSTORSKIH UREDITEV, KI SE NANAŠAJO NA VARSTVO OKOLJA Gospodarska javna Infrastruktura zagotavlja temeljne pogoje za življenje in bivanje v naseljih in hkrati omogoča nadaljnje izkoriščanje potencialov širšega območja, zagotavlja primerjalne prednosti za razvoj dejavnosti v prostoru in predstavlja element varstva okolja v smislu zmanjševanja obremenitev v prostoru. II.8.1 Vodovodno omrežje Kot tudi ostala naselja v občini Domžale je območje urbanističnega načrta Krtina opremljeno z vodovodnim omrežjem. Vzhodni del občine (Krtina, Studenec, Škocjan, Gorjuša, Brezovica, Žeje, Trojica) se napaja iz vodnih virov v črno-grabenski dolini (Taterman, Kamrca, Žirovše) in ga upravlja izvajalec javne službe JKP Prodnik d.o.o. V občini Domžale je ca. 15 % vgrajenih cevovodov iz salonitnih cevi. Občina sistematično menjuje salonitne cevi po programu investicij oziroma takrat, ko se posega v območje neustreznega voda zaradi drugih infrastrukturnih posegov (npr. novi urbanistični posegi, opremljanje s kanalizacijskim ali energetskim omrežjem). Ključne težave pri sami distribuciji pitne vode so tehnične narave, vezane na pretočno tlačne razmere, oziroma samo hidravliko sistema ter starost omrežja. Ob dejstvu, da je velik del sistema zastarel, kar se odraža v okvarah cevovodov in temu posledično vodnih izgubah, bi lahko problematiko razdelili v sledeče sklope: - zastareli hišni priključki iz neustreznih materialov, neustrezne dimenzije obstoječih sekundarnih vodovodov, predvsem iz stališča požarnega varovanja, neustrezni in zastareli materiali obstoječih primarnih in sekundarnih vodovodov, ki so vgrajeni gradbeno neustrezno, zahtevne tlačne razmere na reliefno razgibanih območjih (problem nizkih ali visokih tlakov), nezanesljiva distribucija zaradi neustreznih akumulacij (predvsem vzhodni del). II.8.2 Kanalizacijsko omrežje Območje urbanističnega načrta Krtina sodi v dve aglomeraciji: »Aglomeracijo Krtina« in »Aglomeracijo Krtina-jug«. Ime aglomeracije Število HŠ Krtina 164 Število PE 621 Gostota [PE /ha] 14,44 Računsko število PE 807 Računska gostota [PE /ha] 18,77 Krtina - jug 29 96 9,60 125 12,48 Analiza gostote prebivalcev znotraj posamezne aglomeracije (vir: Sistem odvajanja komunalnih vod na območjih, ki niso priključena na CČN Domžale, LOCUS, 2011) Aglomeraciji sodita v osnovni program opremljanja s kanalizacijskim omrežjem gostot med med 50 PE in 2.000 PE. Osnovni program določa, da je 31. december 2015 rok za odvajanje v javno kanalizacijo in ustrezno čiščenje za območja poselitve, ki so obremenjena med 50 PE in 2.000 PE z gostoto obremenjenosti večjo od 20 PE/ha, oziroma večjo od 10 PE/ha na območjih s posebnimi zahtevami – ciljno stanje je izpolnjevanje navedenih pogojev za najmanj 95% celotne obremenitve (PE) s komunalno odpadno vodo iz posameznega območja poselitve. Za posamezne stavbe znotraj območja poselitve, za katere iz upravičenih razlogov ni mogoče zagotoviti odvajanja komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo, je obvezna individualna ureditev ustreznega odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Aglomeracija Krtina sodi v območje dodatnega programa 2. stopnje, ki določa, da je 31. december 2017 rok za ustrezno odvajanje in čiščenje za območja poselitve izven osnovnega programa, ki so obremenjena med 450 PE in 900 PE, z gostoto obremenjenosti med 10 PE/ha in 20 PE/ha. Kanalizacija je na območju »Aglomeracije Krtina« že zgrajena in je stanje urejeno. Ne glede na navedeno, bo Občina Domžale morala preveriti tudi dejansko stanje opremljenosti znotraj aglomeracij, ki so že LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 33/76 URBANISTIČNI NAČRT ZA NASELJA IHAN-PRELOG, DRAGOMELJ, DOB, KRTINA IN ROVA – KONCEPTUALNI DEL priključene na kanalizacijsko omrežje, predvsem iz razloga zagotovitve 95% odvajanja odpadnih vod v kanalizacijski sistem v primerjavi z vsemi PE znotraj posamezne aglomeracije. Aglomeracija Krtina-jug sodi v območje dodatnega programa 3. stopnje, ki določa, da je 31. december 2017 rok za ustrezno odvajanje in čiščenje za območja poselitve izven osnovnega programa, ki so obremenjena med 50 PE in 450 PE z gostoto obremenjenosti med 10 PE/ha in 20 PE/ha. Kanalizacija je na območju »Aglomeracije Krtina-jug« še ni zgrajena. Za aglomeracijo Krtina – jug se predvidi izgradnja kanalizacijskega sistema, ki se nadaljuje proti Krtini ter priključi na CČN Domžale. II.8.3 Ravnanje z odpadki Nekdanja regijska deponija komunalnih odpadkov Dob na lokaciji Malenski boršt, 2 km od naselja Dob je preoblikovana v Center za ravnanje z odpadki. Komunalni odpadki občine Domžale se vozijo na odlagališče nenevarnih odpadkov Barje. Občina Domžale se je pridružila projektu izgradnje regionalnega centra za ravnanje z odpadki (RCERO) Ljubljana, ki bo največji center v Sloveniji (414.000 prebivalcev). Novo polje za odlaganje nenevarnih odpadkov redno obratuje od septembra 2009, začetek poskusnega obratovanja objektov za predelavo odpadkov je predvideno v decembru 2014, redno obratovanje pa decembra 2015. V občini Domžale je organizirano zbiranje odpadkov, ki ga izvaja izvajalec javne službe JKP Prodnik d.o.o. Zbiranje odpadkov je urejeno posebej za embalažo in za biološke odpadke ter za mešane odpadke. Vsaka individualna hiša ima svoj zabojnik skupaj z navodili za ločevanje in ostalimi potrebnimi podatki o odjemnem mestu in terminih odvoza. Za večstanovanjske objekte so na odjemnih mestih nameščeni zabojniki za mešane odpadke in za biološke odpadke. V skupnih zbiralnicah ločenih frakcij se zbirajo papir ter steklo. V individualnih zbiralnicah ločenih frakcij se zbirajo biološki odpadki, embalaža iz plastike ali sestavljenih materialov ter kovin v posodah za biološke odpadke in posodah za drobno odpadno embalažo iz plastike ali sestavljenih materialov in kovin. V individualnih zbiralnicah mešanih komunalnih odpadkov se zbirajo ostali ostanki odpadkov v posodah za ostanke mešanih odpadkov. Pod pogoji določenimi s predpisi Občine Domžale, lahko uporabniki za uporabo storitev obvezne gospodarske javne službe ravnanja z organskimi odpadki uporabljajo tudi kompostnike. Kosovni odpadki in nevarne odpadke v skladu z Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Domžale zbira izvajalec javne službe. Popis neurejenih odlagališč odpadkov je bil opravljen jeseni leta 1995. Po tem popisu je bila opravljena sanacija vseh odlagališč, tako da so podatki popisa uporabni zgolj informativno: današnje stanje je verjetno bistveno boljše. Danes praktično ni več velikih vaških odlagališč odpadkov, na katerih bi bili poleg gradbenih tudi drugi odpadki. Odlaganje gradbenih odpadkov ostaja glavni problem, ki ga je potrebno rešiti, če želimo učinkovito rešiti problem nelegalnega odlaganja odpadkov. Za to bo potrebno nadaljnja sanacija neurejenih odlagališč, ter poiskati ustrezne rešitve za odlaganje gradbenih odpadkov, informirati prebivalce, pa tudi poostriti nadzor nad odlaganjem. II.8.4 Pokopališka dejavnost V osrednjem delu stare Krtine ob cerkvi se nahaja vaško pokopališče. Zaradi lege cerkve so širitve pokopališča zelo omejene. Ob cerkvi in pokopališču tudi niso zagotovljena parkirna mesta. LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 34/76 URBANISTIČNI NAČRT ZA NASELJA IHAN-PRELOG, DRAGOMELJ, DOB, KRTINA IN ROVA – KONCEPTUALNI DEL LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 35/76 URBANISTIČNI NAČRT ZA NASELJA IHAN-PRELOG, DRAGOMELJ, DOB, KRTINA IN ROVA – KONCEPTUALNI DEL III URBANISTIČNI NAČRT NASELJA DOB III.1 UVOD Strnjeno naselje Dob je lokalno središče in zaposlitveno središče občine. Leži ob močno obremenjeni regionalni cesti, nekdaj glavni prometni povezavi Ljubljana – Maribor, ki naselje močno deli na južni in severni del. Naselje je navezano na omrežje lokalnih cest in javnih poti. Je ravninsko gručasto središčno naselje v vzhodnem delu Kamniško Bistriške ravnine. Z vseh strani je obdano s kompleksi najboljših kmetijskih zemljišč, ki so na jugu pogosto poplavljena. Jedro naselja se je začelo oblikovati v bližini cerkve na križišču cest, kjer je nastala gruča kmetijskih objektov. Ločeno od gruče v se je ob starih cestah predvsem v vzdolžni smeri vzhod–zahod, manjši krak pa tudi v smeri sever–jug pričela razvijati značilna obcestna pozidava, ki jo tvorijo podolgovati objekti postavljeni pravokotno na prometnico. Iz Franciscejskega katastra je razvidno, da je bila takrat večina objektov postavljena ob današnjo Prešernovo oziroma Župančičevo ulico. Kasneje so se objekti gradili tudi vzdolž današnje Ljubljanske ceste. Slika 37: Franciscejski kataster iz leta 1825 Slika 38: Pogled na Dob iz zraka Danes največji del naselja Dob sestavljajo, večinoma po letu 1970 zgrajene, prostostoječe enodružinske hiše razporejene v ortogonalno mrežo. V starem jedru je še nekaj domačij, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo. Ti objekti so podolgovati, postavljeni pravokotno na cesto in nižji od novejših enodružinskih hiš. Naselje se na skrajni južni točki končuje s cerkvijo in pokopališčem. To izrazito oblikovano vaško jedro s cerkvijo predstavlja dominanto širšega prostora. Na južni strani naselja, vizualno ločena z gozdno bariero, se nahaja veliko občinsko odlagališče komunalnih odpadkov - zbirni center Dob. Ob severno vzhodnem robu naselja je načrtovana 64 hektarov velika poslovna cona Želodnik, mimo katere se načrtuje tudi nova cestna povezava Krtina – Želodnik – Vodice. Število prebivalcev v zadnjih desetih letih je v občini Domžale stalno naraščalo. Nosilci razvoja so bila centralna naselja v občini, ki so tudi predmet urbanističnih načrtov. Naselje Dob se je zaradi manjših prostih stavbnih kapacitet sicer povečalo manj kot druga centralna naselja. V naselju Dob je število prebivalcev od leta 2002 do 2010 zraslo iz 1.395 oseb na 1.532 oseb, torej za 237 oseb, kar predstavlja 17% prirast prebivalstva. Prebivalstvo po naselju in spolu za leto 2002 in prebivalstvo po naselju za leto 2010 (vir: SURS) LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 36/76 URBANISTIČNI NAČRT ZA NASELJA IHAN-PRELOG, DRAGOMELJ, DOB, KRTINA IN ROVA – KONCEPTUALNI DEL Slika 39: Lokacija obravnavanega naselja znotraj občine Domžale Slika 40: Prikaz območja obdelave III.2 VIZIJA RAZVOJA NASELJA S premišljenim prostorskim načrtovanjem bomo v naselju Dob omogočili boljše prostorske pogoje za bivanje in v okviru urbanističnega načrta zagotovili funkcionalno, programsko in oblikovno nadgradnjo ter prometno povezanost znotraj naselja, kakor tudi navezave na širšo okolico. Krepili bomo vlogo naselja kot sekundarnega središča občine Domžale in njegovo prepoznavnost v širšem prostoru. Trajnostno naravnan razvoj kraja bomo zagotovili s poudarkom na oblikovanju in funkcionalnosti središča naselja, uvedbo ustrezne prometne ureditve ter povezanosti ključnih točk naselja z varnimi in primerno oblikovanimi povezavami, ki se navezujejo na zaledje. III.2.1 Ključni razvojni cilji - Celostno prometno urediti naselje Izraziti in programsko nadgraditi vaško jedro ob cerkvi in severno ob trgovini Programsko in oblikovno urediti osrednjo vaško ulico v smeri S-J (ulica 7. avgusta) Regionalno cesto oblikovati v osrednjo potezo urbano-poslovnega značaja (Ljubljanska cesta) Vzpostaviti oblikovno in prometno ustrezno izvedene vstope v naselje Ohranjati in ustvarjati prepoznavne poselitvene strukture Vzpostaviti sekundarno jedro v vzhodnem delu naselja Športni park kakovostno in varno navezati na ostale dele naselja Ohranjati prepoznavne vedute na cerkev z ohranitvijo nepozidanih površin v njeni okolici Ohranjati zeleno cezuro med Dobom in Virom Nadgrajevati kvaliteto bivanja v naselju Uskladiti in upoštevati podrobno namensko rabo prostora Varovati kmetijske robove in členitvene elemente v okoliški krajini Vzpostaviti ustrezne peš in kolesarske povezave s sosednjimi naselji in turističnimi atrakcijami Zagotoviti primerno interakcijo med naseljem in predvideno poslovno cono Želodnik LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 37/76 URBANISTIČNI NAČRT ZA NASELJA IHAN-PRELOG, DRAGOMELJ, DOB, KRTINA IN ROVA – KONCEPTUALNI DEL III.3 KONCEPT PROSTORSKEGA RAZVOJA NASELJA Ravninsko gručasto naselje Dob leži v središču občine Domžale na izjemni prometni lokaciji. Poleg tega bo bližina poslovne cone Želodnik predvidoma še povečala povpraševanje po stanovanjskih površinah v naselju. Ob spoštovanju načel trajnostnega razvoja in varovanja kmetijskih zemljišč bomo z zgoščevanjem obstoječe poselitve zagotovili dovolj stavbnih zemljišč namenjenih stanovanjski dejavnosti. Kljub avtocesti A1, ki je delno razbremenila prometno obremenjenost regionalne Ljubljanske ceste, je ta še vedno zelo obremenjena in kot taka naselje močno deli na južni in severni del. Prav zaradi te močne grajene ločnice bomo razvoj naselja v celoti usmerjali južno od Ljubljanske ceste, kjer se bodo formirala jedra, vaška promenada, skratka kamor bodo umeščene vse vitalne funkcije kraja. Edino ključno območje, ki ostaja na severni strani in se bo še naprej razvijalo na tej lokaciji je športni park, katerega pa je potrebno preko vzhodne vstopne točke in Ljubljanske ceste dobro navezati na preostale dele naselja. Velika pomanjkljivost Doba je zelo slaba notranja prometna struktura cest, ki vsekakor negativno vpliva na razvoj naselja, njegove kakovosti in s tem znižuje bivanjsko kvaliteto, kakor tudi na slabo orientacijo ter s tem slabšo prepoznavnost kraja v širšem prostoru. Z uvedbo sistema enosmernega prometa, preureditvijo ključnih križišč in vzpostavitvijo ustrezne hierarhije cest in ulic bomo zagotovili boljšo pretočnost prometa in orientacijo v naselju. Del centralnih funkcij naselja je prevzela severna prometna cesta, s čimer se je izgubil občutek, kje se pravzaprav nahaja center naselja. Trenutno nezaznaven in slabo razpoznaven center naselja bomo programsko, oblikovno in funkcionalno nadgradili, vzpostavili ključne povezava do njega ter ga s tem poudarili in obudili. Z oživitvijo centralne povezave – vaške promenade, ki teče v smeri sever-jug, bomo oblikovali širše središče naselja ter s primerno oblikovanim križiščem na Ljubljanski cesti nagovarjali in nakazovali, da se center naselja nahaja južneje. Z umeščanjem obrtno-poslovnih in storitvenih dejavnosti vzdolž Ljubljanske ceste, z oblikovanjem ustreznega prečnega profila same prometnice ter načrtovanimi priključki bo le ta postala osrednja poteza urbano-poslovnega značaja z zagotovljeno višjo pretočnostjo prometa. Z vzpostavitvijo oblikovno in prometno ustrezno izvedenih vstopov v naselje bomo izboljšali prepoznavnost Doba ter njegovo prometno ureditev. Najprepoznavnejša prvina obravnavanega naselja in pomembna dominanta širšega ravninskega prostora je cerkev sv. Martina na jugu naselja. Zaradi pomembnosti in vizualne privlačnosti je ključnega pomena, da se v okolici cerkve vzpostavi zelene površine, ohrani kmetijska zemljišča in s tem zavaruje prepoznavno veduto. Na jugovzhodnem robu naselja se nahaja manjša obrtno-poslovna cona, ki pa mora biti ustrezno oblikovana in strukturirana, saj deloma zakriva poglede na cerkev iz Krtinske smeri. Slika 41: Konceptualna shema razvoja naselja LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 38/76 URBANISTIČNI NAČRT ZA NASELJA IHAN-PRELOG, DRAGOMELJ, DOB, KRTINA IN ROVA – KONCEPTUALNI DEL III.3.1 Usmeritve za razvoj dejavnosti III.3.1.1 Stanovanjska gradnja in urejanje naselij Dob se je kot gručast zaselek pričel razvijati ob cerkvi in vzdolž prometnih komunikacij. Od prvotnega gručastega naselja se je današnji Dob močno razširil predvsem proti severu, malenkost čez Ljubljansko cesto. Večji del naselja predstavljajo enostanovanjske družinske hiše. Tradicionalna vaška struktura je še berljiva predvsem v jugozahodnem delu naselja. Tu je še največ aktivnih kmetij, ki so ujete med stanovanjske zgradbe, kar vsekakor predstavlja konflikt dejavnosti v strnjenem naselju. Slika 42: Profil široke Ljubljanske ceste skozi naselje Pri morebitnih novogradnjah na nepozidanih stavbnih zemljiščih je potrebno upoštevati vplivno območje cerkve in strukturne in oblikovne značilnosti starega vaškega jedra. Posamezne domačije, ki so v slabem stanju je potrebno prenoviti v skladu z usmeritvami za ohranitev kulturne dediščine. Potrebo po širitvi stavbnih zemljišč za stanovanjsko poselitev bomo zagotavljali z zgoščevanjem obstoječe stanovanjske pozidave, gručastimi zgostitvami poselitve severno od Ljubljanske ceste ter večjo širitvijo stavbnih zemljišč vzhodno od Kidričeve ulice. Širitev stavbnih zemljišč izven poselitvene meje ni predvidena. Poselitveno območje vzhodno od Kidričeve ulice je namenjeno strnjeni stanovanjski pozidavi, ki bo ustvarila kvaliteten grajen rob. Za to območje so primerne vrstne hiše ali podobna oblika pozidave, ki naj ne presega višine okoliških objektov. Zaradi izboljšanja dostopnosti območja bomo z novo prometnico v smeri S-J povezali Prešernovo s Kidričevo ulico. V naselju naj se ohranja struktura drobnega merila v obliki enodružinskih stanovanjskih objektov in vrstnih hiš. Večstanovanjska gradnja manjših meril in višin se lahko umešča le v center naselja ob že obstoječem večstanovanjskem objektu. Pri načrtovanju novih stavbnih površin in prestrukturiranju obstoječih se zagotovi primerne odprte javne površine za igro in prosti čas. Na območju urbanističnega načrta je potrebno z ustreznim načrtovanjem in umeščanjem novih vsebin onemogočiti konflikte dejavnosti. Nujno se ohranjajo meje poselitve na komplekse najboljših kmetijskih površin, praktično na vseh straneh meje urbanističnega načrta, predvsem pa zahodno proti Domžalam. Prav tako se zaradi bližine deponije, poplavnih površin in vedut na cerkev novih objektov ne umešča oziroma ne širi na južni del območja. III.3.1.2 Oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti Naselje nima veliko družbenih funkcij – v njem je šola, vrtec, krajevna skupnost, športno društvo, nekaj obrti ter nekaj vitalnih kmetij. Stari center tvorijo starejši objekti starega vaškega jedra severno od cerkve. V starem centru Doba, ki je trenutno slabo zaznaven, se nahajajo oskrbno-storitvene funkcije kot so večstanovanjske hiše s trgovino, pošta, cvetličarna, pekarna, gasilski dom,… Območje vaškega centra je potrebno nadgraditi, mu dodati odprte javne površine in mestoslužne dejavnosti. Jedro bo postalo osrednje območje druženja, pridobilo bo na prepoznavnosti in izboljšala se bo orientacija celotnega naselja. Južno od vaškega središča bomo z odprto javno površino oziroma trgom ustvarili manjše kulturno prireditveno jedro ob cerkvi. S celostno oblikovano vaško promenado in vaškim jedrom bomo ustvarili prepoznavno središče naselja s prireditvenimi in zelenimi površinami ter družbenimi in oskrbnimi dejavnostmi. Na skrajnem zahodnem robu naselja se nahaja osnovna šola z zagotovljenimi prostimi površinami za potreben razvoj in morebitne širitve in izgradnjo vrtca. Šolski center se z varno šolsko potjo naveže na središče naselja in Ljubljansko cesto, kjer se nahaja avtobusna postaja. LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 39/76 URBANISTIČNI NAČRT ZA NASELJA IHAN-PRELOG, DRAGOMELJ, DOB, KRTINA IN ROVA – KONCEPTUALNI DEL Na skrajnem severovzhodnem vogalu naselja ob poslovni coni Želodnik se nahaja športni park Dob, ki je zaradi lege nekoliko dislociran od jedra naselja in težje dostopen. V športnem parku je skupni objekt, nogometno igrišče, teniško igrišče in večnamenska ploščad. Manjše jedro sekundarnega pomena z otroškim igriščem, parkom, manjšo trgovino se vzpostavi v vzhodnem delu naselja, kjer se predvideva novo poselitveno območje. Novo poselitveno območje se pretežno nameni stanovanjem, vendar naj se v okviru enote zagotovijo tudi večje zelene parkovne površine, saj je obstoječa stopnja pozidanosti Doba zelo velika. III.3.1.3 Proizvodne dejavnosti Na jugovzhodnem delu naselja so že obstoječe površine namenjena poslovnim dejavnostim (Total TV). Območje je mogoče tudi razširiti, pri čemer pa se upošteva bližino cerkve kot najkakovostnejše grajene strukture naselja. 64 hektarov velika predvidena poslovna cona Želodnik na severovzhodnem robu naselja bo v veliki meri vplivala tudi na zaposlitveno strukturo Doba. S predvideno cono je potrebno vzpostaviti primeren odnos tako v prometnem kot zaposlitvenem in prostorskem smislu. Slika 43: Slika 05: Dob iz vseh strani obdajajo veliki kompleksi najboljših kmetijskih zemljišč. Kmetijska dejavnost je ena najpomembnejših gospodarskih dejavnosti tega območja, zaradi česar je treba robove kmetijskih zemljišč varovati in ohranjati. Delež kmetov v naselju je v zadnjih letih sicer upadel in je trenutno nekaj čez 3%, vendar kmečko prebivalstvo kaže pozitivne lastnosti in perspektivo. V naselju in predvsem na njegovih robovih je tako potrebno zagotoviti prostorske možnosti za razvoj kmetijske dejavnosti. LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 40/76 URBANISTIČNI NAČRT ZA NASELJA IHAN-PRELOG, DRAGOMELJ, DOB, KRTINA IN ROVA – KONCEPTUALNI DEL III.4 KONCEPT PROMETNEGA OMREŽJA IN JAVNEGA POTNIŠKEGA PROMETA Dob ima osrednjo lego v občini in tudi zelo ugodno prometno lego, ki pa bo po izgradnji nekaterih predvidenih povezav v okolici še boljša. Skozi naselje teče nekdaj glavna regionalna povezava med Ljubljano, Celjem in Mariborom. Po južni strani naselja poteka zdaj glavna daljinska povezava, avtocesta A1. Slika 44: Naselje Dob in Ljubljanska cesta III.4.1 Zasnova cestnega omrežja Dob je z avtocesto A1 povezan preko dveh priključkov in sicer preko priključka Domžale in priključka Krtina. Do obeh je približno enako oddaljen. Skozi naselje poteka prometna regionalna cesta Domžale-Dob-Lukovica, na kateri je treba v delu, ki teče skozi naselje zagotoviti ustrezen profil ter primerno urediti križišča (skrajno vzhodno in zahodno križišče, križišče z ulico 7. avgusta ter križišče s cesto proti Češeniku). Eden večjih problemov prometne ureditve naselja je tudi ta, da se praktično vse ulice stekajo na glavno prometno žilo naselja, ki je premalo pretočna. Tako naj se priključke na glavno cesto iz uličnega omrežja južno in dostope do objektov severno od ceste uredi tako, da bo Ljubljanska cesta bolj pretočna. Priključke naj se omeji kjer je to mogoče in nikakor naj se ne načrtuje novih. Križišče na vzhodu naj bo urejeno kot krožišče in glavna prometna in mentalna vstopna toča v naselje iz vzhodne strani in istočasno kot eden izmed vstopov v poslovno cono Želodnik. Tudi skrajno zahodno križišče naj se uredi v krožišče, v katerem pa je potrebno z ustreznim oblikovanjem voznika nagovarjati k temu, da sta prometni smeri severno in južno sekundarnega pomena. Tako planirani krožišči, na obeh straneh bosta upočasnili promet skozi naselje. Z oblikovnimi elementi (tlaki, drevesa) in ustrezno prometno izvedbo je potrebno poudariti križišče, ki vodi v center Doba in vzpostavlja centralno vstopno točko v naselje, ki je praktično v celoti južno od Ljubljanske ceste. V tem križišču je potrebno urediti tudi glavni prehod za kolesarje in pešce čez Ljubljansko cesto. Križišče s cesto proti Češeniku naj se uredi podobno kot križišče z ulico 7. avgusta, vendar naj daje vtis, da je manj pomembno. Za južni del naselja bo v novi prometni ureditvi ključno vlogo odigralo predvideno križišče na jugozahodnem robu, ki je pomembno tako iz prometnega kot prostorskega vidika. S tem križiščem se oblikuje še tretja vstopna točka, ki nas pripelje do šole, cerkve in celotnega južnega dela naselja. Glavni prometni dostop do šole naj bo urejen iz južne smeri. Kot vstopna točka je prav tako pomembno križišče zahodno od cerkve. Ključni problem prometne ureditve Doba je omrežje lokalnih cest oziroma ulična mreža znotraj strnjenega naselja. Promet znotraj obravnavanega območja je slabo urejen, nejasen, mestoma se pojavljajo izredne zožitve, primanjkuje dobrih povezav med vsemi deli naselja, veliko pa je tudi enosmernih cest, ki se ne iztečejo. Zaradi tega je izboljšanje prometne situacije ključnega pomena za nemoten in trajnostni razvoj naselja. Urediti je potrebno predvsem napajanje južnega dela Doba in priključke lokalnih cest na glavno Ljubljansko cesto. Zaradi slabe prometne ureditve, ozkih ulic in nepreglednih križišč je v naselju tudi močno otežena orientacija, ki jo bomo na prometnem področju izboljšali z ustrezno hierarhijo ulic oziroma lokalnih cest ter primerno LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 41/76 URBANISTIČNI NAČRT ZA NASELJA IHAN-PRELOG, DRAGOMELJ, DOB, KRTINA IN ROVA – KONCEPTUALNI DEL ureditvijo ključnih križišč. Lokalne ceste znotraj naselja je zaradi utesnjenosti med objekti potrebno primerno prometno urediti, oziroma na določenih segmentih predvideti enosmeren prometni režim. Slika 45: Ozek in nepregleden profil ene izmed ulic Doba Slika 46: Ljubljanska cesta skozi naselje Ključne prometne povezave je treba razširiti, kjer je to mogoče, urediti križanja z ostalimi cestami in zagotoviti ustrezen prometni profil, ki bo vključeval tako pešce kot kolesarje. Pomembnejše prometne povezave v samem naselju so poleg Ljubljanske ceste še Prešernova in Župančičeva ulica, ki tečeta vzporedno z Ljubljansko cesto in se navezuje na vzhodno vstopno točko in Podrečje, ulica 7. avgusta, vaška promenada, ki teče v smeri sever-jug od centralne vstopne točke do območja cerkve. Te ulice tvorijo osnovni prometni križ naselja. Za nemoteno delovanje prometa so ključnega pomena še južna obvoznica, Erjavčeva ulica in Kidričeva ulica, ki tečeta v smeri sever-jug in nova povezava in napajalna cesta novega poselitvenega območja na vzhodu. Enosmerni prometni režim predvideva šest enosmernih ulic. Te so Aškerčeva, Bevkova, Cankarjeva in Čopova v smeri sever-jug in Staretova ter Stritarjeva v smeri vzhod-zahod. Enosmerni režim predvideva na izbranih ulicah izvoze na Ljubljansko samo v eni smeri in obračanje v krožiščih na robu naselja in po uličnem sistemu. Slika 47: Shema prometnega omrežja naselja V vse strani se iz naselja nadaljujejo lokalne ceste in javne poti, ki jih je potrebno primerno vzdrževati tako v smislu urejenosti cestišč kot prometnih oznak in signalizacije ter jih ustrezno navezati na notranjo prometno strukturo naselja. Prometno omrežje naselja tvorijo poleg glavne in lokalnih cest še krajevna zbirna cesta in druge ulice v kraju. LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 42/76 URBANISTIČNI NAČRT ZA NASELJA IHAN-PRELOG, DRAGOMELJ, DOB, KRTINA IN ROVA – KONCEPTUALNI DEL III.4.2 Javni potniški promet Obe postajališči javnega potniškega prometa se nahajata ob Ljubljanski cesti. Z ustrezno ureditvijo celotnega območja vstopne točke naj se predvidi tudi primernejši avtobusni postajališči. III.4.3 Kolesarsko omrežje in omrežje pešpoti Lokalno cestno omrežje znotraj urbanističnega načrta je potrebno primerno urediti predvsem z nadaljnjo izgradnjo pločnikov ter zagotovitvijo varnega kolesarskega prometa. Kolesarjem in pešcem je z načrtovanjem ustreznih profilov potrebno omogočiti varno in udobno pot. Pločnike in kolesarske steze skozi naselje naj se zagotovi predvsem ob nekaterih pomembnejših povezavah. Kolesarja in pešca je z načrtovanjem ustreznega profila vzdolž Ljubljanske ceste, potrebno povsem ločiti od cestišča. Z urbanimi mikroambienti ob cesti bomo zagotovili udobno in prijetno pot. Prav tako je treba čez to cesto zagotoviti varne prehode na mestih, kjer so križišča. Ključna peš oziroma kolesarska povezava teče ob ulici 7. avgusta skozi vaško jedro ter povezuje Dob z Gorjušo in Turnšami. Ustrezen profil je treba zagotoviti še ob Šolski in Prešernovi ulici ter novi cesti skozi vzhodno poselitveno območje. Ustrezno se oblikuje povezavo med novim jedrom na vzhodu, centralnim delom ob pošti in šolo na zahodu. Najpomembnejša rekreacijska pot je speljana južno ob Radomlji, ki povezuje Dob s Krtino in Podrečjem. Zagotovijo naj se ustrezne navezave naselja na to pot. Prav tako je pomembna rekreacijska povezava proti Gorjuši na jugu in proti Turnšam na severu. Kolesarske in peš povezave se ustrezno označijo s sistemom prometnega označevanja na vozni površini in s prometnimi znaki. III.4.4 Mirujoči promet Obstoječa parkirišča se nahajajo ob šoli, pokopališču, športnem parku in poslovni coni, nekaj jih je ob pošti in ob cerkvi. Dodatna javna parkirna mesta je treba zagotoviti v jedru ob pošti in novih dejavnostih ter v sekundarnem jedru ob novi povezovalni cesti. III.5 KONCEPT URBANISTIČNEGA IN ARHITEKTURNEGA OBLIKOVANJA Dob je strnjeno gručasto naselje, ki se je razvilo ob cerkvi in vzdolž prometnic. Obdajajo ga kompleksi najboljših kmetijskih zemljišč vzhodnega dela Kamniško Bistriške ravnine. Na južnem robu so kmetijska zemljišča pogosto poplavljena. Naselje Dob se je v zadnjem obdobju hitrejše rasti razvijalo precej stihijsko in brez izdelanega koncepta razvoja. Izrazitega centra naselje nima, oziroma ga zaradi odmaknjenosti od glavne osi razvoja težje zaznavamo. Star center se nahaja ob pošti severno od cerkve, vendar ga je v nepreglednem naselju težko najti in zaznati. Vaški center bomo programsko in funkcionalno nadgradili ter ga dobro povezali z območjem šole, cerkve, Ljubljanske ceste in novega centra na vzhodu. Identiteta nekdanjega kmečkega naselja se je skoraj v celoti izgubila. Delno jo še lahko zaznamo v južnem oziroma jugozahodnem delu naselja, kjer nanjo še spominjajo nekatere domačije. V naselju močno prevladujejo enodružinske hiše postavljene v ortogonalno mrežo, ki nagovarjajo na identiteto spalnega naselja. Najznačilnejša grajena struktura naselja pretežno enodružinskih hiš in slabo prepoznavne identitete, je cerkev sv. Martina, ki pa je pomemben element samega naselja in širšega prostora. Vse kvalitetne robove ter vedute je v naselju potrebno ohranjati ter izraziti. III.5.1 Struktura pozidave Predlog strukture pozidave v naselju predvideva štiri značilne poselitvene strukture. Tradicionalna struktura poselitve je prepoznavna v starem jedru naselja, ki se nahaja na južnem, pretežno jugozahodnem delu urbanističnega načrta. Tradicionalna struktura starega jedra je najkakovostnejši del naselja, zato naj se ohranja in prenavlja v skladu z načeli varstva in razvoja kulturne dediščine, vendar tudi v skladu z razvojnimi zahtevami sodobnega časa. LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 43/76 URBANISTIČNI NAČRT ZA NASELJA IHAN-PRELOG, DRAGOMELJ, DOB, KRTINA IN ROVA – KONCEPTUALNI DEL Znotraj teh območij je potrebno umeščati pestrejše mestotvorne dejavnosti ter še ohranjeno vaško jedro naselja izraziti v prostoru, tako vizualno kot tudi programsko. Kaže se potreba po novih javnih in javnosti dostopnih površin in objektov, ki naj se umeščajo predvsem v jedro naselja. Slika 48: Tradicionalna struktura poselitve Struktura drobnega merila, ki jo predstavlja stanovanjska enodružinska gradnja postavljena v ortogonalno mrežo, je najobsežnejša poselitvena struktura naselja. Nepregledno območje dokaj strnjenih enodružinskih hiš, brez prostorskih poudarkov otežuje orientacijo v naselju ter s tem kvaliteto bivanja. Znotraj te strukture so potrebne delne prenove in predvsem programske ter vizualne obogatitve zunanjih površin, s poudarkom na javnih in javnosti dostopnih površinah in objektih. Prebivalcem je treba preko zelenih cezur, urejenih pločnikov, kolesarskih in pešpoti omogočiti prijeten in varen dostop do območij javnih in rekreacijskih dejavnosti. Istočasno pa se bo s tem izboljšala čitljivost strukture naselij, orientacija in prepoznavnost. Z zgoščevanjem obstoječe strukture drobnega merila, se še nepozidana zemljišča izkoristi za zagotavljanje potreb po stanovanjski gradnji in javnih površinah. Ohranja naj se sedanja gostota pozidave in prebivalcev. Edina večja širitev znotraj meje urbanističnega načrta je predvidena na jugovzhodnem delu naselja. V središče tega območja se umesti manjši center. Novi stanovanjski objekti naj ne presegajo višin okoliških objektov in naj ohranjajo strukturo drobnega merila, pri čemer naj bo gostota poselitve nekoliko višja od okoliške, kar je mogoče doseči z nekoliko bolj strnjeno poselitvijo, ki pa naj rezultira v večjem deležu zelenih površin oziroma racionalnejši rabi prostora. Območje naj se načrtujejo z občinskim podrobnim prostorskim načrtom (OPPN). Slika 49: Struktura drobnega merila – enodružinske hiše Slika 50: Poslovna cona na jugovzhodnem robu območja V naselju ni večjih območij z definirano strukturo srednjega merila. Ta struktura se pojavi v obliki javnih oz. družbenih objektov, na območju osnovne šole. Ob ohranjanju odprtih zelenih površin, se na to območje lahko umešča objekte srednje strukture, vendar izključno za potrebe vzgoje in izobraževanja (npr. vrtec). V centru naselja se nahaja večstanovanjski blok s trgovino in pošto. Na območju predvidenega centra bomo zagotovili prostorske pogoje za umestitev javnih objektov oziroma po potrebi in glede na prostorske možnosti nižjih blokov (P+2) ter odprte javne površine. LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 44/76 URBANISTIČNI NAČRT ZA NASELJA IHAN-PRELOG, DRAGOMELJ, DOB, KRTINA IN ROVA – KONCEPTUALNI DEL Kot strukturo srednjega merila na jugovzhodnem robu naselja umeščamo manjše območje namenjeno obrtno poslovnim dejavnostim, kamor se usmerja predvsem mirnejšo poslovno dejavnost in trgovino. Manjši poslovni objekti se še naprej umeščajo v to območje. Posamično strukturo predstavlja dominanta v prostoru. To je cerkev sv. Martina, ki naj se ohranja in prenavlja ter dopolnjuje v skladu z načeli varstva in razvoja kulturne dediščine. Posebej pomembno je z omejevanjem gradnje varovati vedute na cerkev ter ji s tem zagotavljati pozicijo na južnem robu naselja. Omeniti pa je potrebno še kapelice na razpotjih znotraj naselja kakor tudi izven meje urbanističnega načrta. III.5.2 Elementi oblikovne podobe naselij S premišljenim prostorskim načrtovanjem je treba zagotavljati ohranjanje in izboljšanje prepoznavnosti ter orientacijo v prostoru. Kakovostno strukturo je potrebno ohranjati ter staro vaško jedro naselja izraziti v prostoru, tako vizualno kot tudi programsko. Zagotovi naj se skladno oblikovno podobo naselja, tako da bo pri novogradnjah in prenovah zagotovljeno varovanje kakovostne podobe naselja, ohranjanje obstoječe ter ustvarjanje nove kakovostne arhitekturne in krajinske prepoznavnosti pa v skladu z zakonitostmi okoliškega prostora. Najpomembnejša nosilka identitete Doba je prostorska dominanta širšega prostora - cerkev sv. Martina. V območju ob cerkvi naj se uredi odprte javne površine, namenjene druženju. Okoliš se preko vaške promenade dobro naveže na vaški center. Manj pomembne dominante so manjša prostorska znamenja kot so kapelice in druga manjša sakralna znamenja (križi). Razporejene so na križiščih in vstopih v naselja, skratka na pomembnejših točkah. V starem vaškem jedru naj se na zametkih današnjega središča ob pošti ustvari prepoznaven center z oskrbnimi in mestotvornimi programi. Ljubljansko cesto, vaško jedro in območje ob cerkvi bo povezovala celostno urejena osrednja ulična poteza vaška promenada. Ulica bo pripomogla k boljši orientaciji v naselju, vzpostavitvi prepoznavnosti, istočasno pa bo povezovala vitalne dele naselja in izboljšala kvaliteto bivanja v njem. S primerno ureditvijo bo postala privlačna nosilka javnega življenja. Ob Ljubljanski cesti naj se celostno uredi in vzpostavi poslovno storitvena poteza z bolj urbanim značajem in storitveno-poslovnimi dejavnostmi. Ob regionalno cesto se naj umešča objekte modernejšega videza, ki pa so skladni z namembnostjo in oblikovanjem celotne poteze. Pomemben element oblikovne podobe naselja predstavlja še dokaj dobro zaznavna poselitvena struktura starega vaškega jedra. Jedro je treba v največji možni meri ohranjati, prenoviti ter nadgraditi s primerno urbano opremo. V vzhodnem delu Doba naj se oblikuje nov sekundarni center oskrbnih dejavnosti z otroškim igriščem in parkom, ki bo zadostoval potrebam okoliških prebivalcev. Športni park na severovzhodu naj postane eden izmed prepoznavnosti in značilnosti naselja. Kmetijska ravninska krajina v okolici je ključnega pomena za ohranitev identitete prostora in jo je potrebno v največji možni meri zaščititi pred pritiski poselitve in drugimi negativnimi procesi. Zgoraj naštete prvine prepoznavnosti je potrebno varovati in nadgrajevati v največji možni meri. LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 45/76 URBANISTIČNI NAČRT ZA NASELJA IHAN-PRELOG, DRAGOMELJ, DOB, KRTINA IN ROVA – KONCEPTUALNI DEL Slika 51: Cerkev z območjem predvidenega trga Slika 52: Športni park III.6 KONCEPT ZELENEGA SISTEMA NASELJA Na območju urbanističnega načrta Dob je predlagana zasnova zelenega sistema, ki izhaja iz medsebojne povezanosti zelenih površin, njihovih namembnosti, ohranitve obstoječih elementov v zelenem sistemu ter ohranitve in kultiviranja glavnih krajinskih motivov naselja. Pri tem so bili upoštevani ekološki, morfološki in socialni vidik zelenega sistema. Kot nosilne prvine zelenega sistema so opredeljene športni park in zelene površine ob šoli, ki predstavljajo športne in rekreacijske površine v naselju. Vaški center, območje ob cerkvi in vzhodno jedro služijo kot prostori sprostitve, druženja in igre. Pomembne so ulične javne poteze vaška promenada ter osrednja poslovno storitvena ulica, kakor tudi peš in kolesarske povezave v naselju in izven njega. III.6.1 Cilji za vzpostavitev zelenega sistema in oblikovanje javnih površin - Celostno oblikovati vaško promenado in jo nadgraditi v osrednjo javno potezo Ljubljansko cesto skozi naselje preurediti v urbano potezo poslovno storitvenega značaja Izraziti in programsko nadgraditi vaško jedro ter območje ob cerkvi Vzpostaviti osrednji park v novem poselitvenem območju na vzhodu ter manjšo zeleno površino v vaškem jedru Nadgraditi športna igrišča ob šoli Še naprej razvijati in programsko nadgrajevati športni park na severovzhodu Urediti primerno število otroških igrišč na ustrezno razporejenih lokacijah Varovati in ohranjati javni prostor ob cerkvi ter ohranjati prepoznavno veduto na cerkev Ohranjati zeleno cezuro med Dobom in Virom Vzpostaviti zaščitni zeleni pas med poslovno cono Želodnik in naseljem Dob Celotno naselje navezati na rekreacijsko pot ob Radomlji Javne površine je potrebno oblikovati v skladu z opredeljeno namembnostjo Varovati kmetijske robove in členitvene elemente v okoliški krajini Za posamezne dele zelenega sistema se opredeli njihovo oblikovno, ekološko in socialno funkcijo V zaledju se izkoristi možnost sočasne namembnosti rekreacijskih površin s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči Zelene in druge javne površine je potrebno povezati z varnimi peš in kolesarskimi potmi ter jih na ta način povezati v enovit zeleni sistem, ki se navezuje na zaledje (Češenik, Turnše, Želodnik, Krumperk in Gorjuša) LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 46/76 URBANISTIČNI NAČRT ZA NASELJA IHAN-PRELOG, DRAGOMELJ, DOB, KRTINA IN ROVA – KONCEPTUALNI DEL III.6.2 Usmeritve za razvoj zelenega sistema V konceptu zelenega sistema so opredeljene različne kategorije javnih in zelenih površin z usmeritvami za njihov razvoj, vzdrževanje in oblikovanje. Vsaka izmed omenjenih površin prispeva k celovitosti in funkcionalnosti celotnega kraja. Naselje ima zelo malo zelenih površin znotraj poselitvene strukture. Gre predvsem za tematske parke kot so pokopališče s cerkvijo, šolska in športna igrišča. Glavnina naselja Dob je postavljena južno od regionalne Ljubljanske ceste, zato je osnovni koncept nadaljnje širitve naselja ustvariti prepoznaven center v tem delu naselja. Za osnovo naj bi služil že sedanji center, ki naj bi se ga z dodatnim programom nadgradilo, vzhodno od tega centra pa naj bi se na delu prostih zemljišč ustvarilo nov center naselja. Z vidika zelenega sistema je pomembna ureditev manjšega osrednjega parka naselja z otroškim igriščem, ki ga bomo zagotovili znotraj nove poselitvene površine na vzhodni strani naselja. Osrednjo zeleno površino je smiselno umestiti ob podaljšek ulice Mirana Jarca, v osrednji del nove soseske. Manjši tematski park s trgom urbano-vaškega značaja se naj umesti v vaško jedro ob vaško promenado – ulico 7. avgusta. Z umestitvijo oskrbnih funkcij, nižjih večstanovanjskih blokov na rob in odprtih javnih površin v osrednji del bo vaško jedro pridobilo na prepoznavnosti in koncentraciji funkcij ter s tem obiskovalcev. Na ta način se bo vzpostavil pravi center naselja, tako po oblikovanju kot funkciji. V ustrezno oblikovano odprto javno površino se uredi tudi območje ob cerkvi. Osrednja družabna površina, trg s primerno urbano opremo bo vzpostavljena severno od cerkve sv. Martina med Tavčarjevo ulico in ulico 7. avgusta. Zaradi neskladne podobe, rušenja identitete ter oblikovne nekvalitete je vizualno moteč objekt na ulici 7. avgusta 36 oziroma 38, ocenjen kot neprimeren in bi ga bilo smiselno odstraniti ter na njegovem mestu zagotoviti večjo javno odprto površino, ki bi služila prebivalcem celotnega naselja in širše. Slika 53: Vizualno moteč objekt v neposredni bližini cerkve Športni center na severovzhodu, na meji naselja Dob s poslovno cono Želodnik, bomo razvijali v prepoznaven športni center širšega pomena, s široko ponudbo. Ob zagotovitvi kakovostnih športnih površin in prireditvenih območij bomo v sklopu športnega parka zagotovili tudi zeleno cezuro med naseljem in poslovno cono Želodnik. Športno rekreacijske površine pomembne za prebivalce naselja, predvsem šolarje, se nahajajo ob šoli. Športna igrišča v okolici šole je treba primerno vzdrževati, tako da bodo privlačna in varna za šolajoče se otroke in druge obiskovalce. Prav tako je zelo pomembna obdelava ulice oz. pešpoti, ki povezuje stari in novi center oziroma vaško jedro in jedro v vzhodnem delu naselja. Jedra naj bi med seboj povezovala pešpot oziroma zelena povezava, ki se naprej naveže tudi na šolski center. Hujski potok teče skozi samo naselje v zelo ozkem betonskem kanalu, ki je deloma odkrit, deloma pa prekrit (podzemni kanal). V podzemnem kanalu se Hujski potok nahaja ves čas svojega toka ob glavni ulici skozi stari del vaškega jedra naselja Dob. Ključnega pomena pri zasnovi zelenega sistema je celostna ureditev uličnih oziroma cestnih potez. V naselju sta pomembni dve, in sicer Ljubljanska cesta, v delu, ki teče skozi naselje in ulica 7. avgusta v smeri severjug. Vaška promenada (ulica 7. avgusta) bo postala glavna nosilka prepoznavnosti in javnega življenja v obravnavanem območju. S primernimi tlaki in urbano opremo naj se jo oblikuje tako, da se ustvari nekoliko bolj urban značaj primeren staremu vaškemu jedru. Ob ulici bojo nanizane mestotvorne dejavnosti in celostno oblikovani mikroambienti vaškega značaja, ki bodo ulico povezali v celostno urejeno potezo in jo naredili prepoznavno. Vaška promenada bo postala glavna povezava med vaškim centrom, območjem cerkve in poslovno storitvenim območjem ob Ljubljanski cesti. LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 47/76 URBANISTIČNI NAČRT ZA NASELJA IHAN-PRELOG, DRAGOMELJ, DOB, KRTINA IN ROVA – KONCEPTUALNI DEL Druga celostno urejena poteza poslovnega značaja je poslovna ulica – Ljubljanska cesta. Z umeščanjem primernih dejavnosti, ustrezno urbano opremo in oblikovanjem tlakov naj se tu ustvari bolj urbano-poslovni značaj. Slika 54: Vaško jedro s promenado proti cerkvi Slika 55: Ljubljanska cesta skozi naselje Dob Osrednje otroško igrišče se zagotovi znotraj osrednje parkovne površine v vzhodnem delu naselja. Otroško igrišče bomo vzpostavili še ob osnovni šoli in vrtcu. S kolesarsko in pešpotjo, drevoredom, posameznimi drevesi ali podobnimi urbanimi ureditvami se opremi Ljubljansko cesto skozi naselje in Šolsko ulico. S takšnimi ukrepi bosta ti dve cesti tudi vizualno postali najpomembnejši povezovalki, s čimer se bo izboljšala orientacija v naselju. Naselje z vseh strani obkrožajo veliki kompleksi kmetijskih površin. Gre za najboljša kmetijska zemljišča, ki so na jugu in vzhodu občasno poplavljena (poplavne površine Rače, Radomlje in Rovščice). Robove kmetijskih zemljišč je potrebno ohranjati, še posebej to velja za kmetijske površine med Dobom in Domžalami. Tu je z ohranitvijo kmetijskih zemljišč treba nujno preprečiti zlitje grajene strukture Doba in Domžal. S kolesarskimi potmi naj se naselje Dob naveže na zaledje, predvsem turistično atraktivne kraje (Gorjuša, Krumperk, Češenik, Turnše, Kamniška Bistrica, Volčji Potok,…). Posebej pomembna rekreacijska pot je speljana ob Radomlji na južni meji urbanističnega načrta. Kolesarske in peš poti v naselju naj se povežejo na to rekreacijsko pot. Še ena ključna povezava na zaledje je makadamska cesta proti Turnšam severno, po kateri se prav tako spelje kolesarska pot. III.7 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT III.7.1 Skrb za smotrno izrabo energije Po podatkih lokalnega energetskega koncepta (Boson, 2011) je na območju naselja Dob poraba končne energije za ogrevanje stanovanjskih objektov po naseljih naslednja: Poraba končne energije za ogrevanje stanovanjskih objektov po naseljih (vir: LEK Domžale, Boson, 2011) Iz tabele je razvidno, da kljub možnosti priklopa na plinovodno omrežje, delež zemeljskega plina za ogrevanje majhen, kar je sploh značilnost vseh naselij izven mestnega območja Domžal. Delež plina je bistveno manjši od deleža ELKO in lesa. Podobne rezultate kaže tudi tabela specifične rabe energentov na kvadratni meter stavbnega zemljišča, ki tudi izkazuje primanjkljaj porabe zemeljskega plina proti porabi kurilnega olja in lesa. LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 48/76 URBANISTIČNI NAČRT ZA NASELJA IHAN-PRELOG, DRAGOMELJ, DOB, KRTINA IN ROVA – KONCEPTUALNI DEL Specifična raba energentov na kvadratni meter stavbnega zemljišča (vir: LEK Domžale, Boson, 2011) III.7.2 Elektroenergetsko omrežje Na območju občine Domžale je distributer z električno energijo Elektro Ljubljana, Javno podjetje za distribucijo električne energije d.d., ki pokriva celotno oskrbo. Glavni porabnik električne energije na območju občine Domžale gospodarstvo, ki porabi približno 53,4 % električne energije. Drugi največji porabnik so gospodinjstva z 25,9 %, sledi pa javna uprava z 19,5 %. Poraba električne energije za javno razsvetljavo znaša 1,1 %. Raba električne energije po namenih porabe v občini Domžale za leto 2009 (vir: LEK Domžale, Boson, 2011) Poraba električne energije v letu 2009 v gospodarstvu znaša 107,9 GWh. V kolikor od te porabe odštejemo rabo električne energije obravnavanih proizvodnih območij vidimo, da poraba ostalih v področju industrija in storitveni sektor znaša 12,2 GWh oziroma približno 11 % celotne rabe v gospodarstvu (industrija, proizvodnja in poslovno storitveni sektor) na območju občine Domžale. Naselji Krtina in Dob se napajata iz daljnovoda DV 20 kV Tuhinj. Za potrebe novih ureditev širitve naselja se za posamezne investicije zgradi podzemno nizkonapetostno omrežje. Omrežje se priključi na obstoječe transformatorske postaje, ki se jih po potrebi ustrezno preuredi (povečanje transformacije oziroma izgradnja novega NN bloka) ali na nove transformatorske postaje. III.7.3 Plinovodno omrežje Kot tudi ostala večja naselja in celotno širše območje mesta Domžale je območje urbanističnega načrta Krtina opremljeno s plinovodnim omrežjem. Upravljanje in izgradnja plinovodnega omrežja v občini Domžale je s koncesijsko pogodbo oddano koncesionarju Petrol plin d.o.o. Med leti 2003 in 2006 ter v prvih štirih mesecih v letu 2007 je koncesionar izgradil 196.859 m plinovodnega omrežja, 4.140 hišnih priključkov in na plin priklopil 1.554 novih uporabnikov. Celotna plinifikacija Občine Domžale bi bila zaključena do oktobra 2007, ko je bilo plinovodno omrežje zgrajeno še v Rovi, Turnšah, Češeniku, Želodniku, Krtini, Nožicah in Depali vasi (Plinifikacija Domžal, 2007). Velik del občine je pokrit s plinovodom, pri čemur je število aktivnih priključkov zelo različno po naseljih. LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 49/76 URBANISTIČNI NAČRT ZA NASELJA IHAN-PRELOG, DRAGOMELJ, DOB, KRTINA IN ROVA – KONCEPTUALNI DEL Prikaz porabe plina in števila vseh priključkov ter števila aktivnih priključkov (vir: LEK Domžale, Boson, 2011) Od 372 plinovodnih priključkov jih je aktivnih le 121 (33%), kar je pod povprečjem občine. Poraba ELKO in lesa je še vedno bistveno previsoka. III.8 KONCEPT OPREMLJANJA Z GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO ter KONCEPT PROSTORSKIH UREDITEV, KI SE NANAŠAJO NA VARSTVO OKOLJA III.8.1 Vodovodno omrežje Kot tudi ostala naselja v občini Domžale je območje urbanističnega načrta Ihan-Prelog opremljeno z vodovodnim omrežjem, ki se napaja iz centralnega dela občine iz štirih vodnjakov prodnega vodonosnika na domžalsko mengeškem polju in ga upravlja izvajalec javne službe JKP Prodnik d.o.o. Za potrebe izgradnje načrtovane poslovne cone Želodnik, bo potrebno primarno vodovodno omrežje dograditi. Potrebno je obnoviti del obstoječega vodovoda na odseku med Kamniško Bistrico in jugozahodnim delom poslovne cone z novim cevovodom NL DN 250 in obstoječi vod na odseku od črpališča do Rodice z novim cevovodom NL DN 300 V občini Domžale je ca. 15 % vgrajenih cevovodov iz salonitnih cevi. Občina sistematično menjuje salonitne cevi po programu investicij oziroma takrat, ko se posega v območje neustreznega voda zaradi drugih infrastrukturnih posegov (npr. novi urbanistični posegi, opremljanje s kanalizacijskim ali energetskim omrežjem). Ključne težave pri sami distribuciji pitne vode so tehnične narave, vezane na pretočno tlačne razmere, oziroma samo hidravliko sistema ter starost omrežja. Ob dejstvu, da je velik del sistema zastarel, kar se odraža v okvarah cevovodov in temu posledično vodnih izgubah, bi lahko problematiko razdelili v sledeče sklope: - zastareli hišni priključki iz neustreznih materialov, neustrezne dimenzije obstoječih sekundarnih vodovodov, predvsem iz stališča požarnega varovanja, neustrezni in zastareli materiali obstoječih primarnih in sekundarnih vodovodov, ki so vgrajeni gradbeno neustrezno, zahtevne tlačne razmere na reliefno razgibanih območjih (problem nizkih ali visokih tlakov), nezanesljiva distribucija zaradi neustreznih akumulacij (predvsem vzhodni del). III.8.2 Kanalizacijsko omrežje Območje urbanističnega načrta Dob sodi v aglomeracijo: »Aglomeracija Dob-Želodnik«. Ime aglomeracije Število HŠ Število PE Gostota [PE /ha] Računsko število PE Računska gostota [PE /ha] Dob-Želodnik 427 1.588 17,45 2.064 22,69 Analiza gostote prebivalcev znotraj posamezne aglomeracije (vir: Sistem odvajanja komunalnih vod na območjih, ki niso priključena na CČN Domžale, LOCUS, 2011) Aglomeracija sodita v osnovni program opremljanja s kanalizacijskim omrežjem gostot med 2.000 PE in 15.000 PE. Osnovni program določa, da je 31. december 2015 rok za odvajanje v javno kanalizacijo in ustrezno čiščenje za območja poselitve, ki so obremenjena med 2.000 PE in 15.000 PE in ne ležijo na prispevnih območjih občutljivih območij – ciljno stanje je izpolnjevanje navedenih pogojev za najmanj 95% celotne obremenitve (PE) s komunalno odpadno vodo iz posameznega območja poselitve. Za posamezne stavbe znotraj območja poselitve, za katere iz upravičenih razlogov ni mogoče zagotoviti odvajanja LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 50/76 URBANISTIČNI NAČRT ZA NASELJA IHAN-PRELOG, DRAGOMELJ, DOB, KRTINA IN ROVA – KONCEPTUALNI DEL komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo, je obvezna individualna ureditev ustreznega odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Kanalizacija je na območju »Aglomeracije Dob-Želodnik« že zgrajena in je stanje urejeno. Ne glede na navedeno, bo Občina Domžale morala preveriti tudi dejansko stanje opremljenosti znotraj aglomeracij, ki so že priključene na kanalizacijsko omrežje, predvsem iz razloga zagotovitve 95% odvajanja odpadnih vod v kanalizacijski sistem v primerjavi z vsemi PE znotraj posamezne aglomeracije. Neposredno ob območju naselja in urbanističnega načrta Dob se nahaja načrtovana poslovna cona Želodnik, ki s svojo velikostjo preko 60 ha stavbnih zemljišč in dobro lego predstavlja poslovno cono regijskega pomena. Kanalizacijsko omrežje v novi poslovni coni je načrtovano v občinskem podrobnem prostorskem načrtu. III.8.3 Ravnanje z odpadki Nekdanja regijska deponija komunalnih odpadkov Dob na lokaciji Malenski boršt, 2 km od naselja Dob je preoblikovana v Center za ravnanje z odpadki. Komunalni odpadki občine Domžale se vozijo na odlagališče nenevarnih odpadkov Barje. Občina Domžale se je pridružila projektu izgradnje regionalnega centra za ravnanje z odpadki (RCERO) Ljubljana, ki bo največji center v Sloveniji (414.000 prebivalcev). Novo polje za odlaganje nenevarnih odpadkov redno obratuje od septembra 2009, začetek poskusnega obratovanja objektov za predelavo odpadkov je predvideno v decembru 2014, redno obratovanje pa decembra 2015. V občini Domžale je organizirano zbiranje odpadkov, ki ga izvaja izvajalec javne službe JKP Prodnik d.o.o. Zbiranje odpadkov je urejeno posebej za embalažo in za biološke odpadke ter za mešane odpadke. Vsaka individualna hiša ima svoj zabojnik skupaj z navodili za ločevanje in ostalimi potrebnimi podatki o odjemnem mestu in terminih odvoza. Za večstanovanjske objekte so na odjemnih mestih nameščeni zabojniki za mešane odpadke in za biološke odpadke. V skupnih zbiralnicah ločenih frakcij se zbirajo papir ter steklo. V individualnih zbiralnicah ločenih frakcij se zbirajo biološki odpadki, embalaža iz plastike ali sestavljenih materialov ter kovin v posodah za biološke odpadke in posodah za drobno odpadno embalažo iz plastike ali sestavljenih materialov in kovin. V individualnih zbiralnicah mešanih komunalnih odpadkov se zbirajo ostali ostanki odpadkov v posodah za ostanke mešanih odpadkov. Pod pogoji določenimi s predpisi Občine Domžale, lahko uporabniki za uporabo storitev obvezne gospodarske javne službe ravnanja z organskimi odpadki uporabljajo tudi kompostnike. Kosovni odpadki in nevarne odpadke v skladu z Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Domžale zbira izvajalec javne službe. Popis neurejenih odlagališč odpadkov je bil opravljen jeseni leta 1995. Po tem popisu je bila opravljena sanacija vseh odlagališč, tako da so podatki popisa uporabni zgolj informativno: današnje stanje je verjetno bistveno boljše. Danes praktično ni več velikih vaških odlagališč odpadkov, na katerih bi bili poleg gradbenih tudi drugi odpadki. Odlaganje gradbenih odpadkov ostaja glavni problem, ki ga je potrebno rešiti, če želimo učinkovito rešiti problem nelegalnega odlaganja odpadkov. Za to bo potrebno nadaljnja sanacija neurejenih odlagališč, ter poiskati ustrezne rešitve za odlaganje gradbenih odpadkov, informirati prebivalce, pa tudi poostriti nadzor nad odlaganjem. III.8.4 Pokopališka dejavnost Ob cerkvi v Dobu se nahaja pokopališče, ki je bilo že razširjeno za žarne pokope. Na območju širitve so še proste kapacitete za žarne pokope. Obstajajo tudi prostorske možnosti za nadaljnje širitve pokopališča. LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 51/76 URBANISTIČNI NAČRT ZA NASELJA IHAN-PRELOG, DRAGOMELJ, DOB, KRTINA IN ROVA – KONCEPTUALNI DEL IV URBANISTIČNI NAČRT NASELJA DRAGOMELJ IV.1 UVOD Dragomelj je obcestno naselje v južnem delu Kamniške Bistriške ravnine na skrajni jugo zahodni meji občine Domžale. Leži ob regionalni cesti, katera ga povezuje z občinskim središčem Domžale na severu in s prestolnico Ljubljano na jugu. Preko lokalnih cest je Dragomelj povezan s sosednjimi manjšimi naselji (Mala Loka, Šentpavel, Pšata). Med funkcionalno in vsebinsko povezanima naseljema Dragomelj in Pšata poteka avtocesta Ljubljana – Maribor, ki je močno zarezala v ravninsko kmetijsko krajino in postala pomembna sestavina obravnavanega prostora. Slika 56: Pogled na naselje iz zraka Slika 57: Pogled na severni del Dragomlja Iz Franciscejskega katastra je razvidno, da se je naselje Dragomelj razvilo ob pomembnejši lokalni cesti, ki vodi skozi staro jedro vasi in je nekoč pomenila glavno povezovalno pot med Ljubljano skozi Šentjakob in Domžale do Kamnika. Slika 58: Franciscejski kataster iz leta 1825 Staro vaško jedro, ki je s severne in vzhodne strani obdano z novogradnjami, se nahaja vzhodno od danes glavne prometnice skozi naselje. Naselje se je v zadnjem desetletju močno razvilo, saj je pridobilo večjo stanovanjsko sosesko in novo osnovno šolo. Ob glavni regionalni cesti Ljubljana–Šentjakob–Domžale se razvijajo proizvodne in storitvene dejavnosti, ki se mešajo s stanovanjsko gradnjo. Sicer pa je prevladujoča funkcija v naselju stanovanjska. V severnem delu se v naselje zajeda gozdna zaplata, na jugu je omejen z meandrirajočo Pšato ter na vzhodu z avtocesto. V zahodnem delu se razprostira mokrišče, rastišča zavarovanih rastlin, ki je zavarovano kot naravna vrednota. Območje Dragomlja obsega nižinski svet, skozi katerega tečeta potoka Gobovšek in Pšata. LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 52/76 URBANISTIČNI NAČRT ZA NASELJA IHAN-PRELOG, DRAGOMELJ, DOB, KRTINA IN ROVA – KONCEPTUALNI DEL Slika 59: Lokacija obravnavanega naselja znotraj občine Domžale Slika 60: Prikaz območja obdelave Število prebivalcev v zadnjih desetih letih je v občini Domžale stalno naraščalo. Nosilci razvoja so bila centralna naselja v občini, ki so tudi predmet urbanističnih načrtov. Naselje Dragomelj se je v zadnjem desetletju izjemno razvilo, saj je bila v naselju zgrajena komunalna infrastruktura, nova osnovna šola in vrtec in večstanovanjski kompleks, kar se je odražalo tudi na velikem dvigu števila prebivalcev. V naselju Dragomelj je število prebivalcev od leta 2002 do 2010 zraslo iz 447 oseb na 842 oseb, torej za kar 395 oseb, kar predstavlja 88,4% prirast prebivalstva. Prebivalstvo po naselju in spolu za leto 2002 in prebivalstvo po naselju za leto 2010 (vir: SURS) IV.2 VIZIJA RAZVOJA NASELJA Z ustrezno zasnovanim urbanističnim načrtom naselja Dragomelj bomo zagotovili visoko kakovost bivanja s poudarkom na razvoju centralnih dejavnosti, zelenega sistema naselja povezanega z okoliško naravno krajino ter celostne prometne ureditve. S premišljenim umeščanjem dejavnosti bomo zagotovili višji nivo oskrbnih funkcij, ki bodo vezane na prometno mrežo, kakor tudi na sistem peš in kolesarskih poti. Z urbanistično in arhitekturno prenovo predvsem starega vaškega jedra se bo izboljšala orientacija znotraj naselja. Ključnega pomena za ohranjanje značilne podobe kraja ter vizualne privlačnosti okoliškega prostora so pomembne vedute, podeželska podoba naselja in struktura živic v okoliški ravninski krajini. IV.2.1 Ključni razvojni cilji Izboljšati prometno omrežja – mirujoči, kolesarski, peš promet Formirati družbeni oziroma oskrbni center naselja Celostno oblikovati tri med seboj različne osi – poslovno storitveno os, vaško promenado in družbeno os Izraziti in povezati staro vaško jedro z regionalno cesto in površinami zahodno od nje Ohranjati oziroma ustvarjati prepoznavno poselitveno strukturo LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 53/76 URBANISTIČNI NAČRT ZA NASELJA IHAN-PRELOG, DRAGOMELJ, DOB, KRTINA IN ROVA – KONCEPTUALNI DEL Vzpostaviti kvalitetna vstopa v naselje na severni in južni strani urbanističnega načrta Varovati kvalitetne naravne robove in členitve v krajini ter vpetost naselja v zeleno zaledje Ohranjati še ruralen videz naselja in prepoznavne vedute Nadgrajevati kvaliteto bivanja v naselju Izboljšati oskrbne in storitvene funkcije Vzpostaviti povezovalni zeleni koridor ob Pšati IV.3 KONCEPT Naselje ima slabo izraženo identiteto v prostoru, neprepoznavno poselitveno strukturo v širšem prostoru, nejasno hierarhijo ulic ter slabo pretočnost notranjega prometa. Prav tako mu primanjkuje družbene in oskrbne infrastrukture. V naselje se želi pritegniti tudi nove dejavnosti in več zaposlitvenih možnosti. Ključni problem naselja Dragomelj je ureditev prometa in neprepoznavna ter slabo artikulirana poselitvena struktura in posledično slaba orientacija znotraj naselja. Dragomelj potrebuje kvalitetno in prepoznavno jedro, ki bo zadostovalo potrebam lokalnega zaposlitvenega središča in pripomoglo k dvigu kvalitete bivanja v obravnavanem naselju. Novo jedro naselja je treba s kvalitetnimi prečnimi preboji navezati na staro vaško jedro, ki je trenutno skrito med novo stanovanjsko zazidavo in odmaknjeno od dinamičnega dela naselja ter na ta način zapostavljeno. Staro vaško jedro se ohrani v gabaritih in oblikovno. V novem jedru (družbenem in storitvenem) se zagotovi površine za javne, družbene in storitvene dejavnosti (trgovina, pošta, krajevna skupnost) in javni prireditveni prostor s parkom. Osrednje ulice oziroma prometne poteze je treba celostno oblikovati ter vzpostaviti ustrezne profile, ki bodo zagotovili večjo pretočnost prometa, udobje za kolesarje in pešce ter vizualno privlačnost poteze. V naselju so predvidene tri različno oblikovane osi in sicer poslovno storitvena os - regionalna cesta od severnega do južnega vstopa, vaška os skozi staro vaško jedro ter prečna družbena os, ki povezuje večstanovanjsko sosesko s šolskim centrom. V Dragomlju je nujna celostna preureditev prometa. Vzpostavili bomo ustrezno hierarhijo prometnic skozi naselje in s tem istočasno izboljšali orientacijo v zdaj nejasnem sistemu ulic. Z razširitvijo nekaterih delov cest in uvedbo enosmernega prometa ter primerno urejenih križišč se bo izboljšala pretočnost prometa, ki je nujna še posebej ob predvidenih širitvah in posledično večjemu številu avtomobilov v naselju. Posebno pozornost je treba nameniti varno in privlačno urejenim povezavam za kolesarje in pešce, ki jih zdaj v naselju praktično ni. Posebno kvaliteto predstavlja vodotok Pšate, ki teče skozi grajeno tkivo naselja. Zeleni koridor vezan na Pšato povezuje šolski center s predvidenim prireditvenim in trgovskim jedrom ter z večstanovanjsko sosesko na zahodu. Nato se izteče v naravno krajino mokrišč na zahodu Dragomlja. Z osrednjo zeleno linijo bomo zagotovili dobre peš in kolesarske povezave med ključnimi vitalnimi funkcijami naselja in jih združili v atraktivno zeleno potezo. Slika 61: Konceptualna shema razvoja naselja LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 54/76 URBANISTIČNI NAČRT ZA NASELJA IHAN-PRELOG, DRAGOMELJ, DOB, KRTINA IN ROVA – KONCEPTUALNI DEL IV.3.1 Usmeritve za razvoj dejavnosti IV.3.1.1 Stanovanjska gradnja in urejanje naselij Naselje Dragomelj se je razvilo ob nekoč zelo pomembni prometni povezavi med Ljubljano in Domžalami. Staro vaško jedro se je kot obcestna pozidava širilo ob prometnici v smeri sever – jug. Na severni strani so bile stavbe v večini vzporedne in v južni pravokotne na osrednjo komunikacijo. To strukturo lahko preberemo še danes. Še ohranjene kmetije v starem vaškem jedru je potrebno varovati in ustrezno prenavljati v skladu z usmeritvami za varstvo kulturne dediščine. Skoraj celotno območje Dragomlja je namenjeno stanovanjski dejavnosti. Večji del površin zajema prostostoječa pozidava v vzhodnem delu naselja. Razen zgoščevanja še nepozidanih površin znotraj teh območjih se območje enodružinskih hiš ne širi več. Območja stanovanjske gradnje je potrebno omejiti in preprečiti širjenje proti obdelovalnim površinam. Novo poselitev usmerjamo kot zgoščevanje obstoječe. Območje obstoječe večstanovanjske zazidave na jugovzhodnem območju naselja ima še dovolj nezazidanih površin, ki bodo zadovoljile potrebe po stanovanjskih površinah v Dragomlju. IV.3.1.2 Oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti Za razvoj družbenega središča naselja Dragomelj se kot najbolj optimalno mesto kaže trikotnik med Pšato, šolo in regionalno cesto. Ta del naselja se že sam po sebi izkazuje kot najprimernejši, saj se nahaja neposredno ob novo zgrajeni osnovni šoli, hkrati pa povezuje stare dele Dragomlja in novi del Dragomlja z veliko gostoto prebivalcev. V območje naj se umesti odprte javne površine, manjšo parkovno površino in objekte z javnimi funkcijami, ki bodo nakazovali območje centra. Območje oskrbno-storitvenih in poslovnih dejavnosti se umešča zahodno od regionalne ceste na severni strani Pšate. Na tem območju naj se vzpostavi oskrbni center naselja, ki bo dobro povezan z večstanovanjsko sosesko, šolo in družbenim centrom ter preko prečnih povezav z starim jedrom ter območjem enodružinskih hiš na vzhodu. Slika 62: Lokacija oskrbnega centra Dragomlja Vzdolž celotne regionalne ceste so na vzhodni strani nanizane obrtno storitvene dejavnosti, ki se mešajo s stanovanjsko funkcijo. Za oživitev starega vaškega jedra je tja potrebno umeščati privlačne centralne dejavnosti. IV.4 KONCEPT PROMETNEGA OMREŽJA IN JAVNEGA POTNIŠKEGA PROMETA IV.4.1 Zasnova cestnega omrežja Naselje leži ob prometni glavni cesti Ljubljana-Šentjakob-Domžale (644), ki je ena glavnih regionalnih povezav na območju Kamniško Bistriške ravnine. Iz prometnega vidika privlačnost naselja Dragomelj povečujejo prometne povezave z Ljubljano in Domžalami in avtocesta Ljubljana-Maribor. Obstoječ avtocestni priključek Šentjakob je oddaljen približno dva kilometra proti jugu in predviden priključek Študa dva kilometra proti severu. Dragomelj je preko lokalnih cest dobro povezan s sosednjimi manjšimi naselji (Mala Loka, Šentpavel, Pšata). LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 55/76 URBANISTIČNI NAČRT ZA NASELJA IHAN-PRELOG, DRAGOMELJ, DOB, KRTINA IN ROVA – KONCEPTUALNI DEL Na regionalni cesti je nujna primerna ureditev križišča oziroma vstopne točke na severu ter ustrezen profil celotne prometnice znotraj urbanističnega načrta. Ob cesti naj bo na obeh straneh urejen pločnik za kolesarje in pešce s primerno zasaditvijo in oblikovanjem. Na severu bi bilo potrebno urediti krožišče ter nanj navezati tudi lokalno cesto do naselja Šentpavel pri Domžalah. Lokalno cesto skozi staro vaško jedro je zaradi utesnjenosti med objekti potrebno primerno prometno urediti, oziroma predvideti primeren prometni režim ali prometnico oblikovati tako, da bo primarno namenjena pešcu in kolesarju (drugačno tlakovanje). Na območju starega vaškega jedra in novejše enodružinske stanovanjske gradnje bi bilo smiselno razmisliti o uvedbi enosmernega prometnega režima. Na ta način bi rešili problem slabe prometne pretočnosti zaradi zožitev. Slika 63: Lokalna cesta skozi staro vaško jedro Predviden center na zahodni strani regionalne ceste naj se s kvalitetnimi prometnimi in peš ter kolesarskimi preboji naveže na staro vaško jedro vzhodno od glavne prometnice. Na ta način bomo oživili staro vaško jedro in omogočili funkcioniranje novemu centru. IV.4.2 Javni potniški promet Postajališče javnega potniškega prometa, ki se nahaja ob vodotoku Pšata na jugu naselja se ukine in se vzpostavi novo obojestransko postajališče med oskrbnim in družbenim centrom ob regionalni cesti. Preko pešpoti ob Pšati bo šola dobro in varno navezana na avtobusno postajališče. IV.4.3 Kolesarsko omrežje in omrežje pešpoti Območje naselja nima kolesarskih in pešpoti. Nujna je vzpostavitev daljinske kolesarske poti, ki bo po funkciji primerljiva s kolesarko potjo ob Kamniški Bistrici in preko nje povezati Dragomelj z Ljubljano in Domžalami. Skozi naselje je zaradi prometne varnosti potrebno, kjer je to možno, urediti pločnike in kolesarske steze. Nujna je vzpostavitev obojestranskega pločnika ob regionalni cesti 644 skozi naselje in za pešce ter kolesarje ustrezen profil ceste skozi staro vaško jedro. Kolesarja in pešca je z načrtovanjem ustreznega profila vzdolž glavne regionalne prometnice potrebno povsem ločiti od cestišča. Prav tako je nujno zagotoviti njihovo varno prehajanje čez glavno prometnico, predvsem na interesnih točkah. Preko kolesarskih poti je treba Dragomelj navezati na zaledje. Kolesarska pot proti Šentpavlu in naprej proti Študi ali Kamniški Bistrici je ključnega pomena zaradi navezave Dragomlja na Domžale. Pomembna je tudi kolesarska povezava proti naselju Pšata in naprej proti Kamniški Bistrici ali Ihanu. Najpomembnejša notranja pot, poleg predvidenih pločnikov ob prometnicah, poteka ob Pšati. IV.4.4 Mirujoči promet Obstoječa parkirišča se nahajajo znotraj večstanovanjske soseske in ob šoli. Nove parkirne površine je treba zagotoviti predvsem na območju predvidenega oskrbnega in družbenega centra. IV.5 KONCEPT URBANISTIČNEGA IN ARHITEKTURNEGA OBLIKOVANJA V Dragomlju se je delno ohranila identiteta nekdanjega kmečkega naselja, vendar v naselju že prevladujejo enodružinske hiše, kar mu daje identiteto spalnega naselja. Najpomembnejša dominanta okoliškega prostora je cerkev v Šentpavlu. V Dragomlju ni cerkve, je pa zelo prepoznaven kompleks šole v pozitivnem smislu in večstanovanjski kompleksi nasproti nje v negativnem smislu. LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 56/76 URBANISTIČNI NAČRT ZA NASELJA IHAN-PRELOG, DRAGOMELJ, DOB, KRTINA IN ROVA – KONCEPTUALNI DEL Slika 64: Pogled na osnovno šolo Dragomelj iz južne strani Slika 65: Oblikovno neustrezna večstanovanjska soseska IV.5.1 Struktura pozidave Naselje je razdeljeno na več morfoloških enot. Večji del naselja predstavlja novejša prostostoječa pozidava. Enodružinski stanovanjski objekti s celotne vzhodne strani obdajajo staro vaško jedro s še prepoznavno tradicionalno strukturo poselitve. Zaradi tega je jedro skrito in slabo zaznavno v prostoru. Celotno jedro je potrebno celostno oblikovno preurediti (tlakovanje, razsvetljava, urbana oprema) na način, da se poudari njegov vaški videz. Znotraj starega vaškega jedra se nahajajo kmetije, ki jih je potrebno ohranjati in jim omogočiti prostorske pogoje za njihov razvoj podrejen načelom varstva kulturne dediščine in oblikovnim načelom starega jedra. Stanovanjska funkcija se ob regionalni cesti meša s storitvenimi dejavnostmi in obrtjo. Oskrbne in storitvene dejavnosti naj se še naprej umeščajo ob glavno cesto skozi naselje, ki bo tako postala prepoznavna os naselja. V obcestni pas poslovno storitvene osi se lahko umešča strukturo srednjega merila, večstanovanjske in male poslovne objekte. Ob južnem vstopu v naselje se nahaja šolski center, ki je postal najprepoznavnejša grajena struktura naselja. Ob odsotnosti cerkvenega zvonika ji lahko pripišemo vlogo ključne dominante in pomembne soustvarjalke južnega vstopa. Vso nastalo strukturo je potrebno ohranjati ter še ohranjeno vaško jedro naselja izraziti v prostoru, tako vizualno kot tudi programsko ter ga vključiti v zeleni sistem naselja. Tako naj bo prioriteta v prostoru poudariti strukturo starega vaškega jedra in povezava tega z novim centrom naselja ob regionalni cesti kakor tudi celostno oblikovanje glavne regionalne ceste in poselitvene strukture ob njej. IV.5.2 Elementi oblikovne podobe naselij Južna vstopna točka je pomembna nosilka oblikovne podobe Dragomlja. Ustrezno je treba oblikovati tudi severno vstopno točko s krožiščem kot glavnim prometnim elementom. Tako bosta vstopni točki postali glavni nosilki orientacije v naselju in skrajni točki osrednje celostno oblikovane urbane poteze, ki bo prav tako postala prepoznaven element obravnavanega naselja. Celotno območje je smiselno preurediti v razpoznavno celoto, ki je kot protiutež staremu vaškemu jedru moderno zasnovana. V naselju so predvidene tri različno oblikovane osrednje ulične oziroma prometne osi. Osrednja moderno zasnovana poslovno storitvena os poteka od severnega do južnega vstopa v naselje. Na celotni dolžini se zagotovi ustrezen profil, ki bo zagotavljal pretočnost cestnega prometa in udobnost ter varnost kolesarskega in peš prometa. Celostno oblikovanje se izvede tudi na ulični potezi skozi staro vaško jedro. Ulica bo postala vaška promenada s potjo za kolesarje in pešce ter nanizanimi mikroambienti ter objekti z javno funkcijo ob njej. Obstoječo prečno povezavo od starega vaškega jedra, šolskega centra, južnega vstopa do večstanovanjske soseske naj se preuredi v prepoznavno družbeno os, ki bo največjo koncentracijo prebivalstva povezovala s ključnimi družbenimi dejavnostmi n starim vaškim jedrom. Staro vaško jedro z delno ohranjeno tradicionalno poselitveno strukturo je treba bolje izraziti v prostoru in ga funkcionalno navezati na nove dejavnosti ob regionalni cesti. Za oživitev tega območja naselja se je potrebno ukvarjati tudi s programsko in oblikovno nadgradnjo jedra. LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 57/76 URBANISTIČNI NAČRT ZA NASELJA IHAN-PRELOG, DRAGOMELJ, DOB, KRTINA IN ROVA – KONCEPTUALNI DEL V jugozahodnem delu naselja je zgrajen nov večstanovanjski kompleks, ki se bo na tej lokaciji še širil. Žal nov večstanovanjski kompleks oblikovno degradira obstoječe vaško jedro na vzhodni strani ceste. Večstanovanjski kompleks je bil žal urbanistično in arhitekturno načrtovan brez spoštovanja tradicionalne identitete prostora in je v vaški prostor vnesel izrazito ceneno mestno arhitekturno oblikovanje, ki je podobo Dragomlja vidno degradiralo. Slika 66: Slika : Degradacija prostora z urbanistično in arhitekturno neustrezno oblikovanim večstanovanjskim kompleksom Vizualno prepoznaven in ključen za povezovanje ključnih vitalnih delov naselja je zeleni koridor Pšate, ki teče skozi jedro naselja. Ob njej so predvidene peš in kolesarska pot, prireditveni prostor, otroško igrišče, zelene površine, oskrbne dejavnosti in obstoječa izobraževalna ustanova. Prepoznaven in pomemben za prebivalce je hrastov gozd, gozdna zaplata na severovzhodnem robu naselja. Zaradi strukturiranosti naselja in drugih pozitivnih vplivov ga je treba ohraniti v celoti, tako bo prebivalcem služil kot park znotraj naselja. Dragomelj obdaja ravninska kmetijska krajina z živicami ob meandrirajočih vodotokih. Živice in struktura kmetijskih površin so ključnega pomena za ohranitev identitete okoliške krajine in jih je potrebno v največji možni meri zaščititi. IV.6 KONCEPT ZELENEGA SISTEMA NASELJA Predlagana je zasnova zelenega sistema, ki izhaja predvsem iz funkcionalnih navezav notranjih javnih površin na odprto krajino in njene kvalitete. Za kakovostno zasnovo je potrebno opredeliti ključne nosilce zelenega sistema kot so glavni krajinski motivi, elementi naravne dediščine in vrednote oblikovane narave ipd. Pri tem so upoštevani ekološki, morfološki in sociološki vidiki zelenega sistema. Naselje ima malo urejenih zelenih površin. Trenutno edina urejena zelena površina je šolsko igrišče na jugu naselja. Ustvariti oziroma vzpostaviti je treba funkcionalen in kompleksen zeleni sistem, ki bo podpiral zastavljen razvoj naselja. Z vzpostavitvijo osrednjega zelenega sistema, povezovalnih poti, promenadnih ulic ter ustrezne razmestitve dejavnosti se bo naselje povezalo v celoto in izboljšalo kvaliteto bivanja prebivalcem. Ključni elementi zelenega sistema Dragomlja so zeleni koridor ob Pšati, parkovni gozd z otroškim igriščem na severovzhodu naselja, športna igrišča ob šoli, manjši osrednji park severno od šolskega centra, prečni preboji, urejena zelena površina ob severnem vstopu v naselje ter sonaravno urejena učna pot s pripadajočimi urejenimi zelenimi površinami in otroškim igriščem zahodno od večstanovanjske soseske. V zasnovi zelenega sistema so zelo pomembne prečne povezave med starim vaškim jedrom in regionalno cesto ter navezave na zaledje Dragomlja. Pšata, ki teče skozi naselje je najpomembnejši naravni element znotraj meje urbanističnega načrta. Preko nje se povezujejo najpomembnejše oskrbne in družbene funkcije naselja in Dragomelj navezuje na rekreacijsko zaledje. Zeleni koridor ob vodotoku je treba varovati in ohranjati ter ga nadgraditi v prepoznavno povezovalno zeleno potezo. V obvodnem pasu naj se uredi ustrezna počivališča, poti in urbana oprema. Pomembna zelena površina, ki pa ji je potrebno opredeliti program in funkcijo je hrastov gozd na severovzhodni meji urbanističnega načrta. Gozdno zaplato naj se ohrani, saj je pomemben strukturni element v slabo artikuliranem stavbnem tkivu naselja. Območje je smiselno urediti v parkovni gozd v katerem se predvidi otroško igrišče, namenjeno vzhodnemu delu naselja. Športno igrišče ob šoli je močno izboljšalo ponudbo na tem področju in zadostuje potrebam kraja. LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 58/76 URBANISTIČNI NAČRT ZA NASELJA IHAN-PRELOG, DRAGOMELJ, DOB, KRTINA IN ROVA – KONCEPTUALNI DEL Severno od šolskega centra ob Pšati se vzpostavi manjši osrednji park, ki dopolnjuje ostale javne odprte površine, namenjene manjšim prireditvam in zelene povezave ob vodotoku. Celotno območje se oblikuje v novo jedro z javnimi objekti in urejenimi odprtimi javnimi površinami. Ob severnem vstopu, predvidenem krožišču, se vzpostavi urejeno zeleno površino, ki bo sooblikovala vstop in s tem orientacijo ter preglednost naselja. Zahodno od večstanovanjske soseske na robu naravnega zavarovanega območja mokrišča se vzpostavi rekreativno pot z učnimi vsebinami, ki bo služila predvsem izobraževanju osnovnošolcev. Ob Pšati na severnem robu blokovne zazidave pa se umesti otroško igrišče, namenjeno prebivalcem nove soseske. Na južni prečni povezavi od večstanovanjske soseske do šole in južnega roba starega vaškega jedra se vzpostavi drevoredna poteza, ki bo nakazovala privlačnost območji na zahodu in vzhodu ter programsko povezovala območja ob njej. Enostransko drevoredno potezo bi bilo smiselno zasaditi tudi ob regionalni cesti od severnega do južnega vstopa v naselje. Pomembna javna poteza bo po preureditvi postala cesta skozi staro vaško jedro Dragomlja. Značaj ulice je treba nadgraditi in oblikovati tako, da bo pričaral vaški značaj naselja z ustrezno urbano opremo, s primerno osvetlitvijo ter posebnim tlakovanjem. S takšnimi ukrepi bomo bolje izrazili zdaj neprepoznavno in zapostavljeno staro vaško jedro naselja. V zelenem sistemu mesta so ključnega pomena zeleni preboji od regionalne ceste do starega vaškega jedra, ki so namenjene pešcu in kolesarju. Znotraj območja poselitve je predlagana vzpostavitev krožne peš poti, ki bi potekala deloma ob vodotokih, deloma ob predlaganih uličnih oziroma prometnih poteh, skozi gozdič in staro vaško jedro. Iz krožne peš poti se lahko pot usmeri tudi v naselje Šentpavel pri Domžalah, ali pa proti vzhodu ob stari strugi Dobravšcice. Okolico Dragomlja predstavlja ravninska kmetijska krajina z vodotoki Pšato, Dobravščico in Dobovščico, ki ustvarjajo številne meandre ob katerih se razprostirajo hrastovi logi. Hrastovi logi in drugo obvodno rastje poleg kmetijskih površin tvorijo kvalitetno zaledje naselja, ki ga je ob varovanju kmetijskih zemljišč in krajinskih motivov treba izkoristiti za izpeljavo rekreacijskih poti. Slika 67: Vodotok Pšata skozi naselje Slika 68: Oblikovanje severnega parka s pomočjo urejene zelene površine IV.7 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT IV.7.1 Skrb za smotrno izrabo energije Po podatkih lokalnega energetskega koncepta (Boson, 2011) je na območju naselja Dob poraba končne energije za ogrevanje stanovanjskih objektov po naseljih naslednja: Poraba končne energije za ogrevanje stanovanjskih objektov po naseljih (vir: LEK Domžale, Boson, 2011) LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 59/76 URBANISTIČNI NAČRT ZA NASELJA IHAN-PRELOG, DRAGOMELJ, DOB, KRTINA IN ROVA – KONCEPTUALNI DEL Iz tabele je razvidno, da kljub možnosti priklopa na plinovodno omrežje, delež zemeljskega plina za ogrevanje še vedno premajhen, je pa stanje bistveno boljše kot v ostalih naseljih izven mestnega jedra Domžal. Razlog je zagotovo v porabi novega večstanovanjskega kompleksa Dragomelj, ki izboljšuje splošno podobo, ki pa je za enodružinske stanovanjske objekte najbrž podobna kot v primeru Ihana ali Doba. Specifična raba energentov na kvadratni meter stavbnega zemljišča (vir: LEK Domžale, Boson, 2011) IV.7.2 Elektroenergetsko omrežje Na območju občine Domžale je distributer z električno energijo Elektro Ljubljana, Javno podjetje za distribucijo električne energije d.d., ki pokriva celotno oskrbo. Glavni porabnik električne energije na območju občine Domžale gospodarstvo, ki porabi približno 53,4 % električne energije. Drugi največji porabnik so gospodinjstva z 25,9 %, sledi pa javna uprava z 19,5 %. Poraba električne energije za javno razsvetljavo znaša 1,1 %. Raba električne energije po namenih porabe v občini Domžale za leto 2009 Poraba električne energije v letu 2009 v gospodarstvu znaša 107,9 GWh. V kolikor od te porabe odštejemo rabo električne energije obravnavanih proizvodnih območij vidimo, da poraba ostalih v področju industrija in storitveni sektor znaša 12,2 GWh oziroma približno 11 % celotne rabe v gospodarstvu (industrija, proizvodnja in poslovno storitveni sektor) na območju občine Domžale. Naselji Krtina in Dob se napajata iz daljnovoda DV 20 kV Tuhinj. Za potrebe novih ureditev širitve naselja se za posamezne investicije zgradi podzemno nizkonapetostno omrežje. Omrežje se priključi na obstoječe transformatorske postaje, ki se jih po potrebi ustrezno preuredi (povečanje transformacije oziroma izgradnja novega NN bloka) ali na nove transformatorske postaje. IV.7.3 Plinovodno omrežje Kot tudi ostala večja naselja in celotno širše območje mesta Domžale je območje urbanističnega načrta Krtina opremljeno s plinovodnim omrežjem. Upravljanje in izgradnja plinovodnega omrežja v občini Domžale je s koncesijsko pogodbo oddano koncesionarju Petrol plin d.o.o. Med leti 2003 in 2006 ter v prvih štirih mesecih v letu 2007 je koncesionar izgradil 196.859 m plinovodnega omrežja, 4.140 hišnih priključkov in na plin priklopil 1.554 novih LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 60/76 URBANISTIČNI NAČRT ZA NASELJA IHAN-PRELOG, DRAGOMELJ, DOB, KRTINA IN ROVA – KONCEPTUALNI DEL uporabnikov. Celotna plinifikacija Občine Domžale bi bila zaključena do oktobra 2007, ko je bilo plinovodno omrežje zgrajeno še v Rovi, Turnšah, Češeniku, Želodniku, Krtini, Nožicah in Depali vasi (Plinifikacija Domžal, 2007). Velik del občine je pokrit s plinovodom, pri čemur je število aktivnih priključkov zelo različno po naseljih. Prikaz porabe plina in števila vseh priključkov ter števila aktivnih priključkov (vir: LEK Domžale, Boson, 2011) Od 148 plinovodnih priključkov jih je aktivnih 64 (43%), kar je nad povprečjem občine, vendar pa je tudi poraba ELKO in lesa še vedno previsoka. IV.8 KONCEPT OPREMLJANJA Z GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO ter KONCEPT PROSTORSKIH UREDITEV, KI SE NANAŠAJO NA VARSTVO OKOLJA IV.8.1 Vodovodno omrežje Kot tudi ostala naselja v občini Domžale je območje naselja Dragomelj opremljeno z vodovodnim omrežjem, ki se napaja iz centralnega dela občine iz štirih vodnjakov prodnega vodonosnika na domžalsko mengeškem polju in ga upravlja izvajalec javne službe JKP Prodnik d.o.o. V občini Domžale je ca. 15 % vgrajenih cevovodov iz salonitnih cevi. Občina sistematično menjuje salonitne cevi po programu investicij oziroma takrat, ko se posega v območje neustreznega voda zaradi drugih infrastrukturnih posegov (npr. novi urbanistični posegi, opremljanje s kanalizacijskim ali energetskim omrežjem). Ključne težave pri sami distribuciji pitne vode so tehnične narave, vezane na pretočno tlačne razmere, oziroma samo hidravliko sistema ter starost omrežja. Ob dejstvu, da je velik del sistema zastarel, kar se odraža v okvarah cevovodov in temu posledično vodnih izgubah, bi lahko problematiko razdelili v sledeče sklope: - zastareli hišni priključki iz neustreznih materialov, neustrezne dimenzije obstoječih sekundarnih vodovodov, predvsem iz stališča požarnega varovanja, neustrezni in zastareli materiali obstoječih primarnih in sekundarnih vodovodov, ki so vgrajeni gradbeno neustrezno, zahtevne tlačne razmere na reliefno razgibanih območjih (problem nizkih ali visokih tlakov), nezanesljiva distribucija zaradi neustreznih akumulacij (predvsem vzhodni del). IV.8.2 Kanalizacijsko omrežje Območje urbanističnega načrta Dob sodi v »Aglomeracijo Dragomelj«. Ime aglomeracije Število HŠ Število PE Gostota [PE /ha] Računsko število PE Računska gostota [PE /ha] Dragomelj 174 799 19,98 1.039 25,97 Analiza gostote prebivalcev znotraj posamezne aglomeracije (vir: Sistem odvajanja komunalnih vod na območjih, ki niso priključena na CČN Domžale, LOCUS, 2011) Aglomeracija sodi v osnovni program opremljanja s kanalizacijskim omrežjem gostot med 50 in 2.000 PE. Osnovni program določa, da je 31. december 2015 rok za odvajanje v javno kanalizacijo in ustrezno čiščenje za območja poselitve, ki so obremenjena med 50 PE in 2.000 PE z gostoto obremenjenosti večjo od 20 PE/ha, oziroma večjo od 10 PE/ha na območjih s posebnimi zahtevami – ciljno stanje je izpolnjevanje navedenih pogojev za najmanj 95% celotne obremenitve (PE) s komunalno odpadno vodo iz posameznega območja poselitve. Za posamezne stavbe znotraj območja poselitve, za katere iz upravičenih razlogov ni LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 61/76 URBANISTIČNI NAČRT ZA NASELJA IHAN-PRELOG, DRAGOMELJ, DOB, KRTINA IN ROVA – KONCEPTUALNI DEL mogoče zagotoviti odvajanja komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo, je obvezna individualna ureditev ustreznega odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Kanalizacija je na območju »Aglomeracije Dragomelj« že zgrajena in je stanje urejeno. Ne glede na navedeno, bo Občina Domžale morala preveriti tudi dejansko stanje opremljenosti znotraj aglomeracij, ki so že priključene na kanalizacijsko omrežje, predvsem iz razloga zagotovitve 95% odvajanja odpadnih vod v kanalizacijski sistem v primerjavi z vsemi PE znotraj posamezne aglomeracije. IV.8.3 Ravnanje z odpadki Nekdanja regijska deponija komunalnih odpadkov Dob na lokaciji Malenski boršt, 2 km od naselja Dob je preoblikovana v Center za ravnanje z odpadki. Komunalni odpadki občine Domžale se vozijo na odlagališče nenevarnih odpadkov Barje. Občina Domžale se je pridružila projektu izgradnje regionalnega centra za ravnanje z odpadki (RCERO) Ljubljana, ki bo največji center v Sloveniji (414.000 prebivalcev). Novo polje za odlaganje nenevarnih odpadkov redno obratuje od septembra 2009, začetek poskusnega obratovanja objektov za predelavo odpadkov je predvideno v decembru 2014, redno obratovanje pa decembra 2015. V občini Domžale je organizirano zbiranje odpadkov, ki ga izvaja izvajalec javne službe JKP Prodnik d.o.o. Zbiranje odpadkov je urejeno posebej za embalažo in za biološke odpadke ter za mešane odpadke. Vsaka individualna hiša ima svoj zabojnik skupaj z navodili za ločevanje in ostalimi potrebnimi podatki o odjemnem mestu in terminih odvoza. Za večstanovanjske objekte so na odjemnih mestih nameščeni zabojniki za mešane odpadke in za biološke odpadke. V skupnih zbiralnicah ločenih frakcij se zbirajo papir ter steklo. V individualnih zbiralnicah ločenih frakcij se zbirajo biološki odpadki, embalaža iz plastike ali sestavljenih materialov ter kovin v posodah za biološke odpadke in posodah za drobno odpadno embalažo iz plastike ali sestavljenih materialov in kovin. V individualnih zbiralnicah mešanih komunalnih odpadkov se zbirajo ostali ostanki odpadkov v posodah za ostanke mešanih odpadkov. Pod pogoji določenimi s predpisi Občine Domžale, lahko uporabniki za uporabo storitev obvezne gospodarske javne službe ravnanja z organskimi odpadki uporabljajo tudi kompostnike. Kosovni odpadki in nevarne odpadke v skladu z Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Domžale zbira izvajalec javne službe. Popis neurejenih odlagališč odpadkov je bil opravljen jeseni leta 1995. Po tem popisu je bila opravljena sanacija vseh odlagališč, tako da so podatki popisa uporabni zgolj informativno: današnje stanje je verjetno bistveno boljše. Danes praktično ni več velikih vaških odlagališč odpadkov, na katerih bi bili poleg gradbenih tudi drugi odpadki. Odlaganje gradbenih odpadkov ostaja glavni problem, ki ga je potrebno rešiti, če želimo učinkovito rešiti problem nelegalnega odlaganja odpadkov. Za to bo potrebno nadaljnja sanacija neurejenih odlagališč, ter poiskati ustrezne rešitve za odlaganje gradbenih odpadkov, informirati prebivalce, pa tudi poostriti nadzor nad odlaganjem. IV.8.4 Pokopališka dejavnost Matično pokopališče za krajane Dragomlja se nahaja ob cerkvi v Šentpavlu. Pokopališče ima možnosti širitve. Kapacitete so zagotovljene tudi na pokopališču v Domžalah. LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 62/76 URBANISTIČNI NAČRT ZA NASELJA IHAN-PRELOG, DRAGOMELJ, DOB, KRTINA IN ROVA – KONCEPTUALNI DEL LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 63/76 URBANISTIČNI NAČRT ZA NASELJA IHAN-PRELOG, DRAGOMELJ, DOB, KRTINA IN ROVA – KONCEPTUALNI DEL V URBANISTIČNI NAČRT NASELJA ROVA V.1 UVOD Naselje Rova je lokalno središče, po značaju pa urbano-ruralno naselje. V naselju je trgovina, gostišče, sedež župnije in krajevne skupnosti, gasilski dom ter nekatere obrtne in servisne dejavnosti. Prebivalci naselja so pretežno zaposleni v Domžalah in Ljubljani. Slika 69: Pogled na naselje iz zahodne strani Slika 70: Pogled na naselje iz vzhodne strani Rova je prvič omenjena že leta 1359, iz časov Celjskih grofov. V takratnem času je bilo to razmetano naselje. Z gradnjo novih domov je Rova postala strnjeno gručasto naselje. V zadnjih desetih letih je naselje doživelo pravi razcvet, trend rasti pa je še prisoten. Slika 71: Franciscejski kataster iz leta 1825 V gravitacijskem območju naselja Rova so kraji Kolovec, Žiče, Zagorica in Dolenje ter nekaj posameznih kmetij. Gravitacijsko zaledje naselja Rova se je v preteklem obdobju praznilo, v zadnjem obdobju pa se zopet beleži porast števila prebivalstva. Naselje leži v tako imenovani rovski kotlini, na severnem delu domžalske občine. Skozi vas teče potok Rovščica. Večji del okoliške krajine prekrivajo gozdovi in kmetijske površine. Tla v rovski kotlini so precej močvirnata in ilovnata. Poselitveno strukturo obdajajo travniki in gozd iz vseh strani, kar daje videz večje gozdne jase. Znamenitosti v kraju so predvsem močna prostorska dominanta cerkev Svete Katarine Aleksandrijske, razne kapelice in znamenja ter stara šola, ki je svoje čase imela velik povezovalni pomen. Vas je izvzeta iz območja krajinske zasnove Volčji Potok, ki se razprostira na širšem območju Rov, v občini Domžale, Lukovica in Kamnik. V vasi delujejo Prostovoljno gasilsko društvo Rova, Turistično-kulturno društvo Rova in Konjeniški klub Pik. LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 64/76 URBANISTIČNI NAČRT ZA NASELJA IHAN-PRELOG, DRAGOMELJ, DOB, KRTINA IN ROVA – KONCEPTUALNI DEL Naselje Rova je funkcionalno povezano z naseljem Radomlje, saj je tam večina centralnih funkcij, katerih se poslužujejo tukajšnji prebivalci. Slika 72: Lokacija obravnavanega naselja znotraj občine Domžale Slika 73: Prikaz območja obdelave Število prebivalcev v zadnjih desetih letih je v občini Domžale stalno naraščalo. Nosilci razvoja so bila centralna naselja v občini, ki so tudi predmet urbanističnih načrtov. Naselje Rova je v tem pogledu nekoliko posebno, saj je urbanistični načrt Rova izdelan zaradi posebnega pomena naselja v bodoči turistični podobi Domžal. Zaradi manjše centralne vloge predvsem pa zaradi omejenih prostih stavbnih kapacitet se je število prebivalcev v Rovi povečalo manj kot v drugih centralnih naseljih. V naselju Rova je število prebivalcev od leta 2002 do 2010 zraslo iz 415 oseb na 471 oseb, torej za 56 oseb, kar predstavlja 13,5% prirast prebivalstva. Prebivalstvo po naselju in spolu za leto 2002 in prebivalstvo po naselju za leto 2010 (vir: SURS) V.2 VIZIJA RAZVOJA NASELJA S pomočjo ustreznega načrtovanja in umeščanja primernih dejavnosti v ranljiv prostor obdan z naravno krajino in varovanimi območji bo Rova postala prijeten kraj za bivanje in pomembna turistična točka znotraj območja krajinske zasnove Volčji Potok. V.2.1 Ključni razvojni cilji Vzpostaviti dve jasno izoblikovani zgostitveni jedri Programsko in oblikovno urediti osrednjo vaško ulico, ki povezuje na novo vzpostavljeni jedri Razviti skladno in kvalitetno oblikovan športni park Ohraniti veduto na cerkev sv. Katarine in prepovedati gradnjo v njeni okolici Zagotoviti zadostne in primerno urejene povezave z naseljem Radomlje (kolesar, pešec, voznik) Vzpostaviti izhodiščne točke za širše turistično območje krajinskega območja Volčji Potok Izboljšati notranjo prometno strukturo (zožitve cest in ureditev križišč) Omejevati večje širitve naselja ter omogočati manjše zaokrožitve in zapolnitve LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 65/76 URBANISTIČNI NAČRT ZA NASELJA IHAN-PRELOG, DRAGOMELJ, DOB, KRTINA IN ROVA – KONCEPTUALNI DEL Ohranjati gručasto strukturo poselitve in prepoznavne vedute Varovati kmetijske robove, zelene cezure in strukturne elemente v okoliški krajini Varovati zavarovana območja (Češeniške in Prevojske gmajne, Mlake, Rovščica) Zagotoviti ustrezne povezave za kolesarski in peš promet V.3 KONCEPT RAZVOJA NASELJA Obravnavano območje predstavlja manjše gručasto naselje v kotlini obdani z gozdom, kar daje vtis gozdne jase in je tudi ena pomembnejših značilnosti obravnavanega kraja. Ključnega strukturnega pomena so kmetijske površine, ki se zajedajo v poselitveno tkivo. Območje je funkcionalno navezano na Radomlje jugozahodno, proti vzhodu pa se navezuje na reliefno razgibano kmetijsko krajino z zaselki Žiče, Zagorica, Dolenje in Vrhovlje. Zaradi ohranjene narave in bližine večjih centralnih naselij ter urbane aglomeracije Kamnik-Domžale je območje posebej privlačno za bivanje prebivalcev, ki si želijo mirnega, zdravega in naravnega okolja. Kljub izkazanemu povpraševanju po stanovanjskih površinah je treba večje širitve stavbnih površin omejiti in upoštevati zakonitosti ter nosilnost naravnega prostora in zavarovanih območij v neposredni bližini urbanističnega načrta. V naselju ni primerno izoblikovanega centra. Zato bomo vzpostavili dve zgostitveni jedri, ki ju bo povezovala osrednja vaška ulica, na katero bodo v največji možni meri pripete družbene in oskrbne dejavnosti. Primarno jedro bo vzpostavljeno ob predvidenem športnem parku in gostilni ter sekundarno na preseku vodotoka Rovščice z osrednjo vaško cesto. Cerkev sv. Katarine je močna dominanta širšega prostora in pomembna ustvarjalka ključnih vedut obravnavanega območja. S prepovedjo gradnje na pobočju južno od cerkve bomo ohranjali ključne vedute in značilnost kraja, da je cerkev na hribčku ločena od preostalega dela naselja. Za širše območje naselja je bila v preteklosti izdelana krajinska zasnova Volčji potok, ki je naselje Rova opredelila kot nosilno naselje in turistično informacijsko izhodišče širšega območja. Zaradi primerne lege in potencialov naselja naj se v naselju vzpostavi informativna točka, ki bo na ta način generirala izhodišče za območje krajinske zasnove Volčji Potok. Ob posegih v prostor je potrebno varovati značilnosti obravnavanega območja in okoliškega prostora kot so vedute na cerkev in Kamniške Alpe, z gozdom obdano območje z naseljem in kmetijskimi površinami, nepozidano pobočje pod cerkvijo sv. Katarine, glinokopi na zahodu in druga zavarovana območja itd. Pomembno je ohranjati podeželsko podobo z vedutami na cerkev sv. Katarine, na cerkev sv. Marije na Homcu ter Kamniško Savinjske Alpe. Slika 74: Konceptualna shema razvoja naselja LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 66/76 URBANISTIČNI NAČRT ZA NASELJA IHAN-PRELOG, DRAGOMELJ, DOB, KRTINA IN ROVA – KONCEPTUALNI DEL V.3.1 Usmeritve za razvoj dejavnosti V.3.1.1 Stanovanjska gradnja in urejanje naselij Naselje Rova je nastalo v Rovški kotlini, na močvirnati ravnici ob vodotoku Rovščica. Severno ga obdaja Posavsko hribovje in južno Prevojske ter Češeniške gmajne. Kraj se je razvil ob vznožju vzpetine na kateri stoji cerkev sv. Katarine in s svojo lego še poudarja dominantno vlogo širšega prostora. V naselju je še nekaj kvalitetno ohranjenih kmečkih hiš, predvsem stara vaška gostilna in nekaj starih domačij ter vidna obcestna poselitvena struktura, katero naj se ohranja v čim večji možni meri. Vaško strukturo poselitve naselja je potrebno varovati in ohranjati. S skladnim oblikovanjem in ulično opremo naj se poudari vaški značaj. Domačije, ki so v slabem stanju je potrebno prenoviti v skladu z usmeritvami za ohranitev kulturne dediščine. Večje širitve za potrebe poselitve se v naselju ne predvideva. Dovoljene so širitve v smislu manjših zaokrožitev znotraj posameznih delov naselja. Edina nova možnost poselitev je na jugovzhodni strani naselja ob gozdičku na nekoliko dvignjeni legi, kjer bi bila možna pozidava z nizom individualnih hiš. Ob Rovščici poselitev ni mogoča, saj so to poplavne površine pogostih poplav. Na jugu naselja Rova se nahaja zavarovano območje Natura 2000, na severu pa kvalitetni gozdovi in vodovarstvena območja, zaradi česar širjenje poselitve v te smeri ni možna. V.3.1.2 Oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti V naselju Rova ni izrazitega vaškega trga ali osrednje ulice. Tako v naselju ni ambienta, ki bi privlačil ljudi in služil druženju ter prireditvam. Ob glavno ulico, ki poteka v smeri vzhod-zahod, bomo zato umeščali bolj mestoslužne dejavnosti (različne obrtne in storitvene dejavnosti), izoblikovali pa se bosta tudi dve manjši zgostitveni jedri bolj mestotvornega programa (trgovina, slaščičarna, športni park, informacijska točka…). Zgostitveno jedro na vzhodni strani naj bi bilo neposredno ob starem vaškem jedru, kamor bi bilo tehtno umestiti vse dejavnosti, ki so potrebne za funkcioniranje naselja Rova kot centralnega naselja. Prav tako bi bilo na tem mestu smiselno vzpostaviti informacijsko točko za krajinsko zasnovo Volčji potok. V primernem objektu v starem delu naselja naj se urediti nekakšen zbirni center informacij o območju krajinske zasnove Volčji potok, znotraj njega pa tudi manjšo muzejsko zbirko. Na tem mestu že obratuje uspešna gostilna, ki hkrati predstavlja osrednje zbirališče in nekakšno družabno točko celotnega naselja. V neposredni bližini se nahajajo športna igrišča, za katerega je predvidena prenova oziroma razširitev, ki bi lahko prerasla v manjši športni park za potrebe naselja in kot dodatna turistična ponudba. Slika 75: Gostilna ob predvideni vaški osi Slika 76: Predvideno območje sekundarnega jedra ob vaški osi Vzpostavitev drugega sekundarnega zgostitvenega jedra je predlagana na zahodni strani naselja neposredno ob vodotoku Rovšcica, kjer so še prosta zemljišča. Ob Rovšcici naj bi se uredile zelene površine, ki naj bi delovale kot četrtni park celotnega naselja. LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 67/76 URBANISTIČNI NAČRT ZA NASELJA IHAN-PRELOG, DRAGOMELJ, DOB, KRTINA IN ROVA – KONCEPTUALNI DEL V.3.1.3 Proizvodne dejavnosti Površine namenjene proizvodnim dejavnostim se nahajajo na zahodnem robu urbanističnega načrta (Plastenka in Rodex). Širitve proizvodnih površin niso predvidene. V.4 KONCEPT PROMETNEGA OMREŽJA IN JAVNEGA POTNIŠKEGA PROMETA V.4.1 Zasnova cestnega omrežja Obravnavano naselje je pripeto na lokalno cestno omrežje. V kraju ni cest višjega ranga. Glavna lokalna cesta poteka v smeri vzhod-zahod in naselje povezuje z Radomljami in Žičami. Naselje Rova je glede na svojo lego ter zasnovo in koncept razvoja naselja prometno dovolj dobro navezano na ceste višjega ranga in ima sorazmerno dobro prometno dostopnost. Slika 77: Lokalna cesta Dolenje - Rova Slika 78: Lokalna cesta Žiče - Rova V.4.2 Javni potniški promet V naselju je avtobusna postaja, vendar je naselje z avtobusnim prometom slabo navezano na okoliška naselja. V.4.3 Kolesarsko omrežje in omrežje pešpoti Iz naselja Rova vodi osrednja krožna pot, ki vodi skozi pomembnejša naselja območja Krajinske zasnove Volčji Potok. Zaradi funkcionalne navezanosti je potrebno Rovo s kolesarskimi in peš potmi dobro navezati na Radomlje in Preserje. Na cesti, ki povezuje Radomlje z Rovo je treba zagotoviti obojestranski pločnik s kolesarsko stezo. Peš povezavo s prijetno urejenimi potmi pa naj se vzpostavi tudi z naseljem Hudo, in sicer skozi gozd ob tovarni Plastenka. Površina naj se deloma uredi kot parkovni gozd, ki bo služil prebivalcem obeh naselij (Hudo, Rova) V.4.4 Mirujoči promet V obravnavanem naselju ni večjih potreb po parkirnih mestih, vsekakor pa je trba zagotoviti površine za mirujoči promet predvsem ob objektih z javno funkcijo in ob nekaterih drugih javnih površinah. Novo parkirišče se predvideva v vzhodnem jedru naselja in ob športnem parku. V.5 KONCEPT URBANISTIČNEGA IN ARHITEKTURNEGA OBLIKOVANJA Naselje Rova se je razvilo ob potoku Rovščica na močvirnati ravnici v Rovški kotlini. Z lokalnimi prometnicami je povezana z Radomljami proti zahodu in Žičami, Vrhovljami proti vzhodu. Proti severu je navezana na zaselek Kolovec. Obcestna poselitvena struktura je rezultat širitve naselja ob prej omenjenih LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 68/76 URBANISTIČNI NAČRT ZA NASELJA IHAN-PRELOG, DRAGOMELJ, DOB, KRTINA IN ROVA – KONCEPTUALNI DEL prometnicah. Enodružinske hiše razporejene ob prometne komunikacije predstavljajo daleč najobsežnejšo poselitveno strukturo obravnavanega območja. Najpomembnejše sestavine vizualne privlačnosti in prepoznavnosti obravnavanega območja so cerkev na vzpetini, podeželska podoba in ohranjena okoliška naravna krajina. Slika 79: Pogled na cerkev iz naselja Slika 80: Kmetijske površine obdane z gozdom V.5.1 Struktura pozidave Z izjemo proizvodnih obratov na zahodu, kjer je opredeljena struktura srednjega in velikega merila in cerkve na vzpetini celotno naselje tvorijo enodružinske hiše, torej struktura drobnega merila. Večji del naselja predstavljajo novejši objekti. Sicer pa je v naselju še ohranjenih nekaj starih domačij, katerim je potrebno nameniti posebno pozornost pri urejanju in varstvu kulturne dediščine. Slika 81: Struktura drobnega merila – pogled na naselje iz vzpetine s cerkvico Ostanki vaškega jedra so še zaznavni na mestu predvidenega primarnega zgostitvenega jedra in severno proti cerkvi. Tradicionalno strukturo poselitve je treba v največji možni meri ohraniti, jedro prenoviti in poudariti njegov vaški značaj. Znotraj naselja se nahajajo tri območja centralnih dejavnosti. Najpomembnejše je območje cerkve sv. Katarine na vzpetini. Drugo območje se nahaja na vzhodnem robu naselja, kjer je predvideno primarno zgostitveno jedro in tretje na območju predvidenega sekundarnega jedra ob vodotoku Rovščica. Urbanistično naj se obravnavano območje razvija v skladu z naravnimi danostmi in omejitvami ter ob upoštevanju obstoječih danosti in potencialov v prostoru. V.5.2 Elementi oblikovne podobe naselij Naselje nima izoblikovanega centra oziroma jedra. Zametek zgostitvenega jedra se nakazuje na območju gostilne in predvidenega športnega parka v vzhodnem delu naselja. Na tem mestu je potrebno vzpostaviti primarno jedro naselja, kamor bodo umeščene pomembnejše funkcije kraja. Na zahodni strani naselja ob vodotoku Rovščica naj se oblikuje sekundarno jedro naselja, ki ga lahko poimenujemo tudi zeleno jedro, saj bi na to območje umestili zelene površine, ki bodo prevzele vlogo glavne LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 69/76 URBANISTIČNI NAČRT ZA NASELJA IHAN-PRELOG, DRAGOMELJ, DOB, KRTINA IN ROVA – KONCEPTUALNI DEL parkovne ureditve v kraju. V t.i. zelenem jedru pa so zagotovljene tudi površine centralnih dejavnosti ob cesti, vaški osi. Obe jedri bo povezovala osrednja vaška ulica, ob katero bodo v največji možni meri nanizane bolj mestoslužne dejavnosti. Vzdolž ulice je treba zagotoviti obojestranski pločnik s kolesarsko stezo in prijetno oblikovane mikroambiente, ki bodo služili druženju. Najpomembnejša ustvarjalka oblikovne podobe naselja je cerkev sv. Katarine na vzpetini nad Rovami. Nujno je potrebno ohraniti vedute na cerkev s Kamniškimi Alpami v ozadju in s prepovedjo gradnje na pobočju južno od cerkve obvarovati ločenost cerkve od preostalega naselja. Prav tako je potrebno ohraniti naravne značilnosti okoliškega prostora. Ključna prepoznavnost je gozdni obroč, ki generira nekakšno gozdno jaso z naseljem v sredini. Druga pomembna strukturna značilnost krajine so živice na močvirnati ravnici. Glinokopi z gozdnimi površinami na zahodni meji urbanističnega načrta tvorijo pomembno cezuro med Radomljami in Rovo, ki pa jo je potrebno izkoristiti za izpeljavo poti in povezavo med naselji. Manj pomembna, oddaljena dominanta oziroma orientacijska točka prostora je tudi cerkev Marijinega rojstva na Homcu. V.6 KONCEPT ZELENEGA SISTEMA NASELJA V.6.1 Cilji za vzpostavitev zelenega sistema in oblikovanje javnih površin Celostno oblikovati vaško promenado in jo nadgraditi v osrednjo javno potezo Razvoj oblikovno skladnega športnega parka, ki upošteva veduto na cerkev Vzpostavitev kvalitetnega četrtnega parka ob vodotoku Rovščica Ohranitev cezure pod cerkvijo in s tem pomembno veduto naselja Upoštevanje in spoštovanje zavarovanih naravnih območij Zagotoviti zadostne in primerno urejene povezave naselja z okoliškimi kraji in naravnim zaledjem Varovanje kmetijskih robov in strukturnih elementov v okoliški krajini (živice) Javne površine je potrebno oblikovati v skladu z opredeljeno namembnostjo V.6.2 Usmeritve za razvoj zelenega sistema Naselje obkrožata gozd in zaplate kmetijskih površin, večinoma travnikov. Gozdne površine predstavljajo rekreacijsko zaledje naselja in pomembno zavarovano območje. Na jugu in zahodu je območje Natura 2000, to so Češeniške gmajne ter območje Mlak in Blat na jugu, zahodno pa je območje glinokopov, ki prav tako spada v Naturo 2000. Območje glinokopov ob tovarni Plastenka je treba nameniti urejeni gozdni površini (parkovni gozd) s potmi, ki bodo služile povezovanju naselij Hudo in Rove ter rekreaciji. Nad naseljem se dviga grič s cerkvijo in pokopališčem. Z vidika ohranjanja značilne strukture naselja je pomembno ohranjanje griča nepozidanega, saj se s tem ohranja značilen strukturni element naselij na širšem območju – to je cerkev locirana na grič in s tem ločena od samega naselja. S prenovo in razširitvijo bo športni park z otroškim igriščem na vzhodnem robu naselja postal ključna zelena površina naselja in mesto druženja, zabave ter gibanja. LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 70/76 URBANISTIČNI NAČRT ZA NASELJA IHAN-PRELOG, DRAGOMELJ, DOB, KRTINA IN ROVA – KONCEPTUALNI DEL Druga pomembna zelena površina je neposredno ob vodotoku Rovščica, ki jo deloma sestavljajo mokri in občasno poplavni travniki in kjer je na nekoliko dvignjeni legi predvideno otroško igrišče. Na stičišču parkovne površine in vaške promenade se bo izoblikovalo sekundarno jedro naselja. Slika 82: Območje sekundarnega jedra in četrtnega parka Na širšem območju naselja je treba vlagati v razvoj in vzpostavitev pešpoti, kolesarskih poti in pločnikov. Ključnega pomena so povezovalne rekreacijske poti s sosednjimi naselji (Žiče, Radomlje, Kolovec). Pot na Kolovec ima poudarjen rekreativni pomen, saj to cesto ljudje že zdaj v veliki meri uporabljajo za rekreacijo. Lokalne ceste na območju niso prometno obremenjene in so zato pomembne za kolesarski promet. Z ustrezno urbano opremo in kvalitetnimi tlaki se poskuša doseči, da bi naselje dobilo žlahtnejši videz predvsem v starejšem delu naselja. Ob glavni ulici se mestoma skuša umestiti drevored ali vsaj posamezna drevesa. Na območju so predvidene krožne peš poti, ki bodo združevale različne dele naselja in služile rekreaciji v naravnem okolju. V.7 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT V.7.1 Skrb za smotrno izrabo energije Po podatkih lokalnega energetskega koncepta (Boson, 2011) je na območju urbanističnega načrta (naselji Ihan in Prelog) poraba končne energije za ogrevanje stanovanjskih objektov po naseljih naseldnja Poraba končne energije za ogrevanje stanovanjskih objektov po naseljih (vir: LEK Domžale, 2011) Iz tabele je razvidno, da kljub možnosti priklopa na plinovodno omrežje, delež zemeljskega plina za ogrevanje majhen. Delež kurilnega olja in tudi delež lesa bistveno presega delež zemeljskega plina. Podobne rezultate kaže tudi tabela specifične rabe energentov na kvadratni meter stavbnega zemljišča, ki tudi izkazuje bistveni primanjkljaj porabe zemeljskega plina proti porabi kurilnega olja in lesa. Stanje na območju naselja bo potrebno izboljšati, saj gre za naselje v izrazito naravnem okolju, ki naj bi temeljilo svoj razvoj na področju trajnostnega turizma. Specifična raba energentov na kvadratni meter stavbnega zemljišča (vir: LEK Domžale, 2011) V.7.2 Elektroenergetsko omrežje V smeri Ihana poteka daljnovod DV 20 kV Senožeti, ki se na meji občin Litija in Dol pri Ljubljani za potrebe rezervnega napajanja zaključuje v DV 20 kV Zapodje (RTP 35/20 kV Litija). Daljnovod DV 20 kV Črnuče, ki LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 71/76 URBANISTIČNI NAČRT ZA NASELJA IHAN-PRELOG, DRAGOMELJ, DOB, KRTINA IN ROVA – KONCEPTUALNI DEL poteka v smeri Depale vasi pa se zaključuje preko razklopljenega ločilnega mesta v DV 20 kV Domžale iz RTP 110/20 kV Črnuče. Za potrebe novih ureditev širitve naselja se za posamezne investicije zgradi podzemno nizkonapetostno omrežje. Omrežje se priključi na obstoječe transformatorske postaje, ki se jih po potrebi ustrezno preuredi (povečanje transformacije oziroma izgradnja novega NN bloka) ali na nove transformatorske postaje. Potrebne kapacitete in rešitve za načrtovano poslovno cono Ihan se določi v postopku priprave strokovnih podlag za nov občinski podrobni prostorski načrt. V.7.3 Plinovodno omrežje Kot tudi ostala večja naselja in celotno širše območje mesta Domžale je območje urbanističnega načrta IhanPrelog opremljeno s plinovodnim omrežjem. Upravljanje in izgradnja plinovodnega omrežja v občini Domžale je s koncesijsko pogodbo oddano koncesionarju Petrol plin d.o.o. Med leti 2003 in 2006 ter v prvih štirih mesecih v letu 2007 je koncesionar izgradil 196.859 m plinovodnega omrežja, 4.140 hišnih priključkov in na plin priklopil 1.554 novih uporabnikov. Celotna plinifikacija Občine Domžale bi bila zaključena do oktobra 2007, ko je bilo plinovodno omrežje zgrajeno še v Rovi, Turnšah, Češeniku, Želodniku, krtini, Nožicah in Depali vasi (Plinifikacija Domžal, 2007). Velik del občine je pokrit s plinovodom, pri čemur je število aktivnih priključkov zelo različno po naseljih. Prikaz porabe plina in števila vseh priključkov ter števila aktivnih priključkov (vir: LEK Domžale, 2011) Od 101 plinovodnega priključka jih je aktivnih le 24 (24%), kar je bistveno pod povprečjem občine. Poraba ELKO in lesa je bistveno vedno previsoka. V.8 KONCEPT OPREMLJANJA Z GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO ter KONCEPT PROSTORSKIH UREDITEV, KI SE NANAŠAJO NA VARSTVO OKOLJA V.8.1 Vodovodno omrežje Kot tudi ostala naselja v občini Domžale je območje naselja Rova opremljeno z vodovodnim omrežjem, ki se napaja iz iz 4 (štirih) vodnjakov na Kolovcu in ga upravlja izvajalec javne službe JKP Prodnik d.o.o. V občini Domžale je ca. 15 % vgrajenih cevovodov iz salonitnih cevi. Občina sistematično menjuje salonitne cevi po programu investicij oziroma takrat, ko se posega v območje neustreznega voda zaradi drugih infrastrukturnih posegov (npr. novi urbanistični posegi, opremljanje s kanalizacijskim ali energetskim omrežjem). Ključne težave pri sami distribuciji pitne vode so tehnične narave, vezane na pretočno tlačne razmere, oziroma samo hidravliko sistema ter starost omrežja. Ob dejstvu, da je velik del sistema zastarel, kar se odraža v okvarah cevovodov in temu posledično vodnih izgubah, bi lahko problematiko razdelili v sledeče sklope: - zastareli hišni priključki iz neustreznih materialov, neustrezne dimenzije obstoječih sekundarnih vodovodov, predvsem iz stališča požarnega varovanja, neustrezni in zastareli materiali obstoječih primarnih in sekundarnih vodovodov, ki so vgrajeni gradbeno neustrezno, zahtevne tlačne razmere na reliefno razgibanih območjih (problem nizkih ali visokih tlakov), nezanesljiva distribucija zaradi neustreznih akumulacij (predvsem vzhodni del). LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 72/76 URBANISTIČNI NAČRT ZA NASELJA IHAN-PRELOG, DRAGOMELJ, DOB, KRTINA IN ROVA – KONCEPTUALNI DEL V.8.2 Kanalizacijsko omrežje Območje urbanističnega načrta Dob sodi v »Aglomeracijo Rova«. Ime aglomeracije Število HŠ Število PE Gostota [PE /ha] Računsko število PE Računska gostota [PE /ha] Rova 121 440 15,17 572 19,72 Analiza gostote prebivalcev znotraj posamezne aglomeracije (vir: Sistem odvajanja komunalnih vod na območjih, ki niso priključena na CČN Domžale, LOCUS, 2011) Aglomeracija sodi v osnovni program opremljanja s kanalizacijskim omrežjem gostot med 50 in 2.000 PE. Osnovni program določa, da je 31. december 2015 rok za odvajanje v javno kanalizacijo in ustrezno čiščenje za območja poselitve, ki so obremenjena med 50 PE in 2.000 PE z gostoto obremenjenosti večjo od 20 PE/ha, oziroma večjo od 10 PE/ha na območjih s posebnimi zahtevami – ciljno stanje je izpolnjevanje navedenih pogojev za najmanj 95% celotne obremenitve (PE) s komunalno odpadno vodo iz posameznega območja poselitve. Za posamezne stavbe znotraj območja poselitve, za katere iz upravičenih razlogov ni mogoče zagotoviti odvajanja komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo, je obvezna individualna ureditev ustreznega odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Aglomeracija Rova sodi v območje dodatnega programa 2. stopnje, ki določa, da je 31. december 2017 rok za ustrezno odvajanje in čiščenje za območja poselitve izven osnovnega programa, ki so obremenjena med 450 PE in 900 PE, z gostoto obremenjenosti med 10 PE/ha in 20 PE/ha. Kanalizacija je na območju »Aglomeracije Rova« že zgrajena in je stanje urejeno. Ne glede na navedeno, bo Občina Domžale morala preveriti tudi dejansko stanje opremljenosti znotraj aglomeracij, ki so že priključene na kanalizacijsko omrežje, predvsem iz razloga zagotovitve 95% odvajanja odpadnih vod v kanalizacijski sistem v primerjavi z vsemi PE znotraj posamezne aglomeracije. V.8.3 Ravnanje z odpadki Nekdanja regijska deponija komunalnih odpadkov Dob na lokaciji Malenski boršt, 2 km od naselja Dob je preoblikovana v Center za ravnanje z odpadki. Komunalni odpadki občine Domžale se vozijo na odlagališče nenevarnih odpadkov Barje. Občina Domžale se je pridružila projektu izgradnje regionalnega centra za ravnanje z odpadki (RCERO) Ljubljana, ki bo največji center v Sloveniji (414.000 prebivalcev). Novo polje za odlaganje nenevarnih odpadkov redno obratuje od septembra 2009, začetek poskusnega obratovanja objektov za predelavo odpadkov je predvideno v decembru 2014, redno obratovanje pa decembra 2015. V občini Domžale je organizirano zbiranje odpadkov, ki ga izvaja izvajalec javne službe JKP Prodnik d.o.o. Zbiranje odpadkov je urejeno posebej za embalažo in za biološke odpadke ter za mešane odpadke. Vsaka individualna hiša ima svoj zabojnik skupaj z navodili za ločevanje in ostalimi potrebnimi podatki o odjemnem mestu in terminih odvoza. Za večstanovanjske objekte so na odjemnih mestih nameščeni zabojniki za mešane odpadke in za biološke odpadke. V skupnih zbiralnicah ločenih frakcij se zbirajo papir ter steklo. V individualnih zbiralnicah ločenih frakcij se zbirajo biološki odpadki, embalaža iz plastike ali sestavljenih materialov ter kovin v posodah za biološke odpadke in posodah za drobno odpadno embalažo iz plastike ali sestavljenih materialov in kovin. V individualnih zbiralnicah mešanih komunalnih odpadkov se zbirajo ostali ostanki odpadkov v posodah za ostanke mešanih odpadkov. Pod pogoji določenimi s predpisi Občine Domžale, lahko uporabniki za uporabo storitev obvezne gospodarske javne službe ravnanja z organskimi odpadki uporabljajo tudi kompostnike. Kosovni odpadki in nevarne odpadke v skladu z Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Domžale zbira izvajalec javne službe. Popis neurejenih odlagališč odpadkov je bil opravljen jeseni leta 1995. Po tem popisu je bila opravljena sanacija vseh odlagališč, tako da so podatki popisa uporabni zgolj informativno: današnje stanje je verjetno bistveno boljše. Danes praktično ni več velikih vaških odlagališč odpadkov, na katerih bi bili poleg gradbenih tudi drugi odpadki. Odlaganje gradbenih odpadkov ostaja glavni problem, ki ga je potrebno rešiti, če želimo učinkovito rešiti problem nelegalnega odlaganja odpadkov. Za to bo potrebno nadaljnja sanacija neurejenih odlagališč, ter LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 73/76 URBANISTIČNI NAČRT ZA NASELJA IHAN-PRELOG, DRAGOMELJ, DOB, KRTINA IN ROVA – KONCEPTUALNI DEL poiskati ustrezne rešitve za odlaganje gradbenih odpadkov, informirati prebivalce, pa tudi poostriti nadzor nad odlaganjem. V.8.4 Pokopališka dejavnost Matično pokopališče za krajane Rov se nahaja ob cerkvi. Pokopališče je bilo že delno razširjeno in ima nadaljnje možnosti širitve. LOCUS prostorske informacijske rešitve d.o.o. 74/76
© Copyright 2024