1. No category

Tehniˇska matematika 2a
Ulomki in linearna enaˇcba
Avtorji: Gordana Radi´c, Peter Kitak, Tine Zoriˇc
1
Uvod
V drugem nadaljevanju Tehniˇske matematike, ki je v Elektrotehniˇski reviji izˇsla junija 2014, smo
• predstavili matematiˇcni izraz ulomek in osnovne operacije nad ulomki (seˇstevanje in odˇstevanje,
mnoˇzenje in deljenje, potenciranje in korenjenje);
• vpeljali medsebojno matematiˇcno odvisnost dveh veliˇcin - linearno funkcijo;
• predstavili, kakˇsen je pomen natanˇcnosti pri raˇcunanju.
Za dopolnitev bomo v nadaljevanju najprej povedali kaj veˇc o operacijah nad ulomki, ki vsebujejo
naravna ˇstevila ali matematiˇcne izraze, nato pa opisali ˇse nekatere operacije povezane z linearno
funkcijo.
2
Racionalna ˇ
stevila
Racionalno ˇstevilo je ˇstevilo, ki ga lahko zapiˇsemo v obliki ulomka tako, da v ˇstevcu in imenovalcu
nastopata naravni ˇstevili. V tem poglavju sledi pregled vseh osnovnih operacij nad racionalnimi
ˇstevili, ki se navadno uporabljajo v tehniki. Zapomnimo si lahko, da je ulomek manjˇsi od 1, ˇce je
ˇstevec manjˇsi od imenovalca in je ulomek veˇcji od ena, ˇce je ˇstevec veˇcji od imenovalca.
2.1
Razˇ
sirjanje in krajˇ
sanje ulomkov
Ulomek se ne spremeni, ˇce ˇstevec in imenovalec pomnoˇzimo ali delimo z istim ˇstevilom (seveda
razliˇcnim od 0). Prvi operaciji pravimo razˇsirjanje, drugi pa krajˇsanje ulomka. Navadno ulomke
zapiˇsemo v njihovi primitivni obliki (to je oblika, kjer sta ˇstevec in imenovalec tuji si ˇstevili njun najveˇcji skupni delitelj je 1). To doseˇzemo, ko ˇstevec in imenovalec delimo z njunim najveˇcjim
skupnim deliteljem.
Zgled. Okrajˇsaj ulomke:
(i) D(7, 56) = 7, zato je
7 30 −45 5940
, ,
,
56 42 225 7560
7
7 · 1
1
=
=
56
7 · 8
8
(ii) D(30, 42) = 6, zato je
30
6 · 5
5
=
=
42
6 · 7
7
−45
−1 · 45
1
=
=−
·5
225
45
5
· 11
5940
540
11
(iv) D(5940, 7560) = 540, zato je
= =
7560
540 · 14
14
(iii) D(45, 225) = 45, zato je
1
2.2
Seˇ
stevanje in odˇ
stevanje ulomkov
Pri razˇsirjanju ulomkov na skupni imenovalec izberemo navadno najmanjˇsi skupni veˇckratnik vseh
imenovalcev.
Primeri. Izraˇcunaj
(1)
1 3 4
+ −
2 5 7
Reˇ
sitev: Najprej poiˇsˇcemo najmanjˇsi skupni veˇckratnik: v(2, 5, 7) = 70
1 · 35 3 · 14 4 · 10
35 + 42 − 40
37
1 3 4
+ − =
+
−
=
=
2 5 7
2 · 35 5 · 14 7 · 10
70
70
(2)
3 2 5
− +
4 3 6
Reˇ
sitev: Najprej poiˇsˇcemo najmanjˇsi skupni veˇckratnik: v(4, 3, 6) = 12
3 2 5
3·3 2·4 5·2
9 − 8 + 10
11
− + =
−
+
=
=
4 3 6
4·3 3·4 6·2
12
12
(3)
19 1 2
7
+ − −
20 8 5 10
Reˇ
sitev: Najprej poiˇsˇcemo najmanjˇsi skupni veˇckratnik: v(20, 8, 5, 10) = 40
19 1 2
7
19 · 2 1 · 5 2 · 8
7·4
38 + 5 − 16 − 28
−1
+ − −
=
+
−
−
=
=
20 8 5 10
20 · 2 8 · 5 5 · 8 10 · 4
40
40
(4)
1 3 5 7
7
+ − + −
2 4 6 8 24
Reˇ
sitev: Najprej poiˇsˇcemo najmanjˇsi skupni veˇckratnik: v(2, 4, 6, 8, 24) = 24
1 3 5 7
7
1 · 12 3 · 6 5 · 4 7 · 3
7
12 + 18 − 20 + 21 − 7
24
+ − + −
=
+
−
+
−
=
=
=1
2 4 6 8 24
2 · 12 4 · 6 6 · 4 8 · 3 24
24
24
(5)
2 1 5 2
7
+ + − −
3 4 6 9 12
Reˇ
sitev: Najprej poiˇsˇcemo najmanjˇsi skupni veˇckratnik: v(3, 4, 6, 9, 12) = 36
2 1 5 2
7
2 · 12 1 · 9 5 · 6 2 · 4
7·3
24 + 9 + 30 − 8 − 21
+ + − −
=
+
+
−
−
=
3 4 6 9 12
3 · 12 4 · 9 6 · 6 9 · 4 12 · 3
36
=
17
34
2 · 17
=
=
2 · 18
36
18
2
2.3
Dvojni ulomki
Dvojni ulomek je ulomek, ki ima v ˇstevcu in/ali imenovalcu spet ulomek. Razreˇsimo ga na naslednji
naˇcin
a
b
c
d
=
a·d
c·b
Primeri. Izraˇcunaj.
(1)
5
6
35
24
(2)
1
3
2
3
−
−
(3)
1
2
1
3
+ 23 +
+ 14 −
4
9
+ 23 − 34 +
17
+ 83 − 56
24
(4)
(5)
3
=
5 · 6 · 4
4
5 · 24
=
=
35 · 6
5 · 7 · 6
7
5
19
10
19
=
3
4
1
5
19−5·3
57
2·19−10·3
57
=
=
6+2·4+3·3
12
20+15−12
60
1
6
=
4
57
8
57
=
4·
57
4 · 1
1
=
=
8·
57
4 · 2
2
=
23
12
23
60
=
4·4+2·12−3·9+6
36
17+3·3−5·4
24
3
4
3·5−2·4
− 25
20
=
6 =
1 + 25 · 43
1 + 20
7
20
20+6
20
=
· 60
23
· 12
23
=
7
20
26
20
19
36
6
24
=
=
=
·5
12
12
=5
19 · 6 · 4
19 · 24
19
=
=
6 · 36
9
6 · 9 · 4
7·
20
7
=
26 · 20
26
Ulomki z algebrskimi izrazi
Kadar v ˇstevcu in/ali imenovalcu nastopa algebrski izraz, delujemo podobno, kot ˇce bi nastopala
ˇstevila:
(i) ˇstevec in imenovalec pokrajˇsamo z njunim najveˇcjim skupnim deliteljem;
(ii) ulomke lahko seˇstevamo ali odˇstevamo zgolj v primeru, ko imajo iste imenovalce - ˇce ta pogoj
ni izpolnjen, ulomke razˇsirimo na najmanjˇsi skupni veˇckratnik vseh imenovalcev.
Vˇcasih je bolje kot iskati najveˇcji skupni delitelj med ˇstevcem in imenovalcem, sproti ulomek krajˇsati
s ˇcleni, ki se ponovijo tako v ˇstevcu kot imenovalcu.
Zgledi. Okrajˇsaj ulomke:
15xy 17abc
7(3a − b)
,
in
3y 51bcd
21(3a − b)3
(i) Najprej poiˇsˇcemo najveˇcji skupni delitelj, D(15xy, 3y) = 3y, zato je
15xy
3y · 5x
=
= 5x
3y
3y
(ii) Poiˇsˇcemo najveˇcji skupni delitelj, D(17abc, 51bcd) = 17bc, zato je
·a
17bc
17abc
a
= =
51bcd
17bc · 3d
3d
3
(iii) Poiˇsˇcemo najveˇcji skupni delitelj, D(7(3a − b), 21(3a − b)3 ) = 7(3a − b), zato je
b)
7(3a − b)
7(3a
·1
1
−
=
=
3
2
21(3a − b)
7(3a
3(3a − b)2
− b) · 3(3a − b)
Poskusimo nalogo reˇsiti ˇse na drug naˇcin, tako da krajˇsamo ulomke s ˇcleni, ki se ponavljajo
tako v ˇstevcu kot imenovalcu
7(3a − b)
1
7 · (3a
−
b)
=
=
3
3
2
21(3a − b)
3(3a − b)2
7 · 3 · (3a − b)
Primeri.
(1) Okrajˇsaj ulomke.
a+b−d
ac + bc − dc
c · (a + b − d)
=
=
2
c
c · c
c
6x − 18y
6·
(x−3y)
3 · 2
3
(b)
=
=
=
4x − 12y
4·
(x−3y)
2 · 2
2
(a)
x3 y 2 + xy 3
xy2 · (x2 + y)
x2 + y
=
=
3xy 2
3
3·
xy2
x2 − 36
(x − 6) · (x+6)
(d)
=
=x−6
x+6
(x+6)
7a − 7b
7
7·
(a−b)
(e) 2
=
=
2
a −b
a+b
(a− b) · (a + b)
(c)
(f)
10xy 2 − 12x3
2x2 · (5y − 6x)
−2x2 · (6x
−
5y)
2x2
=
=
=
−
36x2 − 25y 2
(6x − 5y) · (6x + 5y)
6x + 5y
(6x
−
5y)(6x + 5y)
(g)
(a − 7)2
a2 − 14a + 49
(a−7)
· (a − 7)
a−7
=
=
=
2
a − 49
(a − 7) · (a + 7)
a+7
(a− 7) · (a + 7)
(2x − 5y) · (2x + 5y)
4x2 − 25y 2
(2x
−
5y) · (2x + 5y)
2x + 5y
=
=
(h)
=
2
2
2
4x − 20xy + 25y
(2x − 5y)
2x − 5y
(2x
− 5y) · (2x − 5y)
(i)
a3 − 16a
a · (a2 − 16)
a+4
(a−4)
· (a + 4)
=
=
=
a3 − 9a2 + 20a
a−5
a · (a2 − 9a + 20)
(a−4) · (a − 5)
(j)
(x+1)
· (x2 − x + 1)
x3 + 1
x2 − x + 1
=
=
x3 + x2
x2 · x2
(x+1)
x3 − 4x2 − 21x
x · (x2 − 4x − 21)
(x+3)
· (x − 7)
x−7
(k)
=
=
= 2
4
3
2
x + 27x
x · (x + 27)
(x+ 3) · (x − 3x + 9)
x − 3x + 9
4
2
2
2 x − 81
(x − 9) · (x + 9)
(x−3) · (x + 3) · (x
+ 9)
(l) 3
=
=
=x+3
2 x − 3x2 + 9x − 27
x2 · (x − 3) + 9 · (x − 3)
(x−3)
·
(x
+ 9)
(2) Seˇstej ulomke.
(a)
2x x 4x
+ −
3
2
5
Reˇ
sitev: Najprej poiˇsˇcemo v(3, 2, 5) = 30. Potem pa je
2x x 4x
2x · 10 + x · 15 − 4x · 6
11x
+ −
=
=
3
2
5
30
30
4
(b)
9
1
3
+ 2
−
2
y
xy 4x
Reˇ
sitev: Poiˇsˇcemo v(y 2 , xy, 4x2 ) = 4x2 y 2 in je
9
1
3
1 · 4x2 − 3 · 4xy + 9 · y 2
4x2 − 12xy + 9y 2
(2x − 3y)2
+
−
=
=
=
y 2 xy 4x2
4x2 y 2
4x2 y 2
4x2 y 2
1
1
(c)
−
x−7 x+7
Reˇ
sitev: Poiˇsˇcemo v(x − 7, x + 7) = (x − 7) · (x + 7) in je
1
1 · (x + 7) − 1 · (x − 7)
14
1
−
=
=
x−7 x+7
(x − 7) · (x + 7)
(x − 7) · (x + 7)
6u + 7 5u + 9
+
(d)
u−2
2−u
Reˇ
sitev: Poiˇsˇcemo v(u − 2, 2 − u) = u − 2 in je
6u + 7 5u + 9
6u + 7 + (5u + 9) · (−1)
(u−2)
·1
+
=
=
=1
(u− 2) · 1
u−2
2−u
u−2
16v
v−4
−
(e)
v + 4 16 − v 2
Reˇ
sitev: Poiˇsˇcemo v(v + 4, 16 − v 2 ) = (4 + v) · (4 − v) in je
v−4
16v
(v − 4) · (4 − v) − 16v
−v 2 − 8v − 16
(v + 4) · (v+4)
−
=
=
=
−
v + 4 16 − v 2
(4 + v) · (4 − v)
(4 + v) · (4 − v)
(4 − v) · (v+4)
=−
(f)
v+4
v−4
2
1
2b
−
− 2
a − b a + b a − b2
Reˇ
sitev: Poiˇsˇcemo v(a − b, a + b, a2 − b2 ) = (a − b) · (a + b) in je
a+
b
2
1
2b
2 · (a + b) − (a − b) − 2b
1
−
− 2
=
=
=
2
a−b a+b a −b
(a − b) · (a + b)
(a − b) · a−b
(a+ b)
7x + 15y x − 3y
4x + y
(g)
+
−
6(x − y)
x−y
3(x − y)
Reˇ
sitev: Poiˇsˇcemo v(6(x − y), x − y, 3(x − y)) = 6(x − y) in je
7x + 15y x − 3y
4x + y
(7x + 15y) + 6 · (x − 3y) − 2 · (4x + y)
5x − 5y
+
−
=
=
6(x − y)
x−y
3(x − y)
6(x − y)
6(x − y)
=
5·
(x−y)
5
=
6·
(x− y)
6
5
(h)
x2
2x − 3
x
2
+ 2
− 2
−1 x +x x −x
Reˇ
sitev: Poiˇsˇcemo v(x2 − 1, x2 + x, x2 − x) = x · (x − 1) · (x + 1) in je
2x − 3
x
2 · x + (2x − 3) · (x − 1) − x · (x + 1)
x2 − 4x + 3
2
+
−
=
=
x2 − 1 x2 + x x2 − x
x · (x − 1) · (x + 1)
x · (x − 1) · (x + 1)
=
(x − 3) · (x−1)
x−3
=
x·
(x− 1) · (x + 1)
x · (x + 1)
(4) Izraˇcunaj.
(a)
13(u2 − 4v 2 )
· 18(u − 2v)
36(u + 2v)2
13 · (u − 2v) · (u+2v)
− 2v)
18(u
=
·
· 2 · (u + 2v) · (u+2v)
18
=
(b)
13(u − 2v)2
2(u + 2v)
z2
x2 − 9y 2
·
z
(x − 3y)2
=
(x−3y)
· (x + 3y)
z
·
z · z
(x − 3y) · (x−3y)
z(x + 3y)
x − 3y
3
x −8
x+2
(c) 3
· 2
x + 8 x + 2x + 4
=
2 ((((
(x(
+ 2x + 4)
(x − 2) · (
x
+
2
=
·
(
2
(
2
(
x (+ 2x (
+4
(x+ 2) · (x − 2x + 4) (
x−2
= 2
x − 2x + 4
25x2 − 1 5x3 + x2
·
(d)
x2
5x − 1
(
=
(5x
−
1) · (5x + 1)
x2
·
x2 · (5x + 1)
5x−
1
= (5x + 1)2
(e)
x2 − 4x + 4 3x2 − 21x − 54
·
x2 − 9x
x2 − 4
(x − 2) · (x−2)
3·
(x−9)
·
(x+2)
·
x·
(x−9)
(x−2)
·
(x+2)
3(x − 2)
=
x
=
6
(5) Deli ulomke.
(a)
x−y
x+y
:
2
7x + xy 21x + 3y
x−y
3·
(7x
+
y)
=
·
x·
(7x
x+y
+ y)
=
(b)
3 · (x − y)
x · (x + y)
x3 − 5x2 y x2 − 5xy
:
y2
y
x2 · (x−5y)
y
=
·
2
x ·
(x−5y)
y
x
=
y
2
x4 + 8x3
5x + 30x
:
(c)
x2 − 36
x2 + 2x − 48
5·
x ·
(x+6)
(x+8)
·
(x−6)
=
·
(x−6)
·
(x+6)
x32 · (x+8)
5
= 2
x
3
x + x2 − 49x − 49 x5 − 6x4 − 7x3
:
(d)
x2 + 12x + 35
x3 + 125
x2 · (x + 1) − 49 · (x + 1) (x+5)
· (x2 − 5x + 25)
·
=
(x+5) · (x + 7)
x3 · (x2 − 6x − 7)
=
=
(x+1)
· (x2
− 49)
x+7
(x−7)
·
(x+7)
x
+
7
·
x2 − 5x + 25
· 3
x · (x − 7) · (x+1)
x2 − 5x + 25
x3 · (x−7)
x2 − 5x + 25
x3
x4 − 81
x3 − 3x2 + 9x − 27
(e) 2
:
x − 7x − 30
x4 − 10x3
=
=
(x2 − 9) · (x2 + 9) x3 · (x−10)
·
(x−10)
· (x + 3)
(x − 3)3
=
(x−3)
·
(x+3)
· (x2
x
+
3
=
x3 · (x2 + 9)
(x − 3)2
+ 9)
·
x3
(x − 3)32
7
(f)
x4 − 12x2 − 64
5y 2 + 80
x2 − 8x + 16
·
:
y 3 + 16y
x3 + 4x2 + 4x + 16
y2
2 y2
(x2 − 16) · (x2 + 4)
5·
(y
+ 16)
·
=
·
2 y·
x2 · (x + 4) + 4 · (x + 4) (x − 4)2
(y
+ 16)
=
=
2 (x−4)
·
(x+4)
·
(x
+ 4)
y
·
5
(x+4)
·
2 (x
+ 4)
·
y·
y
(x− 4) · (x − 4)
5y
x−4
(6) Izraˇcunaj.
x+3 x−3
3x
(a)
−
: 2
x−3 x+3
x −9
(x + 3) · (x + 3) − (x − 3) · (x − 3) (x−3)
·
(x+3)
·
(x−3)
·
(x+3)
3x
12 · x
=
3·
x
=
4 · 3
=4
=
3
2x − 1 2x − 3
14 − 9x
(b)
−
:
5x + 7 5x − 7
25x2 − 49
(2x − 1) · (5x − 7) − (3x − 3) · (5x + 7) (5x
−
7) · (5x
+
7)
=
·
(5x
14 − 9x
(5x
+ 7) · − 7)
−18x + 28
=
14 − 9x
2·
(14
9x)
−
=
=2
14− 9x · 1
7
x+3
1
x
− 2
: 2
·
(c)
3 x − 4x
x − 7 x − 16
=
x · (x − 4) − 7 · 3
x
(x−4)
· (x + 4)
·
·
3·
x ·
(x− 4)
x−7
x+3
x2 − 4x − 21
1
x+4
·
·
3
x−7 x+3
(x− 7) · (x+ 3)
1
x+4
=
·
· 3
x
−7 x+3
x+4
=
3
x+1
x − 15
x−5
1
(d)
+ 2
· 2
:
x − 5 x − 5x
x + 10x + 25 x
=
=
(x + 1) · x + (x − 15) x
−
5 x
·
·
2
x ·
(x−5)
(x + 5) 1
=
x2 + 2x − 15
(x + 5)2
8
=
(x+5)
· (x − 3)
(x+ 5) · (x + 5)
x−3
=
x+5
2xy
2x − 3y 4x + y 3x2 − 14xy − 7y 2
−
·
−
(e)
2
2
2
2
3xy
2x y
6x y
x − 2y
=
2x · (2x − 3y) − 3y · (4x + y) − (3x2 − 14xy − 7y 2 )
2xy
·
6x2 y 2
x − 2y
=
x2 − 4xy − 4y 2 2xy
·
· ·3xy
x − 2y
2xy
(x − 2y) · (x−2y)
=
3xy · (x−2y)
x − 2y
=
3xy
5x − 2 12x2 + 3x + 20
8x
x−3
−
+
:
(f)
2
3x − 4 3x + 4
9x − 16
3x − 4
(x − 3) · (3x + 4) − (5x − 2) · (3x − 4) + (12x2 + 3x + 20) 3x−
4
·
8x
(3x
− 4) · (3x + 4)
1
24x
·
=
3x + 4 8x
=
=
=
4
·3
8x
· (3x + 4)
8x
3
3x + 4
Linearna funkcija
Linearna funkcija je realna funkcija s predpisom
kjer stak, n ∈ R.
f (x) = kx + n,
Graf linearne funkcije je premica, ki je doloˇcena z enaˇcbo y = kx + n. Pri tem konstanta k predstavlja smerni koeficient premice, konstanta n pa vrednost, kjer premica preseka ordinatno os.
9
Skozi dve toˇcki v ravnini lahko potegnemo le eno samo premico, kljub temu pa poznamo veˇc oblik
enaˇcbe premice. V ER smo omenili zgolj tri (prve tri), zdaj pa bomo definirali ˇse eno veˇc.
(i) Implicitna oblika enaˇcbe premice
ax + by − c = 0
Pri tem so a, b, c ∈ R. Implicitna oblika enaˇcbe premice nosi to ime zato, ker iz nje implicitno
ni razviden noben karakteristiˇcen podatek, kot je to sluˇcaj za ostale tri oblike.
(ii) Eksplicitna oblika enaˇcbe premice
y = kx + n
(iii) Odsekovna oblika enaˇcbe premice
x
y
+ =1
m n
Vrednosti m in n povesta, kje premica seka abscisno oziroma ordinatno os:
(iv) Normalna oblika enaˇcbe premice
x cos φ + y sin φ = p
Pri tem nam konstanta p pove, za koliko enot je premica oddaljena od koordinatnega izhodiˇsˇca,
konstanta φ pa kot, ki ga razdalja oklepa s pozitivno smerjo osi x.
10
Za zapis enaˇcbe premice je tako potrebno poznati le dva podatka, npr.
• koordinati dveh toˇck T1 (x1 , y1 ) in T2 (x2 , y2 );
• eno toˇcko in smerni koeficient premice k;
• smerni koeficient premice in odsek n na y-osi;
• odseka m na x-osi in n na y-osi;
• razdaljo premice od koordinatnega izhodiˇsˇca in kot φ, ki ga ta razdalja oklepa z x osjo.
Zgled. Doloˇcimo vse ˇstiri oblike enaˇcbe premice, ki gre skozi toˇcki T1
3
, 2 in T2 (0, 3). Najprej
2
nariˇsimo skico
(i) Eksplicitna oblika: y = kx + n
Iz skice takoj dobimo zaˇcetno vrednost n, vrednost kjer premica seka y-os. Torej, n = 3.
Smerni koeficient premice pa bomo izraˇcunali po obrazcu
k=
Zato je
k=
y1 − y2
2−3
2
=−
= 3
x1 − x2
3
−0
2
y2 − y1
x2 − x1
ali
k=
y2 − y1
3−2
2
=
3 = − .
x2 − x1
3
0− 2
Potem pa je
2
y = − x + 3.
3
(ii) Implicitna oblika: ax + by + c = 0
To obliko najenostavneje dobimo iz eksplicitne oblike tako, da vse ˇclene premaknemo na eno
stran enakosti,
2
x + y − 3 = 0.
3
11
Enaˇcbo lahko pustimo v tej obliki, ˇse rajˇsi pa se znebimo ulomkov, zato celotno enaˇcbo pomnoˇzimo s 3. Potem pa je
2x + 3y − 9 = 0.
y
x
+ =1
m n
Iz skice takoj razberemo, da je m =
(iii) Odsekovna oblika:
9
2
in n = 3, zato je
x
9
2
+
y
= 1.
3
ˇ skice nimamo, si ponovno pomagamo z eksplicitno obliko enaˇcbe tako, da spremenljivki x
Ce
in y premaknemo na eno stran enaˇcbe, prosti ˇclen pa na drugo stran enaˇcbe,
2
x + y = 3.
3
Ker potrebujemo na desni strani 1, celotno enaˇcbo delimo s 3. Dobimo, da je
2x y
+ =1
9
3
oziroma
x
9
2
+
y
= 1.
3
(iv) Normalna oblika: x cos φ + y sin φ = p
Izraˇcunajmo razdaljo p. Izhajali bomo iz ploˇsˇcine trikotnika, ki nastane v koordinatne sistemu
Po eni strani je
3 · 92
a·b
27
=
= ,
2
2
4
po drugi pa z upoˇstevanjem, da je p dejansko dolˇzina viˇsine na stranico c, dobimo
s
r
√
2
√
c · vc
p·c
p
p
9
p
117
3 13p
2
2
2
S∆ =
=
= · a +b = · 3 +
= ·
=
.
2
2
2
2
2
2
4
4
S∆ =
Potem pa iz
√
√
27
3 13p
9
9 13
=
sledi, da je
p= √ =
.
4
4
13
13
Da dobimo normalno obliko premice, bomo uporabili implicitno obliko
2x + 3y − 9 = 0
oziroma
12
2x + 3y = 9.
√
Da bo na desni strani enaˇcbe izraˇcunan p, bomo celotno enaˇcbo pomnoˇzili s
√
√
√
2 13
3 13
9 13
x+
y=
.
13
13
13
4.1
13
.
13
Potem pa je
Sistem dveh linearnih enaˇ
cb z dvema spremenljivkama
Sistem dveh linearnih enaˇcb z dvema neznankama x in y zapiˇsemo v obliki
a1 x + b 1 y = c 1
a2 x + b 2 y = c 2
kjer so a1 , b1 , c1 , a2 , b2 in c2 ∈ R. Takˇsen sistem lahko reˇsimo na tri razliˇcne naˇcine:
(i) z metodo nasprotnih si koeficientov;
(ii) z zamenjalnim naˇcinom;
(iii) grafiˇcno.
Pri reˇsevanju sistema z metodo nasprotnih si koeficientov pomnoˇzimo eno (ali obe) enaˇcbo s
takim ˇstevilom, da dobimo pred isto spremenljivko v obeh enaˇcbah nasprotna si koeficienta.
a1 x + b 1 y = c 1
\ · a2
a2 x + b 2 y = c 2
\ · (−a1 )
a1 a2 x + b 1 a2 y = c 1 a2
⇒
−a1 a2 x − b2 a1 y = −c2 a1
Enaˇcbi seˇstejemo in izloˇcimo eno neznanko.
b1 a2 y − b2 a1 y = c1 a2 − c2 a1
Dobili smo linearno enaˇcbo z eno spremenljivko, ki jo eksplicitno izrazimo in dobimo, da je
y=
c 1 a2 − c 2 a1
b 1 a2 − b 2 a1
V eno izmed zaˇcetnih enaˇcb vstavimo dobljen y in izraˇcunamo ˇse x.
Zgled. Sistem enaˇcb reˇsimo z metodo nasprotnih si koeficientov.
x + 2y = 3
2x − y = −4
Prvo enaˇcbo pomnoˇzimo z −2, da dobimo
−2x − 4y = −6
2x − y = −4
ˇ enaˇcbi seˇstejemo, je
Ce
−5y = −10
oziroma
y = 2.
V eno od enaˇcb (denimo v x + 2y = 3) vstavimo y in izraˇcunamo ˇse x.
x+2·2 = 3
x = 3 − 4 = −1.
13
Druga praktiˇcna metoda za reˇsevanje sistemov je zamenjalni naˇ
cin, kjer iz ene enaˇcbe izrazimo
eno spremenljivko in jo vstavimo v drugo enaˇcbo.
Zgled. Zgornji sistem reˇsimo ˇse z zamenjalnim naˇcinom.
x + 2y = 3
2x − y = −4
Iz prve enaˇcbe izrazimo x,
x = 3 − 2y,
in ga vstavimo v drugo enaˇcbo,
2(3 − 2y) − y
6 − 5y
−5y
y
= −4
= −4
= −10
= 2
Potem pa je x = 3 − 2y = 3 − 4 = −1.
Grafiˇ
cno sistem reˇsimo tako, da v isti koordinatni sistem nariˇsemo obe premici in pogledamo kje
se le-ti sekata. Preseˇciˇsˇce P (x, y) je reˇsitev danega sistema. Ker pa smo tehniki bolj analitiˇcno
usmerjeni, raje uporabljamo prva dva naˇcina za razreˇsevanje sistemov.
Primeri.
(1) V apartmajskem naselju je skupaj 51 apartmajev, ki imajo bodisi 4 bodisi 5 postelj. Koliko je
apartmajev s po ˇstirimi posteljami in koliko s po petimi posteljami, ˇce je vseh postelj skupaj 227.
Reˇ
sitev: Najprej definirajmo spremenljivke:
x ... ˇstevilo apartmajev s 4 posteljami
y ... ˇstevilo apartmajev s 5 posteljami
Sedaj pa lahko definiramo sistem. Iz navodila sta razvidna dva podatka
• vseh apartmajev je 51: x + y = 51
• vsak x ima 4 postelje in vsak y ima 5 postelj: 4x + 5y = 227
Sistem reˇsimo na oba naˇcina.
(i) z metodo nasprotnih si koeficientov: prvo enaˇcbo mnoˇzimo z −4
−4x − 4y = −204
4x + 5y = 227
in enaˇcbi seˇstejmo. Tako je y = 23 in ga vstavimo v prvo enaˇcbo; iz x + 23 = 51 sledi, da
je x = 28.
(ii) zamenjalni naˇcin: iz prve enaˇcbe izrazimo x,
x = 51 − y,
in ga vstavimo v drugo enaˇcbo
4(51 − y) + 5y = 227
Potem pa je x = 51 − y = 51 − 23 = 28.
14
⇒
y = 23.
Odgovor: V apartmajskem naselju imajo 28 apartmajev s 4 posteljami in 23 apartmajev s 5
posteljami.
(2) Dva stroja naredita v 12 urah 34800 vijakov. Koliko izdelkov naredi posamezen stroj v eni uri,
ˇce sta danes naredila 17600 vijakov in je prvi stroj delal 8 ur, drugi pa 4 ure?
Reˇ
sitev: Najprej definirajmo spremenljivke,
x ... ˇstevilo vijakov v eni uri prvega stroja
y ... ˇstevilo vijakov v eni uri drugega stroja
nato pa ˇse sistem. Iz navodila sta razvidna dva podatka
• vseh vijakov v 12 urah je 34800: 12x + 12y = 34800
• prvi stroj dela 8 ur, drugi pa 4: 8x + 4y = 17600
Sistem reˇsimo na oba naˇcina.
(i) z metodo nasprotnih si koeficientov: drugo enaˇcbo mnoˇzimo z −3,
12x + 12y = 24800
−24x − 12y = −52800
in enaˇcbi seˇstejmo. Iz
−12x = 18000
dobimo
x = 1500,
ki ga vstavimo v prvo enaˇcbo,
12 · 1500 + 12y = 34800
⇒
y = 1400.
(ii) zamenjalni naˇcin: iz prve enaˇcbe izrazimo x,
12x = 34800 − 12y
⇒
x = 2900 − y,
ki ga vstavimo v drugo enaˇcbo. Iz
8(2900 − y) + 4y = 17600
dobimo
y = 1400.
Potem pa je x = 2900 − y = 1500.
Odgovor: V eni uri naredi prvi stroj 1500 in drugi stroj 1400 vijakov.
(3) Pot do letaliˇsˇca je delno asfaltirana, delno makadamska. Asfaltirani del poti je za 100 km daljˇsi
od makadamskega. Po asfaltirani poti vozimo s povpreˇcno hitrostjo 90 km/h, po makadamski
poti pa s povpreˇcno hitrostjo 40 km/h. Kako dolga je pot do letaliˇsˇca, ˇce vozimo 4 ure?
Reˇ
sitev: Najprej definirajmo spremenljivke,
x ... dolˇzina (v km) asfaltirane poti
y ... dolˇzina (v km) makadamske poti
nato pa ˇse sistem. Ker je asfaltirani del daljˇsi za 100 km, je
x = 100 + y
15
Obrazec, po katerem raˇcunamo ˇcas voˇznje, je
t=
s
v
kjer je t ˇcas, s prevoˇzena pot in v hitrost na tej poti. Potem pa je
4=
x
y
+
90 40
Dobimo sistem
oziroma
1440 = 4x + 9y
x − y = 100
4x + 9y = 1440
ki ga reˇsimo na oba naˇcina.
(i) z metodo nasprotnih si koeficientov: prvo enaˇcbo mnoˇzimo z 9,
9x − 9y = 900
−4x + 9y = 1440
in enaˇcbi seˇstejmo. Iz
13x = 2340
dobimo
x = 180,
ki ga vstavimo v prvo enaˇcbo,
180 − y = 100
⇒
y = 80.
(ii) zamenjalni naˇcin: iz prve enaˇcbe izrazimo x in ga vstavimo v drugo enaˇcbo. Iz
4(100 + y) + 9y = 1440
dobimo
y = 80.
Potem pa je x = 100 + y = 180.
Odgovor: Pot do letaliˇsˇca meri 180 km, pri tem je 80 km makadamske poti in 100 km asfaltirane
poti.
4.2
Razdalja dveh toˇ
ck v ravnini
Oznako za razdaljo smo povzeli po latinski besedi distantia, ki v prevodu pomeni razdalja. Zato
razdaljo med toˇckama T1 (x1 , y1 ) in T2 (x2 , y2 ) oznaˇcimo kot d(T1 , T2 ).
16
Opazimo, da imamo na skici pravokotni trikotnik, zato lahko uporabimo Pitagorov izrek. Potem pa
je
d(T1 , T2 ) =
p
(x2 − x1 )2 + (y2 − y1 )2
Primeri.
(1) Izraˇcunaj razdaljo med toˇcko T1 (−2, 7) in toˇcko T2 (4, 7).
Reˇ
sitev: Po zgornjem obrazcu
d(T1 , T2 ) =
√
p
(4 − (−2))2 + (7 − 7)2 = 62 = 6
dobimo, da sta toˇcki T1 in T2 na razdalji ˇsestih enot.
(2) Izraˇcunaj dolˇzino teˇziˇsˇcnice na stranico b v trikotniku ABC z ogliˇsˇci A(3, −5), B(0, 1) in
C(−1, −3).
Reˇ
sitev: Pri geometrijskih nalogah si vedno pomagamo s skico.
Dolˇzina teˇziˇsˇcnice na stranico b je enaka razdalji med toˇckama S, ki je razpoloviˇsˇce stranice
AC, in B, zato najprej doloˇcimo koordinate toˇcke S. Spomnimo se, da je razpoloviˇsˇce daljice
AC definirano kot
S
xA + xc yA + yC
,
2
2
Tako je S(1, −4) in je
|tb | = d(B, S) =
p
√
(1 − 0)2 + (−4 − 1)2 = 26
17
(3) Dan je trikotnik ABC z ogliˇsˇci A(−6, 1), B(4, −9) in C(11, 8). Ali je trikotnik ABC enakokrak? Izraˇcunajte njegov obseg.
Reˇ
sitev: Trikotnik bo enakokrak, ˇce sta dve njegovi stranici enako dolgi. Zato izraˇcunajmo
dolˇzine stranic
p
√
√
|a| = d(B, C) = p (4 − 11)2 + (−9 − 8)2 = √ 338 = 13√ 2
|b| = d(A, C) = p(−6 − 11)2 + (1 − 8)2 =√ 338 = 13√ 2
|c| = d(A, B) = (−6 − 4)2 + (1 + 9)2 = 200 = 10 2
Ker sta dolˇzini stranic a in b enako dolgi, je trikotnik ABC enakokrak. Po obrazcu za obseg
trikotnika je
√
√
√
√
o = |a| + |b| + |c| = 13 2 + 13 2 + 10 2 = 36 2.
(4) Toˇcki A(−2, 7) in B(6, y) sta krajiˇsˇci daljice AB. Kolikˇsna je ordinata toˇcke B, ˇce meri daljica
AB 17 enot?
Reˇ
sitev: Podatki pravijo, da je d(A, B) = 17, zato je
p
17 = p(−2 − 6)2 + (7 − y)2
17 =
113 − 14y + y 2
\ kvadriramo
2
289 = 113 − 14y + y
Dobimo kvadratno enaˇcbo, zato vse ˇclene premaknemo na eno stran enaˇcbe. Potem je
0 = y 2 − 14y − 176
0 = (y − 22)(y + 8)
Dobimo dve reˇsitvi. Tako toˇcka B1 (6, 22) kot toˇcka B2 (6, −8) sta od toˇcke A oddaljeni za 17
enot.
4.3
Ploˇ
sˇ
cina trikotnika za podana ogliˇ
sˇ
ca trikotnika
Da bomo lahko izpeljali formulo za ploˇsˇcino trikotnika za podana ogliˇsˇca, se spomnimo, da je trapez
geometrijski ˇstirikotnik, ki ima dve stranici vzporedni (le-ti imenujemo osnovnici).
Potem pa se ploˇsˇcina takˇsnega trapeza izraˇcuna po obrazcu
Strapez =
(a + c)
· v,
2
18
Vemo, da je trikotnik doloˇcen s tremi nekolinearnimi toˇ
ckami (to so toˇcke, ki ne leˇzijo na isti
premici). Zato naj bo trikotnik v ravnini podan s koordinatami ogliˇsˇc T1 (x1 , y1 ), T2 (x2 , y2 ) in
T3 = (x3 , y3 ). Zanima nas, kolikˇsna je ploˇsˇcina tega trikotnika?
ˇ vpeljemo toˇcke A(x1 , 0), B(x3 , 0) in C(x2 , 0), je iz slike razvidno, da je ploˇsˇcina trikotnika enaka
Ce
S∆T1 T2 T3 = StrapezABT3 T1 + StrapezBCT2 T3 − StrapezACT2 T1
y3 + y2
y1 + y2
y1 + y3
(x3 − x1 ) +
(x2 − x3 ) −
(x2 − x1 )
=
2
2
2
Celotno enakost pomnoˇzimo z 2 in dobimo, da je
2S∆T1 T2 T3 = (y1 + y3 )(x3 − x1 ) + (y3 + y2 )(x2 − x3 ) − (y1 + y2 )(x2 − x1 )
= y 1 x3 + y3
x3 − y1 x1 − y3 x1 + y3 x2 + y2
x2 − y3
x3 − y2 x3 − y1 x2 − y2
x2 + y1 x1 + y2 x1
ˇ
Clene,
ki pri tem ostanejo, poskusimo na pameten“ naˇcin zloˇziti v enostavnejˇso obliko
”
2S∆T1 T2 T3 = (y1 x3 − y2 x3 ) + (−y1 x1 + y2 x1 ) + (y1 x1 − y3 x1 ) + (−y1 x2 + y3 x2 )
= x3 (y1 − y2 ) − x1 (y1 − y2 ) + x1 (y1 − y3 ) − x2 (y1 − y3 )
= (x3 − x1 )(y1 − y2 ) + (x1 − x2 )(y1 − y3 )
= −(x1 − x3 )(y1 − y2 ) + (x1 − x2 )(y1 − y3 )
Dobimo, da je
1
((x1 − x2 )(y1 − y3 ) − (x1 − x3 )(y1 − y2 ))
2
Ta zapis je enakovreden zapisu z determinanto, in sicer
1 x1 − x2 y1 − y2 S∆T1 T2 T3 = 2 x1 − x3 y 1 − y 3 S∆T1 T2 T3 =
Pri izpeljavi ploˇsˇcine trikotnika je potrebno biti malenkost bolj pazljiv, saj je potrebno vpeljati ˇse
pojem orientiranosti trikotnika. Le-ta pa je odvisna od zaporedja ogliˇsˇc
ˇ si ogliˇsˇca sledijo v smeri urinega kazalca, je trikotnik negativno orientiran; ˇce pa si sledijo v
Ce
nasprotni smeri urinega kazalca, je trikotnik pozitivno orientiran. Ob upoˇstevanju le-tega je
S∆ =
x
1
orient. 1
2
x1
19
− x2 y1 − y2 − x3 y1 − y3 kjer je orient.= 1, ˇce je trikotnik pozitivno orientiran in je orient.= −1, ˇce je trikotnik negativno
orientiran.
Primeri.
(1) Izraˇcunaj ploˇsˇcino ˇstirikotnika z ogliˇsˇci A(2, 4), B(5, 1), C(1, −3) in D(−2, −2).
Reˇ
sitev: Najprej si nariˇsimo ˇstirikotnik v koordinatnem sistemu
Glede na skico je
SABCD = S∆ABC + S∆ADC
x − xB
1
=
· (−1) · A
xA − xC
2
1 2 − 5 4 − 1
+
= − 2 2 − 1 4 + 3
yA − yB 1 xA − xD yA − yD +
yA − yC 2 xA − xC yA − yC 1 2 + 2 4 + 2
2 2 − 1 4 + 3
1 −3 3 1 4 6
= − +
2 1 7 2 1 7 1
1
= − ((−3) · 7 − 3 · 1) + (4 · 7 − 6 · 1)
2
2
= 12 + 11 = 23
Torej, ploˇsˇcina ˇstirikotnika ABCD znaˇsa 23 enot.
(2) Ali toˇcke A(−4, −1), B(−2, 3) in C(1, 9) leˇzijo na isti premici?
ˇ bodo toˇcke leˇzale na isti premici, je ploˇsˇcina trikotnika ABC enaka 0,
Reˇ
sitev: Ce
xA − xB yA − yB 1
−2 −4 1
1
= orient. S∆ABC = orient. −5 −10 = 2 orient.(20 − 20) = 0.
xA − xC y A − y C 2
2
20
Torej, toˇcke A, B in C so kolinearne.
(3) Doloˇcite x tako, da bodo toˇcke A(−1, 7) , B(1, 1) in C(x, −5) leˇzale na isti premici.
Reˇ
sitev: Toˇcke bodo leˇzale na isti premici, ˇce bo S∆ABC = 0, zato
xA − xB yA − yB −1 − 1 7 − 1 −2
6
=
=
= −24 − 6(−1 − x) = 6x − 18
0 = xA − xC yA − yC −1 − x 7 + 5 −1 − x 12
Dobimo linearno enaˇcbo,
6x − 18 = 0
6x = 18
x = 3
(4) Ploˇsˇcina negativno orientiranega trikotnika ABC z ogliˇsˇci A(−5, −1), B(x, 4) in C(4, −3) je
29, 5. Izraˇcunajte absciso ogliˇsˇca B.
Reˇ
sitev: Ker je trikotnik negativno orientiran, je
1 xA − xB yA − yB S∆ABC = − 2 xA − xC yA − yC Potem pa je
59
1 −5 − x −5 1
=− = (55 + 2x)
2 2
2
2 −9
Enaˇcbo mnoˇzimo z 2 in dobimo, da je
59 = 55 + 2x,
in zato
x = 2.
Literatura
ˇ
[1] D. Kavka, et. al, LINEA = Crta:
matematika za 1. letnik gimnazij, Modrijan, Ljubljana, 2002.
[2] A. Blaznik, et. al, REALNA ˇstevila; Linearna funkcija, DZS, Ljubljana, 1999.
[3] M. Ravnikar, Matematika v srednji ˇsoli: zbirka reˇsenih nalog za pripravo na zakljuˇcni in sprjemni
izpit, TauRo d.o.o., Celje, 1992.
[4] R. Smedley, G. Wiseman, Mathematics standard level for the IB Diploma, Oxford University
press, Oxford, 2004.
[5] R. Blitzer, Introductory algebra for college students, Prentice-Hall, New Jersey, 1997.
21